23. številka. Ljubljana, v petek 29. januvarja 1897. XXX. leto. Izhaja vaak dan nc^er, iz i naši nedelje in praznike ter velja po poŠti prejrman «a av*tro-ogerske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez. pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., is četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od stirittopne petit-vrste po ti kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če bc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nnj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednifitvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu &t. 12. Dp ravnistvn nsj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlnvno p. n. občinstvo nljndno vabimo nn •ova naroebo, stare noipode naročnike pa, balerine bo potekla koncem meneča ■aruenlna, prosimo, da Jo o pravem easn ponove« da pošiljanje ne preneha ln da dobe vse Številke. 19 SLOVENSKI NAROD rt velja na L|abljsnake naročnike bres poill)a> n|a na doni: Vbc leto . . . ffld. 1S-— I Četrt leta . . gld. 8«ao Pol leta ... m «*BO I Jeden mesec. „ i-in um pošllJan|e na dom se ručana io kr. na mesec, SO kr. sa četrt leta. ■ pošiljanjem po poitl veljat Vse leto . . . gld. 15-— I Četrt leta . - . gld. 4* — Pol leta ... u 9*—j Jeden mesee . „ l-to VsT* Naroenjc ac lakko ■ vsakim dnevom« a k kratn se mora poslati tudi naročnina, drorace se ac saj rasno na doticao naročilo. Upravnlštvo ^Slovenskega Naroda". Odklonjena sprava. Shod zaupnih mož katoliško-narc dne stranke, kise je vršil včeraj, je spora»umljenje, katero je bila narodna stranka v najboljši volji in v najboljšem namena ponudila ki* ri kal ni stranki, po daljši debati pro in contra — odklonil. Narodna stranka, čuteč, da bodo Jugoslovani v prihodnjem parlamentu le tedaj kaj upliva imeli, če bodo ustanovili skopni klub, je takoj od pričetka naglašala veliko važnost take parlamentarne skupine. Upala je, da se bode dala brez težave doseči, to pa tem bolj, ker je očitna tajnost, da je grefu Bade-niju veliko na tem ležeče, da se u lanovi .Jugoslovanski klub". Mogoče je bilo to sporazumljenje tudi zatega delj, ker se že pred volitvijo lahko določi, v katerih okrajih zmagajo naši, in v katerih okrajih kandidat, je klerikalne stranke. Na naši strani dvomljiv je notranjski kmetski okraj, na strani nasprotnikov pa je istotako negotov trebanjski okraj. Zatorej se je menilo, da ni treba niti ti, niti oni stranki odpovedati se svojim načelom, da bi pa vendar preko* ristno bilo, če se volitve mirnim potom vrše, tako, da bi se poslanci, ki so bili mej volitvami kakor LISTEK. Slovensko gledališče. („Ernani", velika opera v Štirih dejanjih, spisal F. M. Fiave, preložil A. Funtuk, oglatbil O. Verdi.) Uailjivi pristaši najmodernejše godbe se radi posmehujejo starejši laški opori, češ, da nje junaki navadno umirajo ob slovesnih akordih kake pola-naise, njih junakinje pa da izražajo ljubezen in obup v pasažah in koloraturah, katere so časih celo nevarne za njih grla. Nekaj resničnega je na tem. V natančno analizo starejše laske opere se spuščati, to ni varno. Toda občinstvo se navadno le malo meni za glas beno teorijo, ker ne sodi s hladnim razumom, nego posluša glas svojih čutil. Ko bi ne bilo tako, kdo bi se dandanes, v dobi verizma in „leitmotivov" še menil za laško opero starejše vrste, kamor, spada tudi Verdijev „Ernani". To slavno delo ima vsa svojstva, katera ka~ rakterizujejo Verdijevo glasbo, a tudi kdor ni en-tuzijastičen častilec specifično laške godbe, katere najgenijalnejši zpstopnik je prav Verdi, se ne more odtegniti utisu, kateri to delo naredi na vsakega poslušalca. pes in mačka, ne objemali v nekaki hinavski Iju be?ni, kadar se prvič snidejo v jugoslovanskem klubu Pogoj tacega premirja, ki je imelo kakor rečeno sedaj jedino le na taktiko uplivati, ne pa na načela, ki pa je vzlic temu imelo nekako pot gladiti bodočemu, po polnejšemu sporazum-ljenju, bil js sam ob sebi ta, da se varuje obema strankama sedanja pcseit. Drnga podlaga se pri tac h razpravah dobiti ni mogla, kar je pač samo cb sebi u ".cvno! Narodna stranka je zategadelj zahtevala, da naj se ji prepusti mandat notranjskih kmetskih občin, ki se nahaja že sedaj v njenih rokah, in da Be naj v peti kuriji imenuje nekak kom promisni kandidat, ker tukaj o posesti jedne ali druge stranke govorice biti ne more 1 O peti kuriji bi se dalo Še govoriti, ker je skoraj gotovo, da je v vsakem slučaji domena klerikalne stranke; opre pu tifvi notranjskih kmetskih občin, če se noče na rodna stranka samo sebe osmeš ti, pa le-ta stranka nit'1 goveriti ne more, in tndi govoriti noče. Ravno radi tega okraja odklonila je, kakur se nam piše, katoliško-narodna stranka ponuđeno ji premirje. Veseli nas, da moremo, če so naša porečila istinita, konstatirati, da se je nekaj odličnih poslancev nasprotne stranke, in da se je še posebej zdatno število zmernih, starejših duhovnikov, mej njimi žopnik Podbcj, z zgoverno besedo pctegovtlo za premirje, koje je katoliški stranki ponudila naša stranka. Ali njihov glas ostal je glas npiječega v puščavi: pritisnila je mlajša duhovščina, ter vse pcdrla s fanatičnimi svojimi besedami. Kaj sedaj? Kako bede postopalo vodstvo na rodne stranke, danes še ne vemo. Ali ta občutek imamo, da v al ed tega, ker hočejo nekateri mladi duhovniki z Notranjskega posebno politiko na svojo pest tirati, ne sm e poginiti ideja o jugo slovanskem klubu! Narodna stranka \š, kaj ji je storiti, od svojih poslancev bode z veo od točnostjo zahtevala, da morajo pristopiti k omenjenemu klubu in sicer brez ozira na to, da se je tako imenovani „kompromis" do či'tega poni srečil. Isto tako naj postopajo naši nasprotniki, in gotovo js, da se tem potom dosežejo več ali manj tisti uspehi, ki so se hoteli doseči 8 pogajanji, katera so se ravno včeraj tako žalostno dokončala. Doseči se pa tudi da, da se v bodočem volilnem boji txtra et intra mares ogibljemo tisti strastni, osobni agitaciji, in da vsi delamo na to, da bode boj, ker je že ne* izogtben, dostojnejši in hladnokrvneji, nego so bili do sedaj taki boji. To dajemo v premislek jedni, kakor drugi stranki! Državnozborske volitve. V Istri nekaterniki začenjajo agitacijo proti sedanjima zastopnikoma dtu. Laginji in Spinčiću. Najeti od Italijanov razširjajo govorice, da Spinčiu ima ogromne dohodke in da dr. Laginja je kot zastopnik kastavsko občine se dajal dobro plačati. Vse to delajo z namenom, da podkopljejo tema poslancema tla in spravijo kacega Italijana v zbor. * Oblastva občno smatrajo, da se je bivanje v kakem okraju pretrgalo, ako je kdo bil pri vojakih, in v tacih slučajih odrekajo volilno pravico. V Seebergu na Češkem se je pod to pretvezo odrekla volilna pravica in okrajoo glavarstvo je tudi pritrdilo teitu mnenju. To je tem čudneje, ker novi domovinski zakon določa, da se to, če je kdo bil pri vojakih, ne sme smatrati za prenehanje bivanja v kaki občini. To bi pač imelo veljali tudi glede volilne pravice. Seveda taki razpori so posledica pomankljive kodifikacije. Nov dižavnozborski volilni red je namreč v marsikaterem oziru precej pomankljiv. * * Mfadočeški listi poživljajo češko prebivalstvo v nemških okrajih, naj postavi svoje kandidate za peto kurijo in > o obilno udeleži volitve. S tem se bode najbolje dokazalo, da v resnici ti okraji niso nemški, temveč meševiti in da na Češkem ni zaključenega nemškega ozemlja. V dolenjeavstrijskem veleposestvu snuje so kompromis glede državnozborske volitve, kakor se je bil sklenil za deželuozborske. Seveda deduje Snov libretu je iako romantična, polna ostrih kontrastov in vsled tega kaj primerna za veledra-matično skladbo. In tako je ustvaril Verdi. Njegova skladba potencira vse strasti, ki pretresajo značaje, a nikjer ni Verdi zašel predaleč, ne v fakturi, ne v instrumentaciji in ne v harmoniki, in je v ensemblib, zlasti v nogočnih, res grandijczrdh finalih kar noj-krepkejše dramatična, dasi mestoma prisiljeno efektna. Verdijeva moč je pa melcdja in lahka slikovita in8tiumentacija. Koliko strastne melodike, koliko poetičnih kresnih mest je samo v drugem in tre-jim dri; nju ! R< B, da je skladatelju časih ušla tudi kaka trivijalna orkestralna kombinacija, da je v svoje df lo uplttel sem in tje tudi kak banalni akord, ali kaj eo te pc mi njkljivcsti v primeri s premnogimi izrednimi krasotami njegovega dela! Shkovitcst Verdijeve glatbe je nedesežna, fantazija njegova je prebogata in neusahljivo bujna, razno vrstnost ritmov pa tolika, kaker pri nobenem dragem skladatelju našega veka. V tem tiči tudi uzrok velike popularnosti Verdijevih oper, dasi ne more nihče tajiti, da muzik&Iun karakteriptika prizorov in značajev ni vselej prav srečna. Značaj Verdijeve glasbe se je tekom let nekoliko premeni!. V novejših skled bali njegovih je lahko spoznat«, da j s kosmopolit/na glasba nekoliko nanj uplivala, dočim imajo skladbe \l prve dob-) njegovega delovanja, kakor „l£rnaniu, še popolnoma laški značaj, so povsem laško-narodne v is'em zinis'u, kakor na pr. vse opere Bellinijave, čigar verni učenec je bil Verdi, dokler h ni razvila njegova individuvalnost. Take skladbe pa dosežejo popoln uspeh pri občinstvu, katero nima specijelno-laikcga ukusa, sam-j ako se pojejo vzgleduo, če je predstava sp'oh in v vsakem o.:in: dovršena. Ako bi trdili, ds je bila sinočna premijera „Eruauija" uzorna in brez najmanjšo pomankljivosti, bi p.u nekoliko pretiravali. Takih predstav je sploh sila težko prirediti, ker to ovirajo razmere, ali po« vd&rjnti moramo, da v nas lsoidi še ni lilo I;.i.o izborna, tako lepo zaokrožene in v mozikaluern k.iAor v sceničntm oziru tako dobre premijere, kakor včeraj, in prav umetniški nivo eiročne predstave je izdal, da je dosegla opera popoln in sijajen uspeh. To je največ zasluga našega odličnega kapelnike, neumornega goep. Benišeka ter poleg njega režiserja g. N o 11 i j a. Piedno izrečemo svojo eedbo o posamičnih solistih, nuj konetatujeno, da po teli težavni in vafni enoembli obnđlil občno ob5udovanje, ker so bili jako slikovito aranžirani in oo t- Mi gladko in točno, tako da je bil njiu efekt vselej velik. vlada sa kompromis, ki bi rada vse veleposestnike spravila in is njih osnovala poiebao stranko, katara bi imela pred vsem nalogo, brezpogojno podpirati vlado. Popolnoma gotovo ni, da bi se vladi to posrečilo, kajti češki veleposestniki se sadnji čas bolje približujejo drugim češkim strankam in ne kažejo volje se poniziti za vladne tlačane. Mladočeški poslanec Purghart, katerega ne kandiduje stranka, hoče na svojo roko dobiti si jeden mandat. Proti njemu kandiduje v budejevi-ških kmetskih občinah trgovec llirleckv. Staročehi tudi ne mislijo popolnoma mirovati pri letošnjih volitvah. Stranka sama sicer ne postavi kand.da tov, a nekateri Staročehi bedo kandidovalt na svojo roko. Staročeh Suchomel kandiduje v taborskih kmetskih občinah proti Miadočehu Ignaciju Lingn. Češka katoliška stranka je izjavila po svojih glasilih, da v takem skupnem postopanju mej katoliško in drugimi češkimi strankami ni govoriti v drugih slučajih, kadar gre izpodriniti nemškega liberalca ali pa socijalnoga demokrata, v katerem slučaju pa ni treba kompromisa. Po tem takem ta stranka ni niti pripravljena pedpirati drugih čeških strank proti kakemu narodnemu Nemca. Klerikalci so pač povsod jednaki! * Ča pojde nemškim nacijonalcem po sreči, spravijo v državni zbor tudi dra. S hoaererja, in sicer v hebskem okraju kmetskih občin, v planskem okraja kmetskih občin pa kandiduje Soboaererjev prijatelj Iro. Ti dfe kandidaturi ste zaradi tega pomenljivi, ker kažeta, kakšno mišljenje vlada na severnem Č^kem, če upata ondu taka pru-u. fiia zmagati. * Mej avstrijskimi socialnimi demokrati se je sprožila misel, da se dan državnozborskih volitev proglasi za praznik kot se je prvi dan maja. Priznati moramo, da bi to imelo nekaj več smisla, kakor popivanje dne 1. maja Morda bo to pripomoglo, da se volitve prelože na nedeljo. * * Volilna agitacija v Galicji je letos nenavadao Živahna. Poljski kmetje, katere je dosedaj zat ralo plemstvo in jih oviralo v polit i'n ,a življenju, začno se z vso gorečaoitjo zanimat: za svoje pravice. V vsej Gal ciji vre. Vulilni .h .d 6e vrši z i volilnim shodom, v mestih, trgih ia vaseh, povsud se najdejo ljudje, ki sklic ljejo »h ide, na njih govore in odločno branijo narodne pravice. Poljski kmetje, katerim so plemenitaši ia dabovščinn še nedavno odrekali vsako duševno zmožnost, se kažejo nakrat nenavadno razumne. Večina galiških kmetov je za ljudsko stranko, semtertje se p) izrekajo tudi za socijalne demokrate. Kandidatov ljudika stranka šđ ni pcs'avila. To bode menda storila jutri v Ciaczi na Ogerskem, kj»-r Stuj«*lcw iki biva. Tja je potovalo mnogo ga'išk h kmetov. Stojalow,ki sam ne more biti voljen, ker je bil obsojen zarad; kride, in še ni prišel čas, ko preminejo nasledki njegove ktzii. To m- zgodi jeseni. Telaj u k' poslanci gal 3ke ijUchki stranke ediože r.-<. i\■>•>-. da bode on kand doval kar v več okrajih, da pride v državni zbor. Sale volilno gibanje kaže, zakaj je mej poljsko ilahto in višjo duhovščino taka jeza na Stojalovrskaga. On ja taj gospodi izpodkopal vse zaupanje v Galiciji. V 1J ubij trni, 29. jannvarja. Direktne volitve, češki deželni zbor se je te dni posvetoval o predlogi glede npsljave direktnih volitev. Vladni zastopnik se je isjavil, da se letos za državni zbor ne more direktno voliti, ker j« pri direktnih volitvah treba 2 milijoaa volilnih legitimacij, toliko jih pa ni mogoče o pravem času tiskati. Poseb jo odločno 83 je dr. Russ za direktne volitve potegnil in označil vladna trditve za prazen izgovor. To dr. Rassovo naudaše vanje za direktne volitve je pa malo sumljivo, kajti, ko se je razpravljalo o volilni reformi v državnem zboru, je on naglašal, da najboljša stran vladne predloge je ta, da se bode indirektno volilo. Češki deželni zbor. Dr. Riss, vodja čeških liberalnih Neme. v, je predlagal, naj se vladna izjava, katero je prečrtal namestnik ta teden, izroči posebnemu odseka iz 27 članov, ki naj jo pretresa in zbornici poroča. Nemci hočejo na ta način v zbornici prouzroo ti debato o vladni predlogi. Nekateri nemški listi že prete z izstopom Nemcev iz deželnega zbora, ako jim vlada ne da kakega ugodnejšega pojasnila. Da bi Nemci zarea mislili napeti skrajno silo, ni verojetao, a sedaj morajo z ozirom na državnozborske volitve se postaviti bolje na radikalno stališče. V deželnem zboru ali pa vsaj v odseka utegne o vladni predlogi biti jako burna debata, ki utegne Nemce in vlado le še bolje od tajiti. Čehi bodo pa tudi oi vlade zahtevali toč-nejših pojasnil. Češki notranji jezik, lovori ss, da v krat« kem uide neka minijterska naredba, s katero se upelje dvojezično notranje uradovaoje v vseh okrajih na Čsškem in Moravskem. Ker pa nemški uradniki ne znajo češčine, se bode jim odločil rok petnajstih let, da se češčine nauče. Kateri se v tem času ne bodo češki naučili, se bodo upokojili aH pa prestavili v druge dežele. Veronauk na realkah. Vlada hoče upeljati veronauk na višjih realkah, koder še ni upeljaa. Kjer je to mogoče brez deželnega zakona, je to že upeljala; kjer pa to ne gre, pa predloži deželnim zborom potrebne predloge. Te dai je predložila tako predlogo dolenjeavjtnjskemu deželnemu zboru. Vlada je že bila jedenkrat dolenjeavstrijskemu deže'njuiu zbora predložda tako predlogo, a je bila zadela na apor deželuozborske večine. V sedanjem deželnem zboru se jej pa tacega upora ni več bati. V gališkem deželnem zboru predlagala je poljska demokratična stranka, naj se up Uje peta kurija za gališki deželni zbor. Šhvilo mestaih mandatov naj ae povekša za ddset, organizuje naj se Ivovsko, krakovsko vseučilišče in lvovska tehnika kot volilne korporacije in se zato odplavijo virilai glasovi rektorjev, v kmetekih občaah in peti ku rji uvede direktao volilno pravico. Ojnuje naj se posebno raz^odš.'e za volitve, katere se bodo sestavile iz kurij Ta predlog gotovo ne dobi večine v gališkem deželnem zbora. Proti njemu bodo glaso- Največjo, a tuli najlepAo ulcgo kralja K»rla je pel g N o 1 1 i in v njej slavil nenavaden triamf. Pel je na našem odi u ž) mnogo velikih in težkih ulog in se v vsaki iz njib izkazal kot mojsteraki pevec in rafiniran igralec, toda v BEroanija<< je vzlic temu, da smo mnogo prčakovuli, nadkrilil vsa našo nadeje. Kurukterizova) je kra'ja v vseh sifuva-cijah jako I i a j in pri vsim km diskretno. Kako režen in mil je bil v ljubavnih prizorih z E'vuo, kako trd in mogočen, v momentih jeze ko zaloti ESraanija pri Elviri in ko gr>zi Silvi s svojm sovraštvom, a kako r -h- ično kraljevski prest vseh človeških alabostij v tretjem dajanju, ko snuje velike načrte za bodočnost, ko vsem odpušča in združi KI vir j in Knanija. A karakter;zoval ni svojega zna-<'a,a t--.Au , v igralskem oziru, n3go tudi v pevekem tako lepo, mi z kalično čudovito fino, da mu moramo le iekrooo čestitati na doseženem fanouie-nalnem uspehu. Ki vir j je pela g Ič s e v č i k o v a ter tako v liričnih kakor v dramatičnih momentih s srojim krasnim glasom ter lep > kolorataro obud Ia občudovanje. Posebno je ugajala priljubljena ka/atina ,I'!r-nani, Krnani, ljubeč moj", ta najpopularnejša točka iz cele opere, katero je gdčna. Šivčikova pela s pristnim čustvom, a kakor pri vseh drugih točkah, tako je tadi v ensemblih nje vse težave zmaga-ječi glas prišel do popolne veljave. Ernaai je sicer protagonist, ali partija njegova ni posebno hvaležna G jsp. Raškovič* je znal iz nje dosti več n »rediti, nega bi kdo mislil. Igral je svojo nalogo z naravno eleganco in jako tempera-meiitno, a dasi je nekoliko bolan in se je prav za prav žrtvoval, ker je nastopil, je tadi v pevskem oziru popolnoma uspel. V.soki glasovi so zveneli čisto, jasno in krepko, a čuli smo tudi visoki C. Toplo priznanje gre tuii g. Fedyczkow-skemu, kateri je jeden najizvrstaejših igralcev slovenskega gledališča sploh in kot pevec v vsaki ' ulogi na svojem me^tu. Njegova uloga je taka, da poBtane lahko sunŠua, kakor so smešni vsi zaljubljeni starci, a g. Fedyjzkovviki se je tej nevarnosti srečno umaknil, sicer pa svojo partijo izborno pel. Oočinstvo je vse soliste na cdprti sceni in koncem dejanj odlikovalo z živahnim ploskanjem, katero se je nanašalo tuii na vrli zbor. Tudi orkester je bil dober, dasi bi bil lahko boljši. Ne dvomimo, da se je „Ernani" občinstvu tako prikupil, kakor ,R golatto" in .Trubadur* in da doživi še mnogo repriz. Naj bi bilo gledališče pri vsaki predstavi tako obiskano, kakor sinoči, ko je bilo popolnoma razprodano. Jef vali vsi konservativni poljski poslanci in nasprotovala mn bode vlada, ker vsi dobro vedo, da bi bil konec sedanji daželnozborski većini, da ae apeljejo direktne in tajne volitve. Povišanje plač. Dr. Ebenhoch je predlagal v gorenjeavstnjakem deželnem zboru, naj se prebitki osebnega davka izroče deželnemu šolskemu zaklada, da se dobi podlaga za zboljšanje učiteljskih plač. Na ta način učitelji ne dobe tako hitro višjih plač. Dr. Ebenhoch ss je hotel s svojim predlogom učiteljem prikupiti, ko ee je jim nedavno zameril, a ae mu menda ne posreči. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Za Mohorjevo dražbo sta zimaki in jesenski čas najbolj imenitna, zakaj oba sta jej čas žetve. V zimskem času sprejema vnovič ude in njihove letne darove, v jeseni pa jim za ts, goldinar dati je marsikomu težavno, a resnica je tudi, da si ga kateribodi vsaj desetkrat prihrani potem, ko mu nove knjige napravljajo pošteno razvedrilo in veselje ; lepih naukov v njih pa celo ne moreš preplačati nikdar, ker ti koristijo za Čas in večnost. Torej le kmalu se oglasite (če se še niste) pri gg. poverjenikih in kolikor le migiče naj vas pristopi še novih I Verjemite, da vam ne bode žal! Preč. gg. poverjenike in druge rodoljube pa prosimo prelepo, da bi ne opešali v svojem izkušenem trudoljubnem delovanju za družbo, ž njihovo pomočjo upamo, da bo dražba sv. Mohorja, če ne morda tam pa tam še narastla, vsaj vstrajala na svoji dosedanji visočini. Zlasti v obmejnih krajih naj bi le še naraščala I Knjige izidejo iste, kakor jih na po veda družbam .Glasnik" : 1. „Zgodbe ■ v. p i s m a". I V. snopič. „ Zgodbam" je namša, Slovence bolje seznaniti z božjim razodetjem in nauki sv. pisma ; močno želimo, da pridejo v sleherno slovensko družino. Dozdaj izišli 3 saopiči se še dobe vsaki p) 50 kr. 2. „Sveti rožni' venec". Knjiga obsega na 20. polah pouk o rožnem vencu in njega bratovščinah, vrbu tega pa še celoten molitvenik. Nemški izvirnik so ob svojem času priporočali rajni brikeenski škcf Vincencij Gasser tako le: ,Ta knjižica je kaj pripravna, da pobožnost sv. rožnega venca srcu omilaje, častitljivo rožaovensko bratovščino vrlo prikupuje, rožni venec sam pa s pravo pobožnostj) in z velikim duhovnim pridom moliti uči. Da bi knjižica le n*šla pot v vsako krščansko družino, rožni venes pa postal ve*!, katera jo objema in veže na veliko božjo družino, sveto katoliško cerkev!" Dodali smo knjigi ob koncu še rožnovenske pe.sui iz cerkvenih dnevnic, katere je poslovenil pesnik č. g A Hribar, in pa najnovejšo okrožnico sv. očeta L 'o-ia XIII. o rožnem vencu. Kdor želi ta molitvenik prejeti lepo iz/irno vezan v platno z rdečo obrezo, naj doda 40 kr., kdor pa v imajo a zlato obrezo, dodij GO kr. 3 .Poljedelstvo". I del. Ta knjiga, katere I. del je že dogotovljen ter obsega 9 pol z mnogimi slikami, bode gotovo dobro služila našim poljedelcem, zanimala pa tudi druge. 4 »Srbi in Bolgari". Kmalu izgoto-vimo tadi to knjigo, ki bo olepšana z mnogimi podobami. 5. „Slovenske večernice za pouk in kratek čas". 50 zvezek. To bodo najobširniše 9Večernice", kar jih je kedaj izdala Mohorjeva dražba. Prinesle bodo obširno povest iz drnžinekega življenja: »Boj za pravico", katero je spisal Fr. J. MlovrŠnik. 6. »Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1898". Ravnokar sestavljamo berilo zanj, in seveda želimo, d i bi bilo raznovrstno in zanimivo. Zato pa prosimo vsestranske podpore naših g g. pisateljev, zlasti priznanih pripovedovalcev in pesnikov. Vaakoletni „obulus" od vsakega pisatelja si družba poželujs tako, kakor lačni človek vsakdanjega kruha. Da bomo mogli pričeti z imeuikom o pravem času in tudi zvedeli število knjig, koliko jih imamo natisniti, prosimo, da se nam pošljejo vpisovalna pole gotovo o v Ljubljani znanega kaplana Rudolfa v Trnovem radi hudodelstva no ljufije, storjene z zapeljnvaujem h krivemu pričevanja. Radof se je proti obtožnici pritožil na viš,0 instanco, katera je pa prdožbo odbila, vsled Česar ae bo v kratkem vršila pri dež. sodišču v Ljubljani kazenska obravnava. Ia ta Rudolf je včeraj na shodu zaupnih mož klenkelne stranke k ral jedno prvih ulog ! — (Politično društvo »Bodočnost" v Ljubljani) imelo bode dne 31. jauuvaija t. 1. ob 2. uri popoludefl v goetdni pri Perlesu v Prešer novih ulicah hvoj letni občni zbor. Dievni red: 1. Letno poročilo. 2 Volitev odbora. 2. Ozir na politično zgodovino l^ta 1896 — (Poučni tečaj za ribiče) bode letos prvi teden po Veliki noči, toda le v tem slučaju, ako s^ do 15. dne f e b r u v a r j a t. 1. zglasi zadosti ribičev. Vsled tega re posestniki in najemniki ribar skih okrajev prosijo, nnj do navođenoga dne BluŠa-telje za ta tečsj priglasijo c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Podpore n»orejn dobiti le taki udeleženci, ki do . I m»o Ae bdi v takem tečaju — (Dopisnice bodo dražje) Nik*tari I i »ti javljajo, da bodo dopisnice, katere veljajo sedaj 2 kr., od novega leta dražje, veljale bodo neki 2Va kr. _ — (Upravno sodišče) je odbilo pritožbo mestu*' otČine kamniške zoper ukaz nauČnega mi-nisterstva, o katerim so bile razveljavljene volitve V krajni selski svet. — (Slovensko bralno društvo v Tržiču) imelo bode 7. f* bruvarja t 1 svoj iz.edni občni zbor ob 3. uri popoludan. Na dnevnem redu je: I. Volitev odbora. II. R«zni predlogi. — (Blejsko jezero) je po došlih nam poro-' čilih že več dnij zamrznjeno. — (»Bralno društvo' v Dol. Logatcu) priredi dae 20. februvarja t 1. plesni vence a: v prostorih g. Arkota. Sodeluje oddelek godbe c. kr. peš-polka Leopold H. kralj Belgijcev štev. 27. Sosedna društva naj blagovolijo upoštevati ta plesni venček. — (Uboj.) Is Kranja se nam piše: V nedeljo našli so ljad ustrašilo požara in jo bežalo V gneči je bilo pobojenih in zmečkanih nad 300 oieb. • (Morilka kot dedinja) V Baselu teče senzacionalna pravda zaradi znata« de ličine. Baselski slikar Landerer se je bil svoj čas preselil v Barbizon blizu FontaineMean a in na priporočilo nekih prijateljev vzel kot gospodinjo neko Binder, žensko jako slabe preteklosti. Landerer se je v to žensko zaljubil in se valic vaem svarilom ž njo poročil. Kmalu po poroki sta Binder in nje ljubimec Lacampagne Lmdererja umorila ter bila za to oV sojena na dosmrtno ječo. Landerer je zapustil 120.000 frankov premoženja, katero bi po baselskem pravn moralo pripasti njegovi vdovi oziroma njenim dedičem, torej njegovi morilki. Prva sod oz instanoa se je držala besedila zakona in je morilki prisodila pristoječo jej dedščino. Draga >ini anca pa je to razsodbo ovrgla, Češ, da je Binder. ko j« svojega moža umorila, na tako ostaden naeia krši'a pijetete, da ne sme dobiti za svoj zloći n še nagrade. Zdaj pojde stvar na zadajo instanco. i Slovenci lu Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 Književnost. — „Slovanski Svet" ima v prvi letošnji številki naslednjo vsebino: Ali imajo zapadni Slovani čas? O jfdnakovrednosti narodov; Dr. R eger o Češki poliriki; 0 razpravljanja v .Slovanskem Sveta"; dr K. Fr. Badisvoj: Naše toge; Dopisi; B ižidar Tvorcov: Ruske drobtinice; R izgled p > Blovanskem Hvitu; Književnost; Program in vabilo za naročbo I 1897.; Poslano. BlZ Oj SLT^JSIO. Trst 29. januvarja. Namestnistvo je naročilo občini, da mora tistih 200 volilcev, kateri so pristoječo jim volilno pravico reklamirali v slovenskem jeziku, vpisati v volilni imenik. Dunaj 29. januvarja. Bivši poslanec Matscbeko je danes umrl. Dunaj 29. januvarja. Shod liberalnih veleposestnikov se je vršil včeraj. V komite, kateri naj vodi pogajanja glede kompromisa s konservativci, so bili voljeni sami nasprotniki kompromisa. Dunaj 29. januvarja. Danes se je vršila konferencija mej avstrijskimi in ogerskimi ministri glede obnovitve bančnega privilegija. Praga 29. januvarja. Dež. zbor je vzprej-1 načrt zakona glede direktnih volitev v kmetkih občinah s pristavkom, naj se že letošnje državnozborske volitve vrše direktno, vzlic temu, da je namestuik ugovarjal, češ, da to iz tehničnih ozirov ni mogoče. Berolin 29. januvarja. Oticijozno se javlja, da je car iz ozirov na svoje slabo zdravje za nedoločen čas opustil nameravano potovanje v London in v Uim in da so takisto na nedoločen čas preložene napovedane vizite avstrijskega in nemškega cesarja in predsednika Faureja. R-ini 29. januvarja. Afrike so došle jako razburljive vesti. Položaj je tam tako kritičen, da hoče vlad* zopet nekaj batali-jonov poslati v Masavo. London 29 januvarja. „Tim.es" javlja, da je italijanska vlada sklenila, opustiti eri-trejsko kolonijo, k večjemu, da pusti v Ma-savi malo posadko. Poslano.*) Vi8okorcdnemu gospodu deželnemu poslanca grofu Barbo ! „Laibacher Zutung" je pisala o Vašem govoru v 2 seji vie. dež. zbora z dne 26. jao. doslovno: „Siladiače naj ima tudi namum jamčiti za dobro in ceneno blago. Koliko 88 greši v tem oziru, je ravideti mej drugtm iz dejstva, da je neki ljubljanski vinski trgovec na 11 I ■■ ; - V• n od kmetov pokupil v velicib množinah iz prešana tropine in potem z vodo in morda še z dragimi, mam škodljivimi sredstvi izdelal vino, katero je prodajal v Ljubljani kot cv!č k. S tako manipulacijo se dobro dolenjsko vino neizmerno spravlja ob dobro ime." Kor vsled teh javnih, splošno izrečenih trditev p. n. konzumenti lahko sumničijo vsacega vinskega trgovca, izjavljam s t ro. da jaz nisem nikdar dobival tropinj z Dolenjskega niti od kod drugod in vsakdo lahko moja vina na njih prist lost da preskusiti pri c. kr. kemično fisjolog škem preskuša-lišču v Klosterneuburgu. V;.", blagor, gosp. poslanec, pa prosim, da objavite ime tega izdelovalca umetnega vina, ker bi sicer Vaša trditev uteguila ob dobro ime pripraviti vinske trgovca v Ljubljani, proti čemur se vsaj jaz s stališča stanovske časti najslovesneje zavarujem. T. O- J"\XTra*ro.6I6. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (178) W Pomirljivo aliz razkrajajoč« in izvrstnega okusa to an tikataralične pas tile lekarja Plccolll -Ja v Ljubljani i Dunajska cesta) katere nCinknjejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena fikatljici 25 krM 10 akatljic 2 *ld. 0 (44—4) . 4r>. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.7B9. V sol....... -Iti« »O. jaiiiivarji. 1.H07, Drugikrat: ERNANI. Velifca opera v štirih dejanjih. Po V. Hugovi drami .Hernani" spisal V, M. Piave. Uglasbil O. Verdi. Poslovenil A Fuutek. Kapelnik g. Flilarij Benifiek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob */48. uri. Zadetek točno ob 8. uri. Konec ob 1 (ll nri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v torek, dne 2. fehruvarja 1897. Meteorologično poročilo. > -r- a (/as opa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 nrah 28. 9. zvečer 732 2 — 3 9 si. svzh. jasno 29. 7. zjutraj 789 5 —112 sr. svzh. megla 0-0 2. po pol. 7318 -71 si. jvzh. jasno Srednja vCeruj&n ia temperatura — -3f>», za 1-6° pod normalom. ar. IDuLnaoslsza, borza dne 29 jaruvarja 1897. Skopni driaTni dolg •/ notah..... 101 gld 9f> Skupni državni dolg v arebm .... 102 r 20 Avstrijska zlata renta....... 123 , 60 »TBtrijska kronska renta 4»/«..... 101 , 20 Ogerska clata renta 4....... 122 „ 20 Ogerska kronska ronta 46;, ... 99 » 80 Avstro-ogerske banfice dolnice , . 967 e — Kreditne delnice......... 878 , 60 London vista........... 119 . 70 Nomftki dr«, bankovci &a 1) V Ljubljani, dne '28. januvarja 1897. Žalujoči ostali. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočntja ob bolezni in smrti našepa preljubega, nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Ernesta Vrančića Bedrafliolfia v Rudolfovem izrekamo tem potom presrčno zahvalo slavnemu ravnateljstvu, gH- profesorjem, dijakom novomeSke gimnazije, č»stitemtt predstojnistvn bolnice v Kan-diji, čast. duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, kateri so spremili predragega rajncega k večnemu počitku. V Zatičini, dne 28. januvarja 1897. (174) Žalujoča obitelj. Zahvala. Za tolailjive dokaze toplega sočutja ob dolgotrajni bolezni in povodom smrti naSe iskreno ljubljene, nepozabne matere, gospe Helene Hauptmann izrekamo najpri.srčnejfto zahvalo. Istotako zahvaljujemo darovnice krasnih vencev in mnogobrojne spremljevalce k zadnjemu počitku blage pokojnice. V Ljubljani, dnć 28. januvarja 1897. [i73) Rodbini Hauptmann in Eberl. priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnom kataru otrok, ki se tako često javlja v zimskem Času. 3 dele Giesshiibleca se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. (314215) V trgovino z mešanim blagom na deželi so Išče mlsiI|him» (jaž. kol.). Proga Iz Trblia. Ob is ari 63 min. zjutraj oaobnl Tlak a Dnnaja Tia Amatetten, rjpskege, Praga, Franoovlh riror, Karlovih varov, Haba, Marijinih varov, Planje, Budejerio, Solnograda, l.lnoa, Htejra, Omundana, laohla, Anaaeaa, I.)nhn», OaloTea, Beljaka, Frmieenafeete. — Ob 11. uri 36 min. flopoludne oaobnl vlaka Dunaja Tia Amatattan, Karlovih TaroT, Haba, Marijinih mr , Planja, Bndejevio, Solaograda, Liince, Stejrre, Pariaa, Ueneve, Čtiriha, Ura. genoe, Inomoita, Zalla na Jeaaru, in.1 i iiutnnm, l.jui.n... OeloToa, I.m.-n. Pontabla — Ob 4. ari 66 min. popoludna oiobni Tlak a Dunaja, IJubna, Selathala, Beljaka, OeloToa, Kranaenefeate, Pontabla. — Ob ». uri 4 in.. ■ Tiner oiobni Tlak ■ Dunaja via Amatattan, ia Ljubita, Beljaka, Celovoc, Pontabla. Proga ls Novoga mosta ln ls Kočevja. Ob 8 ari 19 min. ajutraj metani vlak. — Ob 1. url 81 min.",, poludue meaanl Tlak. — Ob 8. uri 86 min. avečer meeanl vlak. > Kuiunlkt, Ob 0. ari 66 min. ajutraj, ob II. uri 16 min. dopoludne, ob 8. nri 90 min. »vmor, ob » ari 66 min. BTeoer. (Poelednjl Tlak le t obtobm ob nedaljar In praanlklh.) koiieipijenia. (169—1) Dr. Josip Vrečko odvetnik v Celji- Trgovski pomočnik špec* ri>-t. slovf nekega in nemftkf ga jezika zmožen, želi svojo sedanjo službo premeniti, in sicer v kako večjo m »to. Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravništvo „Slovenskega Naroda". (161 — 2) Vzprejmem spretnega solicitatorja. Plača 50 — 70 gld po zmožnosti. Vstop tako; ali pa tudi pozneje. J^fji^otiii Treo (147—5) odvetnik v Fostojini. St. 441. (172—1) Bankovec za 100 gld. Je bil iiM|