Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratrt se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l',6. uri popoludne. Štev. 234. 7 Ljubljani, v četrtek 11. oktobra 1888. Letnils XVI. Deželni /bor kranjski. (Enajsta seja, dne 11. oktobra.) Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem naznani deželni glavar dr. Poklukar, da mu je došel dopis c. kr. deželne vlade, v katerem popra-šuje, bi li ne prevzel deželni zbor poroštva za nepokriti znesek 6000 gld., ki zaradi vravnavanja Save pri Stožicah zadeva občino Stožico, katera je pa prerevna, da bi mogla ta veliki donesek plačati. Ta dopis se izroči finančnemu odseku v pretresanje in poročanje. Poslanec Pfeifer izroči danes prošnjo posestnikov tare Bučke okraja krškega, da bi se fara Bučka izločila od krajne občine Studenec ter postala samostojna občina, tako, da nastanete iz sedanje občine studenške dve samostalni občini Bučka in Studenec. Po razdelitvi došlih vlog in peticij izročita se predloga deželnega odbora glede odkupa bire in ceste iz Bleda do Zaspega upravnemu odseku. Potem poroča poslauec Klun o izvršitvi sklepov zadevajočih konvertovanje zemljiško-odveznega zaklada v novo deželno posojilo, ki je za deželo jako ugodno, ker bode dežela do leta 1805., do katerega ima država vsako leto donašati 127.227 gld., po odbiti svoti, katero mora dežela plačati državi kot odškodnino za prihodninski davek, preostajalo 822.870 gld., ki jih bo lahko obrnila za potrebne deželne naprave in zboljšave. Ob enem se bode naklada za ta zaklad od 16% na 10% znižala. Možje, ki so se trudili s tem delom, zaslužili so torej zahvalo deželnega zbora, katero jim je bil izrekel že lani, ki se jim pa ni naznauila. Torej predlaga poročevalec v imenu finančnega odseka: „SIavni deželni zbor naj sklene: 1. Poročilo deželnega odbora o izvršitvi sklepov zadevajočih konvertovanje kranjskega zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo se odobro-vaje vzame na znanje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da sklep, storjen v 15. seji lanskega zasedanja dne 19. jan. 1888, s katerim se je izreklo priznanje in zahvala vsem onim gospodom, ki so se trudili za konvertovanje zemljiško-odveznega dolga, vsem tem gospodom in zlasti gosp. poročevalcu dr. Mošetu za njegovo trudapolno in temeljito delo pismeno naznani. 3. Mariginalna številka 5. § 1. letnega poročila je s tem rešena in se vzame na znanje." Ti predlogi obveljajo brez ugovora. Poročilo o proračunu deželnega posojila se odstavi z dnevnega reda, ker je v tesni zvezi z deželnim proračunom in se bode obravnavalo ž njim vred. Dr. M o še poroča o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za leto 1887, ki se odobri brez ugovora. Dohodkov je bilo 542.161 gld. 25V2 kr., troškov pa 640.187 gld. 93 72 kr. Deželni dolg za opravila zemljiške odveze je koncem 1. 1887 iznašal 59.263 gld. in je bil za 177.891 gld. manjši kakor prejšnje leto, ko je znašal 237.154 gld. 96V2 kr. Ob enem je bila sprejeta resolucija, v kateri se vladi naroča, naj iztirja zastanke, ki jih imajo stranke plačati za razna zemljiško-odvezna dela iu ki iznašajo nad 49.000 gld. Dalje poroča dr. Moše o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1887 in omenja, da finančni odsek že 6 let tirja, naj se računi, računski sklepi in proračuni deželnemu zboru predlagajo v taki obliki, da jo bode mogoče pregledati in umeti, ali zastonj. Potem prečita splošnje številke prihodkov, iz katerih je razvidno, da je imela dežela dohodkov 730.037 gl. 6~Y2 kr., to je za 146.894 gl. 52»/, kr. več, kakor so bili proračunjeni. Baron Švegelj tudi graja sostavo računskih sklepov in z vso odločnostjo tirja, naj se že skoraj sostavljajo bolj jasno. Odgovarja mu dr. Vošnjak, da se to graja že veliko let, ali še nijedenkrat se ni pokazalo, kako naj se sostavljajo. Tudi pod Kalten-eggerjem so bili nejasni, in morda še bolj nejasni kakor zdaj. Potem dokazuje opravičenost nekaterih zneskov, ki jih je grajal baron Švegelj, čigar opazke so bile pretirane in neosnovane. Baron Švegelj se še enkrat oglasi in pro-testuje zoper zadnje besede predgovornikove, potem pa še enkrat dokazuje, da je res tako, kakor je rekel. Poročevalec dr. Moše omenja, da opazke barona Švegeljna zadevajo le obliko računskih sklepov, meritoričnih pomislekov pa ni imel. Oblika računskih sklepov pa ni nejasna samo pri tem zakladu, ampak pri vseh drugih zakladih, tudi pri onih, o katerih je poročal baron Švegelj. — Gori omenjeni prihodki se potem odobre, ravno tako se odobre troški, katerih je bilo 715.393 gold., in sicer za 112.813 gold. 64 kr. več, kakor jih je bilo prora-čunjenih. Konečna čista imovina je 1. 1887 iznašala 1,256.780 gld. 7V2 kr. ter se je v primeri s prejšnjim letom, ko je iznašala 1,208.220 gld. 75% kr., pomnožila za 48.559 gld. 32 kr. (Konee prih.) Poročilo poslanca Šnkljeja o pouku nemščine v 8. seji deželnega zbora. Slavni zbor! Poročati mi je v imenu finančnega odseka o marg. št. 7 in 8 § 8. letnega poročila, in sicer zadeva prva marg. številka obligatni pouk iz nemščine, druga pa neobligatni pouk na slovenskih ljudskih šolah. Kar se tiče prvega vprašanja, bil je položaj tak: iz lanskega letnega poročila je razvideti, da je deželni šolski svet z dopisom z dne 5. februarija 1887, št. 656 deželnemu odboru bil naznanil, da se mora nemščina kot obligaten predmet uvesti na vseh tri- in štirirazrednicah in da se mora s tem poukom pričeti že s tretjim šolskim letom. Temu dopisu je deželni odbor — in tudi to se razvidi iz lanskega letnega poročila, odgovoril s tem, da se je z jedne strani skliceval na člen XIX. drž. LISTEK. Pepelušec. (Iz podgorskih črt Jos. Vej v are preložil J. Z.) S širokega mostu reške tovarne roje v soboto popoludne po izplačanji delavci. Kam pa tako hite? Celih dvanajst dni j, nekateri tudi štirinajst, mučijo se v zadušljivem zraku, da stopajo vsakemu potne kaplje, kakor grah debele, na čelo, a poleg tega se še boje, da bi se jim ne odpovedala služba, kakor se je to že mnogokrat zgodilo. Vsi poznajo to moč reške gospode! Zato hiti vsak, ko dobi one gol-dinarčke v roke, iz tovarne, le da bi se gospodom, ki izplačujejo, ne zahotelo poklicati ga nazaj, vrniti mu delavsko knjižico in reči, da okameni in se po vsem telesi trese: „odpuščamo vas!" To pa se dogaja čestokrat, skoro o vsakem izplačevanji, in vselej odpovedo nenadoma, da potem tak delavec ne ve, česa bi se lotil, da si reši življenje. Tako-le po leti se gre še dninarit ali pa kmetom na polje delat, ali če se dogodi to po zimi, sredi božiča, ko niti na ledu ne dobiš nikakega dela, tedaj se je pač za zjokati! Ta gospoda iz podgorskih tovarn pa nima s tem ubogim, od dela zgrbanim in odrtim ljudstvom usmiljenja : čemu pač oni potrebujejo revežev ! Najdeš jih vedno iu povsodi dosta! Ko se bliža predpust koncu, veseli se že vsak delavec pustnega torka. Kar jih je rednejših, spravljajo za ta dan že od božičnih praznikov od vsake mezde po kak groš, da bi se mogli kakor treba zabavati, veseliti, radostiti. Takih dnij je v vsem božjem letu, ki je tako dolgo in za nje brezkončno prav malo, zato ga hoče i oni, ki se v tovarni za bore polu goldinarja na dan do smrti muči, dobro užiti. Običajno opominjajo jih nadzorniki in mojstri, da bi na pepelnično sredo lepo in o pravem času prišli ua delo. A to je bilo nepotrebno, kajti vsi predobro vedo, kaj se pravi zamuditi se za polu ure. Pred gospodo pa se postaviti, tega se nihče ni upal. Podmokliški delavci slavili so pustni torek najraje v voleški gostilnici. Tako bilo je še pred kratkim, sedaj ni več tako. Kdo ve, kaj je temu krivo, a oni zvračajo vse na nadzornika reške tovarne. Bilo je tako-le. Ko se je neki pustni torek v omenjeni krčmi sešlo polu kope mladeničev, prišel je tijii tudi njihov nadzornik. Vendar so se jako malo brigali za njegovo prisotnost. Veselili so se ravno tako, kakor bi mej njimi ne bilo njega, na čegar mogočno besedo jih takoj lahko odpuste iz službe. A za to morali so trpeti! Na pepelnično sredo so vsi razveu jednega prišli zgodaj ob času na delo. A uijeden izmed njih ni se nadejal, kaj ga čaka za včerajšnjo zabavo. Cemu tudi? Zlega niso storili nič, le za denarje, s svojimi žulji pridno zaslužene in prihranjene imeli so se dobro. Do sobote ni se ničesa prigodilo, stoprav pri izplačevanji v soboto dobil je vsakdo mesto sedemdeset novcev na dan samo šestdeset. Za priprostega delavca je mnogo, če zasluži o tako majhni plači deset novcev manj, zato začeli so godrnjati. „Ničesa nismo pokazili, in Vi nam odtegujete !" dejal je jeden. „Saj dobro živite, če pa nočete tu delati, greste lahko takoj!" bil jim je odgovor. „To nam torej zavidate, če se jedenkrat po dolgem času veselimo? Saj delamo to za svoje novce!" kričali so, a vse te besede njihovo bilo so zaman. Še na plauo so jih hoteli vreči, ako bi razgrajali. Pobrali so torej one velikodušno jim naštete novce iu odšli. . V ponedeljek vrnili so se zopet v tovarno . . . Sličnih dogodkov bilo je v reški predilnici toliko, da jih niti ne prešteješ, a iz one gospode to doslej nobeuega ni bolelo. Tiiko je življenje delavcev v podgorskih tovarnah !--— osnovnega zakona, po katerem se nihče ne sme siliti pri poučevanji kakega drugega deželnega jezika, ter nadalje vprašal, ali so bili zaslišani v smislu § 6. drž. šolskega zakona z dne 16. maja 1869 vsi oni, ki šole vzdržujejo. Na to je bil deželni šolski svet dne 5. avgusta 1887, št. 7099 svojo prvotno naredbo tako tolmačil, da je dejal, ta neobligatni pouk v nemščini bode vpeljan le na onih trirazred-nicab, tedaj na onih šolah, kjer je bil že dosedaj v rabi. Z ukazom z dne 24. decembra 1887, štev. 2721 je tudi deželni šolski svet vsem okrajnim šolskim svetom naznanil to svoje tolmačenje, oziroma popravek, ter dejal, da so v prvem oddelku izostale besede „zunaj Ljubljane, kjer se nemščina kot obligaten predmet že zdaj poučuje". To naznanil je gospod deželui predsednik deželnemu odboru z dopisom z dne 23. februarija 1888. Marg. številka 7 letnega poročila zadeva ta dopis, tedaj je bila finančnemu odseku dana naloga, baviti se tudi z vsebino dotične odredbe. Večina finančnega odseka je bila mnenja, da te marginalne številke ne gre pure et simple vzeti na znanje, ampak treba preiskati to stvar z več strani. V dotičnem posvetovanji in debati, ki se je sprožila pri tej priliki v finančnem odseku, nad-vladalo je pri večini finančnega odseka mnenje, da je deželni šolski svet sicer oziral se na željo dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov, ki so pač bili vprašani v tej zadevi, da se pa ni dovolj strogo držal onih mej, ki so potegnene po zakonu in na katere se izrečno sklicuje § 6. prej napominanega šolskega zakona. Dovoljeno mi bodi, da tukaj pre-čitam § 6. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869. 1. Ta paragraf slove tako: „Ueber die Unterrichtssprache und tiber die Untenveisung in einer zweiten Landessprache ent-scheidet nach Anhorung derjenigen, welche die Schule erhalten, innerhalb der durch die Gesetze gezogenen Grenzen die Landes-Schulbehtirde." (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani. 11. oktobra. Notranje dežele. „Berliner Tagblatt" pravi: Res, da Taaffe ni bil odlikovan s kakim nemškim redom in da so se ti delili le »pristašem in podporam" nemško-avstrijske zveze. Toda stališče cislitvauskega ministerskega predsednika ni v nikakoršni zvezi z zunanjo politiko in dunajski obisk cesarja Viljema nima ničesa opraviti z avstrijsko notranjo politiko. Deželni zbori dalmatinski, štirski, istrski, predarlški, silezijski, moravski, goriški in solno-graški so že zaključeni. Sedaj zborujejo le še oni v Češki, Galiciji, Bukovini, na Dolenje- in Gorenje-Avstrijskem, Koroškem, Kranjskem in Tirolskem. Tekom tega tedna bodo vsi sklenili svoje zasedanje, le češki in gališki morda ne bodeta zaključena, marveč le pretrgana. Gališki deželni zbor mora še posebno rešiti propinacijsko predlogo. Zaradi te zadeve se menda tudi sedaj mudi v Lvovu finančni minister Dunajevski. Zapisnik o izvršenih delih glede avstrijsko-rumunske meje bo za gotovo obestranski podpisan do dne 20. t. m. O glavnih točkah se je doseglo že popolno sporazumljenje. Na mesto bivšega državnega poslanca Schonererja je bil včeraj v Svetli (Zwettl) izvoljen konservativni kandidat Eichhorn s 124 glasovi. Nemško - naprednjaški kandidat Holland je dobil 104 glasove. Ogerskemu državnema zboru se bodo dne 17. t. m. predložili sklepčni računi lanskega leta. Kakor se zatrjuje, presegla se ni skoraj nobena v njem obsežena točka, kar je nekaj nenavadnega, ter izkazuje račun vsled tega mnogo ugodnejši vspeh mimo prejšnjih let. Tnanje države. Srbski kralj Milan bo prišel v Belgrad že po preteku osmih dnij. Na Dunaji se mu je tudi sedaj odbil uradni sprejem. Takoj, ko bo prišel kralj v svojo prestolnico, izvršila se bo, po trditvi neke semlinske brzojavke, popolna prememba v ministerstvu in glede vladnega sistema. Javni bolgarski glasovi glede Makedonije vendar niso ostali brezvspešni. Turška vlada je baje ukazala, da politiške in pravosodnje oblastnije ne smejo več preganjati makedonskih Bolgarov, ker želi s tem zadovoljiti bolgarski živelj v tej deželi in ker se je prepričala, da bolgarska vlada nikakor ne namerava upihati vstaje, marveč le zboljšati stanje svojim rojakom. Vprašanje pri vsem tem je le, koliko se more v Turčiji govoriti o „zadovoljenju". Nemški cesar je prišel danes (popoludne ob 4. uri v Rim ter takoj potem v Kvirinalu sprejel načelnike italijanskih oblastnij. Njegovo bivanje v Rimu in sploh Italiji hočejo porabiti italijanisimi za svoje namene. Irredentovsko društvo „Giovani Prati" je sklenilo protestovati zoper cesarsko svečanost, ker ta daje konečno veljavo politiki, „ki onemogo-čuje zopetno pridobitev južne Tirolske in Trsta ter izziva bratsko vojsko s Francijo". Isto je neki storilo tudi še več enakih društev v Rimu. Tudi iz Palerma se poroča, da je tamošnje prebivalstvo jako razburjeno, ker je redarstvo zadnje dni zaprlo nad 800 oseb. Mnogo izmed teh je zgrabila „roka pravičnosti" na potovanji iz Sicilije v Rim k slavnostnim dnem; oblastnije so neki zasledile zaroto, ki je nameravala izvršiti napad na cesarja Viljema. Službena vnetost teh redarstvenih uradnikov je bila gotovo nekoliko prevelika. Nemški vladni krogi so jako zadovoljni z izidom Viljemovega obiska na Dunaji ter pri tem seveda ne povdarjajo samo zunanjih momentov. — Dne 8. t. m. se je zaplenil oktoberski zvezek „Deutsche Rundschau" z znanimi izlečki Frideriko-vega dvevnika. Francoski pravosodnji minister Ferouillat je naznanil članu proračunske komisije, Andrieuxu, da je ukazal generalnemu prokuratorju v Nimesu, naj takoj di't nalog preiskovalnemu sodniku gledč kazenskega postopanja zoper poslanca Numo Gillyja, ki se je zauičljivo izrazil o proračunski komisiji, češ, večina njenih članov so »mali Wilsoni". — Postava glede tujcev se neki precej gladko izvršuje. Kar na tej naredbi listi najbolj grajajo, je to, da ima nazaj vplivajočo moč, vsled koje se morajo že davno v Franciji nastanjeni inozemci izkazati z listinami, kojih večinoma niti ne morejo več dobiti iz svojih rojstnih krajev. »Justice" pravi zaradi tega, da ta ukaz nikakor ne bo mogel obveljati. — Rojalistiški odličnjaki bodo skupno pred otvorjenjem zbornice obiskali grofa Pariškega. Nekoji listi so trdili, da protežujo Anglija novo kombinacijo v bolgarski zadevi, po koji naj bi prevzel rumunski kralj Karol upravo Bolgarije iu vshodne Rumelije in da bi bilo pri tem mej tema deželama in Rumunijo nekako tako razmerje, kakoršen je avstro-ogerski dualizem. Temu odločno oporekajo bukareški vladni krogi. Grška zbornica se bo sešla povodom kraljeve petindvajsetletnice dne 25. oktobra. Kraljico pričakujejo v Atene dne 17. t. m. Vzlic preklicem orleanskih listov smatra se zaroka princa Jurija s hčerjo vojvode Chartresa dognano. Fgiptska vlada razpošilja velevlastim okrožnico, v koji zahteva podaljšanje mešanih sodišč in premembe, ki raztezajo pristojnost teh sodišč v v kazenskih zadevah. jPerzijski šab je odložil svoje nameravano potovanje v Evropo, ker je položaj v Afganistanu in sploh srednji Aziji sedaj negotov. Izvirni dopisi. Iz Starega Trga pri Ložu, 6. oktobra. (Šolska veselica.) Kakor po drugih krajih naše slovenske dežele, praznovala je tudi tukajšnja šolska mladina slavnost v proslavo 401etnega vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 4. oktobra t. 1., da je s tem pokazala svojo udanost in ljubezen do prevzvišene cesarske hiše. Dne 4. oktobra zbrala se je ob 'I^J. uri šolska mladina s svojimi učitelji v šolskih prostorih, od koder je šla v slovesnem sprevodu v farno cerkev, kjer je prečastiti gospod župnik Blaž Len ček ob 9. uri daroval slovesno sv. mašo, po katerej se je pela »zahvalna in cesarska pesem". Po sveti daritvi podal se je sprevod nazaj v šolo, kjer so se iz šolskega vrta vzela 4 cepljena drevesca, katera so se potem v navzočnosti mladine zasadila v trajen spomin te slavnosti, in sicer 2 drevesci ob cesti proti Ložu in 2 ob cesti proti Nadlesku. Med sv. mašo, kakor tudi po zasajenji drevesc pokali so na bližnjem gričku topiči. Nato korakala je mladež z zastavo na čelu in s svojim bobnačem proti vasi Podcerkev na vrt gosp. župana starotrške občine, Frana Peruška. Med potjo pozdravila je šolsko mladino slav. požarna bramba, na čelu ji vodja T. Mleku ž. Prišedši na vrt gosp. župana vstopila se je šolska mladina v polukrog in gosp. učitelj M. Poklukar imel je nagovor, v katerem je v kratkih in krepkih črticah risal življenje Nj. veličanstva, kot deteta, mladeniča in kot vladarja. Spodbujal je mladino ravnati se po vzvišenem zgledu milostivega cesarja, povdarjal je, koliko je presvetli cesar za sedanje šolstvo storil. Gosp. govornik končal je svoj nagovor s trikratnim klicem »živio" na presv. cesarja, na kar je šolska mladina cesarsko pesem zapela. Po nagovoru bila je šolska mladina pogoščena z različnimi jedili in s pijačo. Razven učiteljskega osobja stregle so iz uljudnosti otrokom gospe Ažman in Poklukar. Zatem vrstile so so različne otroške igre, petje itd. Ko se je še potem 200 iztisov knjižice »Naš cesar" med boljše učence in učenke razdelilo, morala se je mladina razpustiti, ker je pričelo deževati. Veselico počastili so tudi: Preč. gospod župnik Blaž Lenček in ča»t g. X Koritnik, gospodje nd-niki, gospoda župana starotrški in ložkir g. častniki požarne brambe rn drugi gospodje in go»pe. Da se je mogla ta veselica prirediti, k terau pomogli so šolski dobrotniki in dobrotni«® bodi si z denarnimi doneski ali pa » podaritvijo r»znih jedil. Med temi so sosebno: preč. gosp. Blaž IL.enček, g. dr. Perišič, g. J, Ro ži »a, g. A. Zaknajšek, gospe: M. Schvveiger,. Ažnaan, Zakrajšek, Kandare, Vivoda, Kovač in Peče. Vsem tem in drugim dobrotnikom izreka učiteljsko osebje tem potom najiskrenejšo zahvalo. Ta lepa slavnost ostala nana> pa bode vedno v veselem spominu. Iz Vipave, 9. oktobra. Žal mi je, da ne morem nič veselega poročati. Vedno deževjie je tukaj velikansko škodo provzročilo. Spodnji del vipavskega trga je že, rekel bi, osem dni z vodo zalit; ustavljen je večinoma promet. Ubogi ljudje gazijo bosonogi po mrzli vodi iu bati se je silno bolezni. Saj pa tudi ni čuda, da imamo tako povodenj. Viša namreč, kdor more, svoje posestvo, da se vode ubrani. A. ne samo to. Vipavska struga mera biti postavno osem sežnjev široka, tako sem čul od starib mož. A vsled zanemarjanja je vsa zarasla in zajeaena z vrbovjem, gramosom in zemljo. So tudi kraji, kjer ni nad tri sežnje široka. Je li tedaj čudne, da imamo povodenj ? Je li čudno, da nas pri vsakem deževji povodenj zaliva in nam tako občutljivo škodo napravlja? Naš gospod poslanec Lavrenčič je že velikokrat dokazoval v dež. zboru nevarnost, ki preti vipavski dolini,, in prosil pomoči, a žal da ni bil popolnoma uslišan. Jaz pa pravim: dokler ne bode vipavski struga do Novakovega mlina iztrebljena in uravnana njena prava širokost, toliko časa je vse trebljenje Močilnika, Bele, i. d. postranskih strug prazno delo,. — proč vržen denar. To se ravno pri sedanji povodnji- kaže, ker se je Bela zopet čez strugo ulila ter njive poplavila. Naj bi torej slavna vlada in si. deželni zbor poskrbela, da se za uboge Vipavce-, ki so neprenehoma s slabimi letinami, strupeno roso,, trtno ušjoT točo, rekel bi z vsemi nadlogami obiskovani, kaj stori, da bodo vsaj povodnji rešeni. Naj bi ta dopis, ki je resničen izraz vseh prizadetih tržanov, našel odmev v srcih gospodov, ki morejo pomagati, in ne ostal glas vpijočega v puščavi. Iz Ornega grabna, 10. oktobra. Pretekli torek dne 9. t. m. bil je za šentožbaltsko župnijo vesel dan; kajti čez 6 let že ni imela svojega župnika, a ta dan je imel priti novi duhovui pastir. Mlado in staro se ga je veselilo, kakor so Kazale priprave. Krog štirih popoludne naznani strel in zvonjenje prihod njegov, katerega je spremljalo več gospodov. Nadporočnik v p. g. Koprivšek pozdravi s krepkimi besedami v imenu zbranih župljanov novo-došlega gospoda, ki se prijazno zahvali ter gre z vso množico v cerkev Bogu se priporočit. Trije visoki slavoloki prepleteni z zelenjem, z venci in s primernimi napisi pričajo, kako i v tej dolini ljudstvo ve ceniti svoje duhovnike. Tudi pri nas je preobilno deževja; po vsem Črnem grabnu je narasla voda napravila dokaj škode, preplavila njive in travnike ter tako pokvarila sadeže, kar jih še ni pospravljenih. Program obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. A. Strokovna šola za lesno industrijo. Šola za lesni obrt ima štiri letne tečaje, v katerih se bodo učenci teoretičnim iu praktičnim potom poučevali v najvažnejših strokah lesne industrije. V začetku se bodo otvorili naslednji oddelki: Za mizarstvo (umetno in stavbeno mizarstvo), za rezbarstvo (podobarstvo) in za strugarstvo; pozneje se jim bode pridružilo tesarstvo, kolarstvo, gradenje žag in mlinov ter pletenje košaric. V prvem letniku imajo vsi oddelki večinoma skupni pouk, pozneje se pa ločijo učenci po napominanih strokah. Poučevalo se bode v naslednjih predmetih: Krščanski nauk, nemški in slovenski jezik, računstvo, obrtno knjigovodstvo, poslovni sestavki, tehnologija, mehanika, arhitektonsko oblikoslovje, geometrija in geometrično risanje, elementarno prosto risanje, prosto risanje po modelih, projektivno risanje in nauk o sencah, strokovno risanje, modeliranje, lepo-pisje in praktični pouk. Učenci so redni ali pa izvanredni; prvi obiskujejo šolo pri vseh predmetih, drugi pa so vpisani le v nekaterih strokah. Za vstop je treba dovršene ljudske šole in starosti 14 let. Ker je praktični pouk posebno važnosti in se morajo učenci v teku štirih let izuriti v svoji stroki, kakor pri najboljšem mojstru, treba je za vstop tudi telesnega zdravja. Spričevalo dovršene šole daje učencu pravico do samostojnega izvrševanja dotičnega obrta, je torej veljavno kot spričevalo sposobnosti. Šolnine in vpisnine ni na zavodu nikake. B. Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek ima dva letnika, v katerih se bode poučevalo nmetno vezenje (belo in pisano) ter šivanje čipek. Za klekljanje (pletenje) čipek ne bode oddelka. Učenke se bodo priučile vsem važnim strokam umetnega v.ezenja na podlagi dobrih uzorcev in zakovov umetnosti. Poučevalo se bode v naslednjih predmetih: Nemščina, slovenščina, računstvo, knjigovodstvo, tehnologija, vezenje, oblikoslovje umetnega vezenja, elementarno risanje, strokovno risanje, nauk o ornamentih in o slogu in praktični pouk. Učenke so redne in izvanredne slušateljice; poslednje morejo obiskovati le nekatere stroke, kakor to določi v sporazumljenji ž njimi vodstvo šole. Redne učenke morajo imeti dovršeno ljudsko šolo in 14 let. Šolnine ni nikake. Potrebni materijal dobe redne učenke od šolskega vodstva zastonj, izvanredne sluiateljice pa morajo same skrbeti za risarske in druge potrebščine. Učenci in učenke za oba zavoda se sprejemajo sedaj v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, od 20. oktobra dalje pa v šolski pisarni v Virantovi hiši, Zvezdarske ulice. Šoli se imata otvoriti dne 5. novembra t. 1. Dnevne novice. (Deželni zbor) ima prihodnjo sejo v soboto, dne 13. t. m. (Obed deželnemu zboru na čast) napravil je danes ob 2. uri popoludne g. deželni glavar dr. J. Poklukar v hotelu pri „Slonu" v dvorani prvega nadstropja. Vdeležili so se ga g. deželni predsednik baron Winkler, državni poslanec dr. Ferjančič in vsi narodni deželni poslanci. Zastopniki kranjskega velikega posestva niso hoteli priti, ker so se menda bali, da bi jih svet imenoval spravljive in olikane može. (Strossmajerjevo pismo.) Listi poročajo, da je Strossmayer še pred belovarskim dogodkom odposlal v Rim opravičevalno pismo, ki pa ni slično onemu v „KoI. Ztg." In to se nam od katoliškega škofa tudi umevno zdi. V Rimu položili so neki pismo „ad acta". (Molitev v šoli.) Naučni minister pl. Gautsch ukazal je nižjeavstrijskemu deželnemu šolskemu svetu, naj določi skupne šolske molitve in pesmi v sporazumljenji z dotičnimi verskimi oblastvi, vendar je katehetom na prosto voljo dano, da s šolskimi otroci molijo molitve svojega veroizpovedanja. (Po vodenj.) Vas S to žice ob Savi bila je v torek v veliki nevarnosti. Sava je izstopila ter poplavila vas. Okrajni glavar g. Mah kot in osem žandarjev hitelo je na pomoč. Sava že upada in ni več nevarnosti. (Obrtni strokovni šoli v Ljubljani) otvorili bodo dne 5. novembra t. 1. Glej program na drugem mestu. (Slovenski klub na Duuaji.) Profesor Josip Stritar čital bode v prihodnji sezoni slovenskega kluba na Dunaji o pokojnem Levstiku. Spis obljubil je duhoviti pesnik „Ljubljanskemu Zvonu". Berila so dalje obljubili c. kr. stotnik gosp. Igo Kaš, prof. Šuklje in dr. Štrekelj. (Družba sv. Moliora.) Družbine knjige za tekoče leto 1888 smo danes prejeli. Vsak ud dobi šestero knjig in sicer: 1. Življenje Marije in sv. Jožefa, VII. snopič; 2. Hodi za Kristusom; 3. Občna zgodovina, XII. snopič; 4. Slovenski pravnik, V. snopič; 5. Slovenske Večernice, 42. zvezek; 6. Koledar za leto 1889. — Družba šteje letos 41.552 udov. To je mogočna armada, katero so letos pripeljali navdušeni četovodje, duhovniki in drugi rodoljubi v šotor družbe sv. Moliora. Število udov se je pomnožilo za 6542. O letošnjih knjigah bodemo o priliki obširneje govorili. — S 15. dnem oktobra začel bo odbor razpošiljati knjige. Oni gg. poverjeniki, ki prejemajo knjige v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovci, naj blagovole takoj po-nje poslati. (Nabiranje krajepisnih iiueu.) Iz A d I e š i č se nam poroča: Nabiraje krajepisna imena naše fare vsled poziva slavnega odbora „Slov. Matice" pogledal sem tudi »posestni list" tukajšnjega farovža. 'Razveselil sem se, ko sem našel v njem zapisana tri imena, katera niso zdaj več v rabi, a v starih zapisnikih so še. Ta so: Siivinka, njiva ob Kolpi, Oblok, vrt in pašnik, in Vigranac, pašnik. Ta po-zuamenovanja so se do danes izgubila v vsakdanji govorici. Ker bi se kaj enacega našlo gotovo tudi drugodi, zatorej opozorim s tem gg. nabiratelje, naj si ogledajo posestne liste različnih posestnikov. Gotovo se bo na ta način rešila marsikatera lepa, stara in zanimiva beseda pozabljivosti. (Slovensko gledališče) bode v nedeljo dne 14. oktobra t. 1. Igralo se bode: „Ena se joče, druga se smeje!" Igrokaz v štirih dejanjih; spisal H. Laube, poslovenil I. K. Tudi ta predstava, kakor izvemo izza kulis, obeta mnogo užitka; tedaj je pač skrajni čas, da se naše občinstvo glede obiska otrese svoje malomarnosti. Sedeži se bodo dobivali v nedeljo od 9. ure dopoludne pri čitalničnem kustosu (trafika) in zvečer pri kasi. (Umrl) je dne 6. t. m. v Dolini pri Trstu po dolgi bolezni bivši dušni pastir v Topolovcu v Istri č. g. And. L a v r i h a , star 54 let. Bavil se je o prostem času posebno s hrvatskim jezikom; bil je vzgleden duhovnik iu vrl rodoljub. Naj v miru počiva! (V Trstu) so včeraj dopoludne rodoljubi po mnogem naporu odprli prvo slovensko šolo pri sv. Jakobu. To je velevažen korak v zgodovini primorskih Slovencev. Želimo mlademu zavodu mnogo blagoslova božjega, zavednosti in naklonjenosti slovenskih starišev, da se s časom osnuje druga, tretj a, četrta slovenska šola. (V koroškem deželnem zboru) je bil zopet govor o lovskih kartah. Grof Goiis je v imenu finančnega odseka nasvetoval, naj se dohodki lovskih kart obrnejo za šolske potrebe. Temu nasvetu jo ugovarjal slovenski poslanec g. Einspieler. Rekel je, da so občine zaradi lovskih kart na zgubi, zato naj se dohodki lovskih kart prepuste občinam. Znano je namreč, da ima več občin svoj lov in ga dajejo v najem. Ker pa so karte predrage, zato se kmetje dosti ne poganjajo za lov. Einspielerjev predlog je propal, ker so celo kmečki poslanci kot Seebacher, Oraš itd. nasprotno glasovali. (Koroška deželna vlada) je razposlala občinam okrožnico, naj posnemajo občino Bistrico-Pulst in naj sklenejo, da posestniki poslom več ne bodo dajali žganja za malo južino. Gospodarji večinoma že spoznavajo, da je žganje škodljivo, vendar so v zadregi zaradi male južine, ker imajo premalo mošta, koritnjaka pa ne smejo kuhati. (V Šent-Vidn nad Ljubljano) ustanovila se je prostovoljna požarna bramba; vlada je njena pravila že potrdila. (Vabilo) k svečanemu praznovanju štiridesetletnice vladanja Njegovega veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I., ki se bode vršilo v nedeljo dne 14. oktobra v Šent Vidu nad Ljubljano. — Spored slavnosti: 1. Na predvečer v soboto ob treh popoludne slovesno zvonjenje pri farni cerkvi in podružnicah ter streljanje iz topičev. — 2. Ob šestih zvečer skozi celo uro slovesno zvonjenje pri farni cerkvi in podružnicah ; razsvetljava po celi fari; streljanje iz topičev in zažiganje kresov. — 3. V nedeljo zjutraj ob treh zopet slovesno zvonjenje pri farni cerkvi in podružnicah ter streljanje iz topičev. — 4. Ob osmih slovesni sprejem preblagorodnega gospoda c. kr. okrajnega glavarja Ivana Mahkota. — 5. O polu devetih blagoslovljenje nove šolske zastave po pre-častitem gospodu dekanu, kanoniku ter stolnem župniku Miroslavu Križnar-ju. — 6. Ob devetih slavnostni cerkveni govor preč. gospoda dr. Ivana Janežič-a, profesorja bogoslovja. — 7. Slovesna velika sv. maša, katero služi preč. gosp. dekan in kanonik Miroslav Križ n ar, z zahvalnico: „Te Deum laudamus". — 8. Ob dvanajstih razdelitev spomeniške knjižice in pogoščenje šolske mladine. — 9. O polu dveh slavnostni banket v društveni dvorani, kateri priredi čitalnica in katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. (Vdeležijo se banketa le posebej vabljeni.) — 10. O polu štirih slovesne litanije v farni cerkvi. — 11. Razkritje spomeniške plošče v društvenem domu sv. Jožefa po prečastitem gospodu Janezu Gnjezdi, vrhovnem predsedniku vseh katoliških društev rokodelskih pomočnikov v ljubljanski škofiji. — 12. Ustanovitev požarne brambe v Šent-Vidu, v vedni spomin na svečano proslavljenje štiridesetletnice Njegovega veličanstva. — 13. Odprtje kegljišča in tombola, katero priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. — 14. Ob sedmih zvečer slavnostna beseda, katero priredi čitalnica v dru- štveni dvorani s sledečim sporedom: a) A. Foerster: ^Slavnostna kantata", poje moški zbor; b) Slavnostni govor, govori g. Fran Lovšin; c) Cesarska pesem, katero poje s pevci vred vse zbrano častito občinstvo; d) A. Heidrich: „MIadini", moški zbor; e) -Bob iz Kranja", veseloigra s petjem v enem dejanji. — Sedeži: I. 80 kr., II. 50 kr., III. 30 kr., prostor za stati 20 kr. — 15. Slovesni odhod preblagorodnega gospoda c. kr. okrajnega glavarja. — 16. Prosta zabava. (Iz c. kr. poštne hranilnice.) Minoli petek dobili smo ravnokar razpošiljano uradno okrožnico z računom za mesec se p te m b e r. V rečenem mesecu se je vložil o 421.780krat skupaj za 50,705.626 gl.; od tega na Štajerskem 21.494krat za 2,148.523 gl., Koroškem 5744krat za 537.816 gl., Kranjskem 4572 krat za 451.401 gl., Primorskem 6317krat za 696.164 gold. V r n i 1 i so pa 121.978krat skupaj za 51,233.833 goldinarjev; od tega pride na Štajersko 3610krat za 1,191.676 gl., Koroško 1005krat za 172.538 gold., Kranjsko 680krat za 139.851 gl., Primorje 2410krat za 928.737 gl. Od 12. januarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, pa do zdaj se je v celem vložilo 18,419.421krat v skupnem znesku 1.940,863.864 gld. 78 krajcarjev, izvzelo pa 5,543.442krat skupaj za 1.898,349.990 gl. 42 kr., preostalo je torej v blagajnici čistih 42,513.874 gl. 36 kr. Med povračili se nahaja 8,788.050 gl., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. Ren t ni h knjižic je v prometu 9436, vredne so 7,826.190 gl. Vložuih knjižic je med ljudstvom 639.362, čekovnic pa 13.951. Eno slovensko knjižico je zgubil nekdo v Dobrlji-vesi na Koroškem, ima št. 2046 in je vredna 70 gl.; če se ne najde, dobi vložnik novo dna 10. oktobra. Vsaki mesec se po-zgubi okoli 60 knjižic, sedanja okrožnica jih izkazuje 64, v posebnej prilogi pa 2288, na vse te ne smejo uradniki več izplačevati, ker so lastniki dobili že druge knjižice z drugimi številkami. V preteklem mesecu je število vložnikov narastlo za 3745 oseb v varčevalnem prometu, za 105 v čekovnem in 75 v prometu „clearing". Vodstvo je poštnim uradnikom opetovano priporočalo, naj uradne okrožnice izposo-jujejo veljavnim osebam po občini. Vsled tega, kdor bi se posebič hotel zanimati o teh troje raznoimenih prometih, ta si lahko na vsakej pošti izposodi uradne okrožnice iz minolih let, a to dobi ne ogled na vsakej pošti; ponatisnene so tudi v „izvestjih", kakor se za vsako leto predočujejo državnemu zboru, oziroma posameznim poslancem. — Najnovejša okrožnica v neuradnem delu priobčuje črtice o poštni hranilnici na Ogerskem. Francoskem, Talijanskem, Nizozemskem, Švedskem, Angleškem. Telegrami. Dunaj, 10. oktobra. Pri današnji državno-zborski volitvi v Svetli je dobil Schonerer 188, Eichliorn 120 in Holland 104 glasove. Eiclihorn je tedaj izvoljen, ker so za Schonererja oddani glasovi neveljavni. Celovec, 10. oktobra. Reka Bela je v dolini Kanalu poleg postaje Lužnice odnesla 270 metrov državne ceste. Tudi železniški nasip je na mnogih krajih izpodjedla. Zaradi potovanja nemškega cesarja se je ukazala nova preiskava. Rim, 11. oktobi ■a. Ob celi progi, na koji se je vozil Viljem po noči, so goreli kresovi. V Florenciji je cesarju predstavil Solms oblastnije. Župan rimski objavlja manifest naznanujoč prihod cesarja Viljema, vnuka zmagoslavnega ustanovitelja nemške edinosti, sina velikodušnega vladarja, ki je mnogokrat dokazal živahno ljubezen do Italije in je v svoji kratki vladni dobi dal Evropi nedvojno jamstvo miru v osebi Viljemovi. Umrli no: 6. oktobra. Franc Berčič, vojak v 17. polku, 20 let, Travniške ulice št. 4, se jo obesil. 8. oktobra. Anton Železnik, učitelj, 36 let, Tržaška oesta št. 12, vsled paralize v možganih. — Marija Jerančič, gostija, 76 let, Krakovske ulice št. 21, apoplexia. 10. oktobra. Liza Strauss, strežnica, 68 let, Florijanske ulice št. 23, Marasmus. Tuj c i. 9. oktobra. Pri Maličii: Kirschof, Klein, Singer, Eukel in Pcter-michl, trgovci, z Dunaja. — Hartel, zasebnik, z Dunaja. — Lukanitsch iz Amerike. — Kielhauser in Plentl iz Gradca. — Pelz iz Trsta. — Sa.\inger iz Linca. Pri Slonu: Pollak, Gabor, Stoin, trgovci, z IJunaja. — grof Lainberg, c. kr. polkovnik, iz Celovca. — Lang, nad-eastnik, iz Prage. — Kreidl in Griilbar, častnika, iz Prage. — Hautnig, trgovec, iz Gradca, Pri Južnem kolodvoru: Janez Raznošnik iz Lesc. — Janez Pollhofner z Dunaja — Janez Koseo, duhovnik, iz Gorice. Vremensko sporočilo. O st> a Čas Stanje Vjeter Vreme > .g s -b 5 opazovanja zrakomera T ram toplomera po Celziju o N c 3 a o 10. 7. u. zjut. 2. u. po{>. 9. u. zvee. 732 8 733 0 734.6 6.8 10-8 . 80 sl vzh. sl. zap. n oblačno dež oblačno 6-20 dež Srednja temperatura S 3° C., za 4-20 pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 11. oktobra. Sreberna „ 5% „ 100 „ „16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . . Kreditne akcije ....... London .......... Srebro .......... Francoski napoleond....... Cesarski cekini ....... Nemške marke ....... 81 gl. 45 82 „ 20 110 „ — 97 „ 55 876 „ — 310 „ — 121 „ 80 »1 9 , 62 5 n 75 40 Tržne cene v Ljubljani dne 10. oktobra. gl; kr. gl.jm-. Pšenica, hktl. . . . 6 17 Špeh povojen, kgr. . _ 66 Rež, „ ... 4 55 Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, „ ... 4 06 Jajce, jedno „ — 31 Oves, „ ... 2 44 Mleko, liter .... — 8| Ajda, „ ... 4 71 Goveje meso, kgr. . — 56' Proso, „ ... Koruza, „ ... 55 Telečje „ „ . — 50 5 20 Svinjsko „ „ . — 50 Krompir, „ ... 2 14 Koštrunovo „ „ — 34 Leča, „ ... 12 — Pišanee..... _ 40, Grah, „ ... 13 — Golob ..... _ 18' Fižol, „ . . . 10 _ Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 14i Mast, „ — 70 Drva trda, 4 □ rntr. 6 so; Špeh svež, „ — 6'" mehka, „ „ 4 orj 1 PROŠNJA. Dne 5. oktobra t. 1. se je osnovalo bralno društvo v Spodnjem Dravbergu na Koroškem. To je edino slovensko bralno društvo cele koroške dežele. Vsak zaveden Slovenec ve, s kakšnimi težavami se je vsakemu slovenskemu društvu na Koroškem boriti. Ljudstvo je večinoma odvisno od nemčurskih gostilničarjev in trgovcev in v duhovnem oziru strašno zanemarjeno. Iz tega se vidi, da imajo bralna društva v takih krajih posebno imenitno nalogo. Pomagajo namreč ljudstvo izobraževati, buditi. K temu je potreba duševne hrane, dobrega berila, to stane veliko dnarja. In taka društva, kedar hočejo napredovati, morajo iz začetka veliko žrtvovati, morajo imeti svoje podpornike, dobrotnike. Zategadelj pošilja odbor bralnega društva v Spodnjem Dravbergu prošnjo na vse zavedne slovenske rodoljube, naj bi podpirali društvo s knjigami in časopisi, posebno se obrača do slavnih opravništev slovenskih časnikov, naj bi nam zastonj nekoliko časa pošiljali svoje liste. Za i>0 kr. letnine, katero mora vsak člen plačati, ne moremo si več slovenskih časnikov naročiti. Bomo vse hvaležno sprejemali in imena dobrotnikov o svojem času oznanili. Prosimo tudi veleccnjena vredništva drugih slovenskih listov, da bi naše prošnje oznanila. Spodnji Dravberg, dne 6. oktobra 1888. Odbor bralnega društva. :Igrici. 38 n.v (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater v LJubljaiii, Šelcnburgovo ulico IS t. -i, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO g-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in f ranko na zahtevanje. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova liiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne Mša© politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizkej ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. r. iiiiiiiiirriif Slovenski Žepni koledar leto | izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v Katol. Jiukvarni, J. Ger-berji in pri j. Giontiniju komad po 20 kr., po pošti 3 kr. več. Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni. ■ nmmimini Na i>r