Proletarci vseh dežel, zdruiite ge/
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE) PARTIJE SLOVENIJE
Leto X. _ št. 149
Ljubljana, nedelja, 26. junija 1949
Izhaja rsab dan razen ob petkih
PoStnina plačana y gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Velika razstava lokalne industrije in obrti LR Slovenije odprta Zahvala koroških Slovencev vladi FLRJ za dosledno obrambo njihovih pravic Frontni aktiv v Laškem je med najboljšimi v okraju Celje-okolica Prežihov Voranc: »Solzice«
Fizkultura — Objave
tlcgečna naročnino din 45.—
Gena din 4.—
Do 29. novembra bodo izpolnili letošnji plan
tako odgovarjajo trboveljski rudarji informbirojevskim
klevetnikom
Z velikega zborovanje trboveljskih rudarjev 23. junija eo poslali CK KPJ resolucijo, v kateri pišejo med drugim:
Sporočamo vam, da je sno*či ob 18.05 rudnik Trbovlje izpolnil svoj polletni plan in vam ob tej priliki pošiljamo borbene socialistične pozdrave. Ob tej naši zmagi smo se rudarji Zasavskega premogovnega bazena zbrali na svečanem mitingu, na katerem se nad 6000 rudarjev ponovno zavezuje in, obljublja Centralnemu komiteju, dragemu tovarišu Titu in vsem delovnim množicam Jugoslavije, da bo letošnji proizvodni plan izpolnilo do 29. novembra in da bo do kon-ca polletja dalo našemu gospodarstvu še 16.000 ton premoga preko plana. Taiko delamo zaradi tega, ker 9mo se mi rudarji — ki dosledno cenimo revolucionarna načela marksizma-leninizma — prekalili v ljudski revoluciji, in zato, ker se še nadalje kalimo v socialistični graditvi naše države pod vodstvom Partije in tovariša Tita.
Danes, ko obrekujejo našo državo z vseh strani, mi z delom dokazujemo, kal čutimo in za kaj se borimo. Zasaivski rudairji se zgražamo nad vsemi inform-birojevsktaii lažmi in obrekovanji. S smehom in zaničevanjem smo sprejeli
11.	junija vest rumunskega radia, ki je poročal, da 5000 trboveljskih rudarjev stavka v znak protesta zaradi slabih delovnih in življenjskih razmer in da jih zaradi tega UDB zapira. Morda mislijo H lažnivci, da ie stavka to, da smo prejšnja leta z uspehom izpolnjevali planske naloge in da smo se letos, za rojstni dan maršala Tita. zavezali, da bomo prosto-
voljno izkopali 9508 ton premoga in kar smo tudi že davno izpolnili. Morda mislijo. da je stavka tudi to, da smo v teku tega leta opravili v rudniku veliko število prostovoljnih delovnih ur. Ce mislijo ti lažnivci, da se stavka odraža v neopravičenih izostankih, jim odgovarjamo, da so se tudi pri tem zmotili, ker smo neopravičene izostanke znižali od 1 na 0.4%. Morda pristevaijo med stavkajoče 222 udarnikov, ki so bili doslej razglašeni, in 35 odlikovanih rudarjev iz našega rudnika. Z našim delom in napori uspešno pomagamo ljudski oblasti. da bi premagala vse težave in na ta način iz dneva v dan dvigamo svojo življenjsko raven. Vealk naš rudar pre-
f' ma mesečno 32 kg moke. 2 kg masti, 5 kg mesa, 2 kg sladkorja itd. Toda mi s tem še nismo zadovoljni in vsak dan dosegamo nove uspehe v borbi za izboljšanje življenja in dela. Prej je bilo življenje mnogo težje, vendair smo kljub temu iz intemacionalistične zavesti pomagali Rumuniji, Albaniji itd. in razumeli potrebo te pomoči.
Naše tekmovanje v proizvodnji bo dokazalo vsem obrekovalcem, kar je tudi doslej pokazalo, kako znamo pri nas v Jugoslaviji graditi socializem. Zavedamo se, da na® hočejo naši obrekovalci odvrniti od graditve socializma in naš delovni polet zmanjšati. Toda informbi-rojevci se bridko varajo, ker bodo nji" hova obrekovanja saimo povečala našo delavno borbenost in še boli utrdila naše vrste okrog Komunistične partije Jugoslavije. ki jo odločno vodi učitelj naših narodov tovariš Tito.
Vedno več delovnih kolektivov dela že za drugo polletje
Večina delovnih kolektivov najpomembnejših industrijskih podjetij v državi je sprejela posebne obveznosti, da čim bolje izpolnijo polletni plan in ustvarijo pogoje za uspešno nadaljnje tekmovanje ter uresničenje petletke. Poročila, ki jih dan za dnem prihaja več, pričajo, da delovni kolektivi častno izpolnjujejo svoje obveznosti. Doslej so polletni plan izpolnila tudi nekatera večja in najpomembnejša podjetja, ki so morala premagovati na j večje težave, ker so njihovo delo ovirale informbirojevske države.
Med številne najboljše delovne kolektive, ki že delajo za drugo polletje, so se v zadnjih dneh uvrstili še naslednji kolektivi:	l
V Tudniku živega srebra v Idriji so
Y	soboto dopoldne izpolnili polletni plan }n ga tudi že presegli za 5.5%. Delovni kolektiv ie vse prvo polletje častno izpolnjeval svoje naloge ter dokazal, da našega delovnega ljudstva ne morejo omajati ter zbegati nobene laži, s katerimi nas hočejo informbirojevci odvrniti od zmagovite graditve socializma.
Tudi vedno več industrijskih podjetij lesne stroke izpolnjuje polletni plan. — Delovni kolektiv parne žage splošnega gradbenega podjetja »Primorje« v Ajdovščini je izpolnil 17 ilmiia polletni plan, ki je za 30% večji od lanskega.
Med naivečjimi ljubljanskimi delovnimi kolektivi • je uspešno izpolnil po'-letni plan kolektiv tobačne tovarne 16. junija. Ob tej priliki so razglasili dvanajst udarnic.
Dne 24. t. m. je Gradbeno podjetje za ceste LRS v obratu kamnoloma Kokra izpolnilo polletni plan proizvodnje porf irnega agregata, čeprav j'° bil letošnji polletni plan za 100% yečji od lanskega in kljub okvari stroja. zaradi česar bi lahko obstal ves °bra,t, se je z iznajdljivostjo strojnikov “n obratovodje ter požrtvovalnostjo vsega delavstva posrečilo okvaro zasilno popraviti za toliko časa, dokler ni bil vlit nov nadomestni del. Prav tako Je k predčasni izpolnitvi polletnega plana znatno pripomoglo podaljšanje
obratnega časa
Y drugih ljudskih republikah so iz-Polniili polletni plan kolektivi naslednjih Podjetij: »Zvezda film« Beograd 8 dni Pred rokom; podjetja za izdelavo elektrotehničnega materiala v Sarajevu 6 dni Pred rokom; tovarne za obdelavo makedonskega marmorja v Skoplju in tovarne svile v Djevdjeliji; tekstilna tovarna v t.aboku, kjer so se zavezali, da bodo i®tni plan presegli za 90%; usnjaime v joznanovcu (Hrvatska) 9 dni pred rokom itd.
Tako je delovni kolektiv tovarne parnih kotlov v Zagrebu 22. t. m. izpolnil Polletni plan kot prvi med kolektivi težke industrije, ki je opravil polletno proizvodno nalogo po obsegu, vrednosti in ®ortimentu. Po vrednosti in količini je PJan celo presegel za 8,5%. Boriti se je moral s težavami, ker ni prejemal podnožja za kotle iz ČSR. Potem so ta sestavni del začeli izdelovati sami.
Zagrebška industrija svile je 24, junija popoldne izpolnila svoj polletni plan.
tem je hkrati tudi hrvatska industrija svile kot celota pričela proizvajati za orugo polletje 1949. leta, ker so druge tovarne že prej izpolnile plan.
Rudarji Zenice se vztrajno bore, da bi svojo obveznost — izpolnitev polletnega plana tri dni pred rokom, častno izpolnili in presegli. V neprestanem tekmovanju, ki se je v zaključni bitki za plan silno razplamtelo, so rudarji Zenice visoko presegli svoje norme in postavljene naloge. Zadnje dni je kolektiv rudnika redno presegal dnevne proizvodne naloge od 20 do 30%. Delovni kolektiv rudnika Zenice je okrepil svoje napore tik pred veliko zmago ter je dosegel včeraj svoj največji uspeh s tem, da je izpolnil dnevno proizvodno nalogo s 143%. To je največja produkcija v zgodovini rudnika Zenica.
Cementarna »Slobodac v Podsusedu je izpolnila polletni plan po obsegu 9 dni pred rokom. Zadnje dni pa so morali premagovati celo vrsto težav. Da so v boiu za plan zmagali, je treba med drugim pripisovati temu. da je kolektiv letos izdelali štiritonsko dvigalo za razkladanje vagonov. Uvedli 60 tudi bri-gadni delovni sistem. Posamezniki so prevzemali osebne obveznosti, ki so jih redno izpolnjevali.
NOVATOR V TOVARNI »INDUS« OMOGOČIL MILIJONSKE PRIHRANKE
Da je usnjarna »Indus« v Ljubljani talko častno izpolnila svojo polletno proizvodno nalogo, je zlasti zasluga udarnikov, racionalizatorjev in noivatorjev. Med njimi se je zelo odlikoval obrato-vodja Franc Pletcršek.
Z uvedbo novih načinov strojenja in uporabo novih strojilnih pripomočkov je omogočil velike prihranke pri delovnem času in materialu. Nedavno pa je uvedel nov racionalizatorski postopek pri strojenju gornjega usnja in podloge. Zdaj stružijo vse gornje usnje in podlogo pred samim strojenjem, kar ima velike prednosti: porabijo manj strojil; ker je usnje -ga ®trojijo hitreje, odpadke surova« kož pa je mogoče koristno uporabiti v tovarni kil-eja, medtem ko so poprej ustrojene odpadke zametavali. Pri neki
v.rs ... usnja so prihranili dve tretjini 6trojil.
Ko bodo novi postopek uvedle tudi druge usnjarne, bo usnjarska industrija prihranila milijonske zneske.
Objsk tov. Edvarda Kardella m Mose Pijada v Zenici
Beograd. 25. junija. Na j>ovratku iz Črne gore so prispeli v" četrtek v Zenico sekretar Politbiroja CK KPJ tov. Edvard Kardelj, član Politbiroja CK KPJ tov. Moša Pijade, pomočnik mini-etra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler in znani ameriški književnik Louis Adamič. Skupno z eosti so prispeli t}a tudi podpredsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Avdo Humo, minister za notranje zavede Uglješa -Danilovič in predsednik GO sindikatov BiH Sefred Ma-glajlič.
V	Zenici so šli (tostje takoj v železarno, kjer sta jih sprejela direktor pod-ietja in sekretar tovarniškega komiteja KPJ Djuro Vetič. Ko so si gosti ogledali naprave železarne, so nadaljevali svojo pot v Beograd.	(Tanjug.)
Velika razstava lokalne industrije in obrti LR Slovenije odprta
Ob začetku razstave je govoril minister za komunalne zadeve Milko Goršic
Ljubljana, 25. junija.
Danes dopoldne je bila v prostorih srednje tehnične šole odprta prva razstava lokalne industrije in obrti LR Slovenije. Otvoriltvi razstave so prisostvovali: predsednik vlade LRS Miha Marinko. podpredsednika vlade LRS Ivan Maček in dr. Marjan Brecelj, sekretar Pre-zidiija Ljudske skupščine LRS Franc Lubej, ministri vlade LRS in Člani CK KPS, generallajtnant Božo Božovič in generalmajor Boško Djurižkovič, predsednik MLO Ljubljane Matija Mailežič, predstavniki komiteja za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve FLRJ, zastopniki zve-
bo v službi ljudskih množic, da dvigne njihovo gmotno in kulturno raven in prispeva vsestransko k dopolnilni preskrbi, kar ie glavna naloga lokalne proizvodnje.
Obrtna dejavnost je bila,v stari Jugoslaviji precej razvita, vendar je propadala zaradi konkurence industrije in obubožanja ljudskih množic. Po osvoboditvi eo se v novi Jugoslaviji odprle delovnim obrtnikom, ki se hočejo pridružiti v skupnih naporih za zgraditev socializma, široke perspektive na razvoj. V socialistični državi nenehno rastejo potrebe ljudskih množic po pred-
Z otvoritve razstave lokalne industrije in obrti na Tehnični srednji šoli
v Ljubljani
znih ministrstev in ministrstev drugih ljudskih republik, oblastnih, okrajnih in mestnih ljudskih odborov, Izvršnega odbora Osvobodilne ironte Slovenije, GO ZSS, AF2, LMS. GO Zveze borcev, GO ZVVI Slovenije, zadružnega sektorja naše obrti, obrtniške zveze Slovenije in okrajnih obrtniških združeni ter obrtniških zbornic drugih republik.
V	imenu glavnega odbora za razstavo lokalne industrije in obrti LRS je predsednik dr. Zidarič pozdravil navzoče goste in zastopnike naše oblasti in množičnih organizacij. Med drugim se je zahvalil ustanovam in organizacijam, ki so s svojo pomočjo omogočile, da lahko naša lokalna industrija in obrt nastopita pred delovnimi množicami s tako obširnim in skoraj popolnim prikaizom svoje zmogljivosti v proizvodnji in storitveni dejavnosti.
Minister za komunalne zadeve tov. Milko Goršič ie spregovoril o pomenu in namenu razstave lokalne proizvodnje. Dejal je, da smo v težki industriji dosegli pomembne uspehe, toda petletni plan. nam nalaga tudi druge naloge, med katerimi je dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva ena najpomembnejših. Proizvodnja lokalne industrije in obrti pa je namenjena predvsem izdelavi predmetov široke potrošnje in dopolnilne preskrbe. CK KPJ z maršalom Titom na čelu ie večkrat opozarjal na to nalogo.
Delavci, obrtniki in aktivisti lokalne industrije in obrti Slovenije so dosegli v borbi za petletni plan pomembne uspehe in zdai z njimi na tej razstavi polagaao pred našo im širšo jugoslovansko javnostjo račun o svojem delu.
Lokalna podjetja v stairi Jugoslaviji so delala za potrebe delovnih množic le, kolikor je to bilo v skladu s povečanjem profita. Zaradi izkoriščanja deliovnilh ljudi ie kupna moč ljudskih množic nenehno padala. Zato ie naša lokalna industrija in obrt čedalje bolj iskala kupcev, ki bi mogli plačevati izdelke ter se je zato usmerjala predvsem na izdelavo luksuznih predmetov za maloštevilne potrošnike iz vrst izkoriščevalcev, zanemarila pa ie potrebe širših množic. Ostanki te preusmerjenosti se tu in tam še vedno kažejo v lokalni proizvodnji, zlasti v obrti. Lokalna industrija in obrt se morata zdaj posvetiti potrebam ljudskih množic, zlasti dopolnilni preskrbi.
Lokalna industrija v stari Jugoslaviji je imela značaj kapitalističnega gospodarstva in ie bila na nizki tehnični stopnji. Tako je cela vrsta podjetij lokalnega značaja, ki proizavjajo blago, kakršno v deželah z napredno tehniko že davno proizvajajo večja industrijska podjetja. Naša lokalna podjetja so životarila v svoji zaostalosti. Ce pa so se že razvijala, so kazala stremljenje, da bi se spremenila v večja industrijska podjetja ter izgubila lokalni značaj. Večkrat pa so propadala zaradi konkurence velike industrije.
Ljudska oblast si ie zastavila nalogo, da načrtno preusmeri lokalno industrijo glede na rastoče potrebe ljudskih mno žic. S prehodom lokalne industrije v roke ljudstva je bila dana podlaga za neoviran razvoj lokalne dejavnosti, ki
metih široke potrošnje, kar nalaga naši obrti velike naloge. Popolnoma neupravičen je strah nekaterih obrtnikov, da se v novi Jugoslaviji obrt odpravlja. Delovni obrtniki so sprevideli, da so bili ukrepi naše države naperjeni le proti kapitalističnim obratom, ki so pod firmo obrti nadaljevali kapitalističen način dela in izkoriščanja. Številna udeležba obrtnikov na tej razstavi ter njihovi izdelki, v katere so vložili mnogo truda in razumevanja za novo stvarnost, dokazujejo, da se delovni obrtniki Skupno z našimi obrtniškimi proizvajalnimi zadrugami zavedajo velikih nalog, ki jill jim nalaga zgraditev socializma. Sprevideli so, da država nudi vso pomoč slehernemu delovnemu obrtniku, ki hoče dati svoje sile in strokovno sposobnost za izpo^itev petletnega plana. Veliko pozornost, ki jo posvečata naša Partija in naše državno vodstvo razvoju obrti, je izpričana z novim zakonom o obrti.
Pomembni uspehi, ki so jih lokalna industrija, domača in umetna obrt ter
komunalna dejavnost dosegli v novi državi kljub vsem oviram, so omogočili to razstavo. Prireditelji so si zlasti prizadevali prikazati izdelke, ki so potrebni za našega delovnega človeka.
Tovariši minister ie označil razstavo po najznačilnejših oddelkih in sodelavcih-podjetjih, proizvajalnih zadrugah in obrtnikih ter razstavljenih izdelkih. Naglasil je. da se lokalna proizvodnja ostro bori za uporabo predvsem domačih surovin in odpadkov. To ni le jx>sledica ovir. ki nam jih delajo informbirojevske in kapitalistične države, ter pomanjkanja surovin, ki nastaja zato, ker zdaj polagamo težišče na zgraditev težke industrije. V planskem socialističnem gospodarstvu prevzame vsaka panoga proizvodne dejavnosti določeno vrsto proizvodnje. ki proizvaja najceneje. Naloga lokalne dejavnosti pa je, da išče in izkorišča predvsem lokalne vire surovin, razne odpadke ter da izkoristi vse druge lokalne možnosti. Razstava kaže nekaj lepih primerov dobrega izkoriščanja odpaidkov in lokalnih virov surovin.
Lokalna industrija in obrt ie namenjena predvsem dopolnilni preskrbi naših delovnih ljudi. Živilska industrija ima na tem področju posebno velike naloge. Razstavljeni so izdelki živilske industrije ljubljanskega mestnega ljudskega odbora. Uvedli so nove izdelke, med njimi razno vloženo sočivje.
Tovariš minister ie ocenil uspehe lokalne proizvodnje pri izkoriščanju delov surovin in novatorjev. ki so omogočili celo vrsto izdelkov. Končno je naglasil. da ustvarjalna moč naših delovnih ljudi na področju naše lokalne dejavnosti, njihovo požrtvovalno delo za dvig življenjskega standarda delovnih množic in njih napor, da z lastnimi silami zgradimo socializem, jasno demantirajo zlohotna obrekovanja Informbiro-ja. Razstava bo dala nove pobude za ustvarjalno dejavnost vsem, ki delajo v lokalni industriji in obrti, da bodo premagali vse težave kljub sabotaži inform-birojevcev in odporu kapitalistov v tujini ter ostankov kapitelizma doma.
Po govoru ministra Goršiča so si gostje ogledali razstavo.
Tovariš Boris Kidrič si je ogledal razstavo lokalne industrije in obrti
Ljubljana, 25. junija.
Danes popoldne si je v spremstvu podpredsednika vlade LRS in ministra za industrijo dr. Marijana Breclja ogledal republiško razstavo lokalne industrije in obrti predsednik Gospodarskega sveta in planske komisije vlade FLRJ tovariš Boris Kidrič. Na razstavi, kjer se je zadržal več kot tri ure, 6i je podrobno ogledal razstavljene izdelke
Predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko s člani vlade ter sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS France Lubej si ogledujejo razstavljene predmete
V okolici Kruševca so pogoji za gojitev kavčukove rastline
in koksagiza
Strokovnjaki zavoda za kmetijska raziskovanja v Kruševcu so s križanjem dobili 5 novih vrst pšenice in štiri vrste ječmena, ki dajejo večji pridelek od drugih vrst pšenice, ki jih gojijo v tem kraju. Dosedanja vrsta pšenice obrodi na enem hektarju 1400 kg, pšenica nove vrste, ki so jih dobili s selekcijo, pa 2000 kg.
V	zavodu se pripravljajo zdaj na letno saditev krompirja po metodi sovjetskega akademika Lisenka. Doslej 60 zapazili, da daje krompir, ki so ga sadili poleti, večji pridelek od pomladanskega, poleg tega pa se tudi dalj časa ohrani. Strokovnjaki delajo na tem, da bi
našli način, kako bi se krompir spomladi čim dalj'časa obvaroval pred kalenjem.
Poleg tega posvečajo posebno pozornost raziskovanju nekaterih industrijskih rastlin, ki jih doslej v teh krajih niso gojili.
2e tri leta preizkušajo pogoje za gojitev bombaža. Pridelek na oglednih poljih je znašal 1200 kg na ha.
Prav tako 80 ugotovili, da so v kru-ševačkem rajonu pogoji kaučukove rastline koksagiza. Lansko leto so koksagiz zasejali na večjih površinah. Pridelek je znašal 211.5 kg na ha. Zdaj preizkušajo najugodnejši čas za setev in obirahje koksagiza.
ZAHVALA KOROŠKIH SLOVENCEV VLADI FLRJ ZA DOSLEDNO OBRAMBO NJIHOVIH PRAVIC
Koroški Slovenci vidijo v novi Jugoslaviji
najdoslednejšega zaščitnika pravic in interesov slovenskega naroda na Sloven. Koroškem
Dunaj, 25, junija. Dopisnik Tanjuga poroča: Delegacija koroških Slovencev s predsednikom Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško dr, Francem Petkom na čelu, je obiskala v petek politično predstavništvo FLRJ na Dunaju in izrazila zahvalo vladi FLRJ za dosledno obrambo pravic in interesov koroških Slovencev. V delegaciji sta bila tudi podpredsednik Pokrajinskega odbora dr. Luka Siječnik in članica Pokrajinskega odbora OF Milena Mohor.
V	imenu delegacije je dr. Petek izjavil:
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško nam je po svojem zasedanju z dne 22. junija naročil, da vas kot predstavnika FLRJ zaprosimo, da sporočite vladi FLRJ, zlasti predsedniku vlade maršalu Titu, podpredsedniku vlade in ministru za zunanje zadeve Edvardu Kardelju in njegovemu pomočniku dr. Alešu Beblerju našo hvaležnost za njihovo načelno in odločno prizadevanje, da bi se pravično rešilo vprašanje Slovenske Koroške. Koroški Slovenci vidijo upravičeno v novi Jugoslaviji najdoslednejšega zaščitnika pravic in interesov slovenskega naroda na Slovenskem Koroškem.
Predstavniki zapadnih sil že iz samega početka niso hoteli uvaževati velikih žrtev, ki jih je dalo slovensko ljudstvo na Koroškem med zadnjo svetovno
vojno v borbi na strani velike protifašistične koalicije, v povojnih letih pa so prezirali njegove upravičene zahteve za nacionalno svobodo. Sedaj je tudi Sovjetska zveza nepričakovano spremenila svoje dosedanje stališče do usode koroških Slovencev ter pristala na sporazum, ki bo vnovič uzakonil krivice in omogočil nadaljevanje nacionalnega in socialnega zatiranja Slovencev na Koroškem. Slovensko ljudstvo na Koroškem je s presenečenjem sprejelo vest, da je Sovjetska zveza spremenila svoje stališče, čeprav je vedno zatrjevala, da je zaščit-nica malih narodov. Pristanek Sovjetske zveze na sporazum, prav tako pa tudi način, kako je Sovjetska zveza ta sporazum sklenila v Parizu, je izzval veliko ogorčenje slovenskega ljudstva na Koroškem.
Samo nova socialistična Jugoslavija je vztrajno, neomajno in načelno branila življenjske interese slovenskega ljudstva na Koroškem. Na slovensko ljudstvo na Koroškem je napravilo globok vtis odločno stališče vlade FLRJ, zlasti ko je protestirala proti odločbam Sveta ministrov za zunanje zadeve in zahtevala revizijo odločbe in svečano izjavila, da se ne bo nikoli odrekla Slovenski Koroški.
Kot doslej tako bo koroško ljudstvo tudi v bodoče brezmejno zaupalo v novo Jugoslavijo ter bo tudi v bodoče močna
opora v borbi za obvarovanje slovenskega življa na Koroškem in dosego nacionalnih in demokratičnih pravic.
Koroški Slovenci protestirajo proti odločitvam Sveta ministrov
Celovec, 25. junija. Dopisnik Tanjuga poroča: V vseh vaseh Slovenske Koroške prirejajo koroški Slovenci in slovenske množične organizacije sestanke, na katerih i največjim ogorčenjem razpravljajo o odločbi Sveta zunanjih ministrov.
V zvezi z vprašanjem Slovenske Koroške pošiljajo s teh sestankov koroški Slovenci odločne proteste Svetu zunanjih ministrov štirih sil: ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije, zavezniškemu kontrolnemu svetu za Avstrijo in OZN, v katerih odločno zahtevajo revizijo pariških sklepov Sveta ministrov o vprašanju usode koroških Slovencev.
V pismu, ki so ga poslali prebivalci Železne Kaple na Dravi zavezniškemu kontrolnemu svetu na Dunaju, je med drugim rečeno, da je odločba ministrov za zunanje zadeve, ki niso upoštevali upravičenih in nepobitnih dejstev, nepravična in zaradi tega nesprejemljiva.
Koroški Slo-pnci, je rečeno v pismu, najodločneje p.jtestiramo proti tej veliki krivici in zahtevamo, da se ta odločba spremeni.
Delavski razred Jugoslavije je močna opora oroti vsem navalom reakcije in imperializma
Govor jugoslovanskega delegata na ustanovni konferenci mednarodnega strokovnega oddelka kovinarskih delavcev
Rim, 24. junija. (Tanjug.) V nadaljevanju ustanovne konference mednarodnega strokovnega oddelka kovinarskih in strojnih delavcev v okviru Svetovne sindikalne federacije v Turinu je pomočnik generalnega sekretarja SSF Prasson včeraj navedel naloge novega strokovnega oddelka in predlagal izvolitev komisije za sestavo programa. V komisijo so bili izvoljeni predstavniki sedmih držav, med njimi tudi delegati Sovjetske zveze, Jugoslavije in Francije.
Na današnji plenarni seji je govoril tudi predstavnik jugoslovanskih kovinarjev Mirko Vanič, član centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, o razvoju sindikalnega gibanja metalurških delavcev Jugoslavije, ki so se tudi v času starega kapitalističnega režima aktivno borili za delavske pravice in svobodo. Ko je Komunistična partija Jugoslavije pozvala ljudstvo k oboroženi vstaji proti Hitlerjevi agresiji, 60 bili tovarniški delavci jedro prvih partizanskih In proletarskih brigad. V novi Jugoslaviji dajejo sindikati ljudski oblasti popolno pomoč pri gospodarskem razvoju države, kajti to je v socialistični državi edina pot, po kateri je mogoče priti do zboljšanja življenjskega standarda in življenjskih pogojev delavskega razreda.
Komunistična partija Jugoslavije je vzgajala člane jugoslovanskih sindikatov v duhu internacionalizma in zato stoji danes trdno na braniku mednarodne enotnosti delavskega razreda. Sindikat kovinarjev Jugoslavije smatra Svetovno sindikalno federacijo kot veliko pridobitev mednarodnega proletariata in se bo vedno upiral vsem razbijaškim poskusom. Zaradi tega pozdravlja sindikat kovinarjev Jugoslavije ustanovitev strokovnega oddelka kovinarjev v okviru Svetovne sindikalne federacije. Kovinarji Jugoslavije verujejo, da bo strokovni oddelek močan vzvod za krepitev enotnosti kovinarskih delavcev vsega sveta in bo prispeval k borbi za zmago demokracije in boljše življenje delavskega razreda na vsem svetu, kovinarji in ves delavski razred Jugoslavije bodo vedno najmočnejši steber in
močna opora proti vsem navalom reakcije in imperializma za končno zmago velike stvari in nepremagljivih idej mednarodnega proletariata.
Louis Saillant o nalogah drugega kongresa Svetovne sindikalne federacije
Rim, 25. junija. (Tanjug.) Glavni tajnik Svetovne sindikalne federacije Loiui9 Saillant je dajl na tiskovni konferenci izjavo spričo sklicanja drugega kongresa SSF, ki bo začel zasedati 29. t. m. v Milanu.
»Kongres Svetovne sindikalne federacije,« je izjavil Saillant, »bo zasedal v dobi, ko 6e sindikati zelo krepe in širijo njihove konstruktivne funkcije v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije ter se vedno boli širi (ribanje za zadovoljitev delavskih zahtev v borbi delavskega razreda za obrambo sindikalnih pravic v kapitalističnih državah.«
Saillant je nato dejal, da bodo na kongresu v Milanu, ki bo zasedal pod gesli >Za enotnost delavcev« in »Za mir na svetu«, sodelovale delegacije 50 držav z vseh petih kontinentov.
O	nalogah, ki jih bo reševal milanski kongres, je Saillant dejal, da bodo pri organizacijskem načrtu razpravljali: 1. o ustanavljanju novih strokovnih oddelkov pred koncem leta ; 2. o izpopolnitvi administracije, v prvi vrsti tehnične službe SSF, in 3. o krepitvi stikov med nacionalnimi sindikalnimi centri, izdelavi načrta za propagando in delovnem načrtu.
Kongres bo reševal 4 vprašanja: 1. nadaljevanje akcije SSF na gospodarskem, socialnem in profesionalnem področju na podlagi programa, izdanega na prvem kongresu SSF; 2. krepitev delavnosti za ustvaritev mednarodne sindikalne enotnosti in izdelave načrta za zbiranje vseh naprednih sindikalnih sil na svetu v okrilje SSF; 3. utrditev solidarnosti in medsebojne pomoči sindikalnih organizacij tako na materialnem kakor tudi na morailnem področju, in 4. zagotovitev dejanske udeležbe SSF pri zbiranju sil miru na sve+u.
Angloameriške oblasti v Trstu neupravičeno zadržujejo jugoslovanske državljane v zaporih
Trst, 25. junija. (Tanjug) Jugoslovanske oblasti v Trstu že dolgo časa zahtevajo od anglo-ameriških oblasti rešitev vprašanja jugoslovanskih državljanov, ki so zaprti v tržaških zaporih. Med temi je najbolj kričeč primer tova-
Britanski mehaniki zahtevajo
nacionalizacijo vseh industrijskih panog
London, 25. junija. (Tanjug) Nacionalni komite združenega sindikata mehanikov je potrdil s 402 proti 10 glasovom resolucijo, s katero je že lani zahteval nacionalizacijo vseh temeljnih panog britanske industrije brez odškodnine za bivše lastnike. Resolucijo so izglasovali kljub odporu sindikalnega vodstva.
Delavci so med razpravo poudarjali težo bremen, ki so jih morale prenašati nacionalizirane industrijske panoge, ker daje vlada velikanske odškodnine bivšim lastnikom kapitalistom. Londonski delegat Parker je naglasil, da bi po sedanjem zakonskem osnutku morali za nacionalizacijo jeklarske industrije plačati kapitalistom odškodnino 800 milijonov funtov šterlingov, čeprav znaša kapital te industrije samo 195 milijonov funtov. Konferenca se je tudi izjavila za povečanje delavskih mezd.
riša Godniča, ki je bil obsojen zaradi ugrabitve osebe na ozemlju, ki sedaj pripada Jugoslaviji ter je zaradi tega kasacijsko sodišče na njegov priziv že skoraj pred dvema letoma razveljavilo obsodbo. Kljub temu pa je Godnič še vedno v tržaških zaporih.
Podobna je zadeva treh partizanov iz Lokve, sojenih za dejanja, ki naj bi bila izvršena v Lokvi na sedanjem jugoslovanskem ozemlju. Oba ta primera so jugoslovanske oblasti javile tudi mednarodnemu Rdečemu križu zaradi posredovanja na merodajnih mestih.
Značilno je, da anglo-ameriške oblasti tudi italijanskih državljanov, ki so v zaporu zaradi partizanskih akcij, nočejo izročiti Italiji, ker bi ti lahko uživali ugodnost raznih amnestij. Po drugi strani pa je znano, da so izročili Italiji vse znane fašiste, ki so bili nato na podlagi amnestije v Italiji že izpuščeni.
Splošna protestna stavka v goriški pokrajini
Trst, 25. junija (Tanjug) V vsej goriški pokrajini je bila splošna stavka delavcev vseh kategorij v znak protesta zaradi aretacije znanih italijanskih sindikalnih voditeljev, ki so jih italijanske oblasti zaprle med stavko kmetijskih delavcev v Fosolanu v Furlaniji
Protestno zborovanje v Mariboru proti krivičnim pariškim sklepom
V	petek zvečer je bilo v Mariboru veliko protestno zborovanje proti krivičnim sklepom Sveta štirih zunanjih ministrov v Parizu. Velika množica Mariborčanov se je zbrala v dvorani Poleta in pred njo, kjer je ob zvočnikih poslušala govore podpredsednika Oblastnega ljudskega odbora tov. Franca Simoniča, sekretarja MK KPS tov. Franca Jerine, in zastopnika ZB tov. Toneta Šturma. Že pred govorom in med govori io množice z vzkliki dajale izraz ogorčenju zaradi zavrnitve upravičenih zahtev Jugoslavije po priključitvi Slovenske Koroške in plačilu vojne škode, ki jo je Avstrija povzročila Jugoslaviji, Z navdušenim ploskanjem in vzkliki so množice 6preje.Ie resolucije CK KPS v Ljubljani, Svetu zonanjih ministrov štirih velesil in Pokrajinskemu odboru OF za Slovensko Koroško.
Številni delovni kolektivi so priredili te dni protestna zborovanja zaradi krivičnih sklepov zunanjih ministrov SZ, Amerike, Velike Britanije in Francije, s katerimi so odrekli pravico našim bratom na Slovenskem Koroškem, da bi živeli v svoji domovini Jugoslaviji.
Protestom so se pridružili tudi slovenski književniki, ki pravijo v resoluciji med drugim: »Nihče od predstavnikov štirih velikih sil se ni vprašal, čigava je ta zemlja in kateri narod živi tod. Nihče se ni vprašal po tem, da je slovensko ljudstvo to zemljo, ki je njegova, v tej vojni osvobodilo. Nihče se ni vprašal po tem, da so se jugoslovanski narodi štiri leta borili proti fašističnim silam na strani velikih zaveznikov, da so v teh letih doprinesli toliko žrtev, kakor razen Sovjetske zveze, nobena druga država.« Ob koncu pravijo v resoluciji:	»Slovenski
književniki najodločneje protestiramo proti tej težki krivici, ki je bila storjena slovenskemu narodu.
Frontne brigade »Majorja Zdenka«, »Bolnice Pavla« in »Dovgan Ervina« iz Idrije, »Majde Šilčeve«, »Staneta Rozmana«, »Albina Videniča« na Ribčevi planini in frontne brigade na Rudnem polju so v protestnih resolucajah izrazile ogorčenje zaradi krivičnih pariških sklepov.
Slušatelji enoletne partijske šole pri CK KPS so na protestnem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri pravijo med drugim: »Zgražamo se nad dejstvom, da so predstavniki Sovjetske zveze v družbi s predstavniki imperialističnih držav zadali krivičen udarec koroškim Slovencem in stoletni osvobodilni borbi malega naroda, ki se je v narodnoosvobodilni borbi Jugoslavije dosledno boril na strani Sovjetske zveze in njenih zaveznikov proti fašističnim imperialistom.«
Sramotni dokumenti breznačelnosti in oportunizma
Minilo je šele pet dni, odkar je bil objavljen komunike o rezultatih pariškega zasedanja Sveta zunanjih ministrov, in štiri dni, odkar je bila objavljena izjava zunanjega ministrstva vlade FLRJ o krivičnih sklepih zunanjih ministrov v zvezi s pogodbo o Avstriji. Ta doba je sicer kratka, vendar dovolj dolga, da se lahko ozremo na zadržanje informbirojevskega tiska do nezaslišane krivice, ki jo je povzročil Jugoslaviji pariški diktat. Informbirojevski tisk je s svojim zadržanjem do tega vprašanja znova dokazal vso brezprincipiednost in nemoralnost, ki je tako značilna za naše klevetnike.
Informbirojevski tisk v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije, ko piše o pariškem sporazumu, trdovratno molči o jugoslovanskem stališču, niti ne komentira krivic, ki so jih koroškim Slovencem in Jugoslaviji 6 svojimi sklepi prizadejali zunanji ministri. Očividno odgovorni činitelji tega tiska menijo, da bodo s ciničnim molčanjem lahko mirno prešli to vprašanje, ki prav gotovo ni v čast monopolističnim tolmačem mar-ksizma-leninizma. Isto velja tudi za radijske postaje v Sovjetski zvezi in v ostalih informbirojevskih deželah.
Molk v informbirojevskih deželah je zelo značilen za zadrego, v kateri so se znašli naši klevetniki. Še mnogo bolj značilno — za metode in »principiel-nost« naših klevetnikov — pa je zadržanje informbirojevskega partijskega tiska v tistih deželah, kjer je javnost/ tudi po drugih virih bila seznanjena z jugoslovanskim stališčem in kjer zato ni mogoče preprosto izogniti se temu vprašanju.
Ko je ves pariški tisk 22. junija poročal o izjavi jugoslovanskega zunanjega ministrstva, je glasilo Komunistične partije Francije »Humanitš« to dejstvo namenoma zamolčalo. Toda, ker je Svet zunanjih ministrov zasedal prav v Parizu in ker so zato tudi francoski komunisti iz bližine podrobno spremljali njihovo delo, je »Humanitč« vendarle bil prisiljen vsaj z nekaj besedami komentirati sklepe o avstrijski. pogodbi.
»Humanitž« je ta dan zapisal med drugim tudi naslednje: »Zahteve beograjske vlade na nekatere avstrijske pokrajine, v prvi vrsti zahteva o Koroški, so dolgo časa paralizirale delo okrog sklenitve pogodbe. Te zahteve so zasnovane na »zgodovinskih« pravicah Jugoslavije do pokrajin, ki so bile pred več sto leti naseljene s slovensko večino. Beograjska vlada je s pomočjo statistike, ki se nanaša na mrtve in ne na žive, poskušala dokazati, da je treba v prvi vrsti celovški predel vrniti Jugoslaviji. Nedvomno so slovenske manjšine v teh pokrajinah, toda sporazum štirih zunanjih ministrov prav zato predvideva, da bodo te manjšine zaščitene. Prav tako ni dvoma, da so Titove zahteve v tem primeru slednjič dobile Šovinistični značaj in da so se sprevrgle v karikaturo izvajanja politike o'nacionalnem vprašanju, ki jo je določil Stalin.«
Potrebno je ta citat navesti v celoti, ker je značilen ne samo za metode ogabnega klevetanja naših narodov, temveč tudi zato, ker predstavlja tako pisanje dejansko na j vulgarne jši zagovor imperialistične politike in najprimitiv-nejše demagoško pačenje marksistično-leninističnih tez o nacionalnem vprašanju. S takim svojim pisanjem je dejansko »Humanitfe« postal bolj vnet zagovornik imperialističnih pretenj avstrijske buržoazije, kot pa njen predstavnik dr. Gruber.
Naslednji dan 23. junija »HumanitS« ni mogel molče preko izjave jugoslovanskega zunanjega ministrstva. V vesti pod naslovom »Titova klika ne želi sporazuma četvorice« je list takole cinično komentiral naš upravičen protest: »Tako torej v času. ko je pariška konferenca prišla do rezultatov, ki morejo biti prvi korak k trajnemu miru, Titova klilka poskuša sejati razdor in ustvarjati nove težave.« Niti besede torej o krivičnem diktatu, niti črke o sporazumevanju za zaprtimi vrati na račun zavezniške dežele. Ne, naši klevetniki in »kritiki« po svoji infor rnb i roj evski logiki očividno pojmujejo intemackmalizem tako, da bi morala Jugoslavija s hvaležnostjo in ploskanjem pozdraviti vsako prizadejano ji krivico in to zgolj zato, ker je med diplomatskim mešetarjenjem na njo pristala Sovjetska zveza.
Toda karakteristika takega »marksi-——— * ★ ★ ———
stičnega« pisanja glasila franc. Kompartije bi ne bila popolna, če se ne ozremo tudi na zadržanje »Humaniteja« do koroškega vprašanja v preteklosti. Isti »Huma-nitč< je lani oktobra z odprtimi rokami sprejel v svoje stolpce klevetniško izmišljotino reakcionarnega pariškega dnevnika »Figaro«, ki je pisal, »da v Londonu pripisujejo velik pomen razgovorom, ki tečejo že več tednov na Dunaju med Titom in avstrijsko vlado«. Tedaj je Magnien postal vnet zagovornik pravic koroških Slovencev in konstaitiral »da se ni treba začuditi, če se bo Tito odrekel svojim teritorialnim zahtevam v južni Koroški.«
Že navedeni primeri zadostujejo, da pokažejo obraz in metode naših klevetnikov v pravi luči. Toda postavlja se vprašanje: Ali res »Humanite« meni, da so francoski komunisti ljudje kratkega spomina, sprti z najosnovnejšo logiko? Aii res menijo uredniki »HumamJitšja«, da papir vse prenese in da je vsako pisanje — pa naj bo še tako protislovno, klevetniško in nemoralno —• najčistejši koncentrat marksizma-leninizma zgolj zato, ker ie opremljeno s partijsko znamko in posvečeno z informb iroi evskim kadilom?
Posebno poglavje v zvezi s pariškim diktatom pa tvorijo avstrijski komunisti in njihova glasila. Ne kaže podrobneje in obširneje ponavljati dejstev o nemar-ksističnem. oportunističnem stališču avstrijskih tovarišev do slovenskega nacionalnega vprašanja in zahtev koroških Slovencev. Takoj po vojni v juliju 1945 je sekretar CK KP Avstrije Fuhrenberg izjavil dopisniku »Borbe«: »Združiti z domovino predele s slovenskim prebivalstvom, ki ie bilo doslej izven Slovenije, je pravica, ki se razume sama po sebi. Mi avstrijski komunisti se ne bomo nikdar strinjali s fašističnimi metodami, s katerimi se dele nekega naroda sili, da žive v drugi državni skupnosti in ne v oni, v kateri žele.«
Danes pa avstrijski komunisti, potem ko so. kot znano, z odklonilnim stališčem do nacionalnih zahtev Koroških Slovencev prišli na rep avstrijske buržoazije in njenega nacionalnega šovinizma, v klopeh avstrijske državne zbornice skupno s politiki vseh barv in predstavniki vseh razredov navdušeno ploskajo pariškemu diktatu. Glasilo Komunistične partije Avstrije »Volksstknme« z neprikritim veseljem ugotavlja, da »mirovna pogodba... jamči tudi za meje naše države« in dvori avstrijski bur-žoaziji z naslednjimi besedami: »Mi komunisti smo na jugoslovanske teritorialne zahteve odgovorili z jasnim »ne« že takrat, ko se Tito še ni odrekel skupnosti komunističnih partij in je bilo naše Melišče pretežno priznano kot in-teraaconialno.«
Puščamo ob strani vprašanje, koliko so nacionalistični odkloni avstrijskih komunistov do slovenskega nacionalnega vprašanja izraz internacionalizma, ker je odgovor aa to splošno znan in jasen. Toda ali tovarišu Fiihrenbergu ni očividno dejstvo, da avstrijski komunisti s takim svojim zadržanjem dejansko odobravajo »fašistične metode, s katerimi se dele nekega naroda sili, da žive v drugi državni skupnosti in ne v oni, v kateri žele«? Ali član CK KP Avstrije Fischer, ki je po objavi resolucije Inform-biroja borbo koroških Slovencev označil za »malomeščanski nacionalizem«, res ne vidi, da so avstrijski komunisti s takim svojim zadržanjem dejansko postali malomeščanski nacionalisti? Ali ni slednjič stališče lista »Volksstimme«, ki je ob jugoslovanskih zahtevah, da se zagotovijo manjšinske pravice Slovencem in Hrvatom izven avtonomnega področja, pisala, da je »to vprašanje že rešeno z avstrijsko ustavo«, v bistvu reakcionar-nejše od stališča dr. Gruberja, ki po pariški konferenci zagotavlja, da »Avstrija ne bo dala Koroškim Slovencem niti teritorialne, niti kulturne avtonomije, temveč samo jezikovne in kulturne pravice«?
2e navedeni primeri zadostujejo, da pokažejo vso brezprincipielnost, ideološko zmedo, klevetanje in najbolj vulgarno žongliranje z načeli komunistične morale, ki je lastna našim »kritikom«. Zadržanje informbirojevskega tiska in uradne izjave predstavnikov posameznih kompartij v zvezi s koroškim vprašanjem in pariškim diktatom bodo v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja ostali kot sramoten dokument revizionizma in najogabneišeca oportunizma.
V odgovor na krivico, storjeno koroškim Slovencem in vsem jugoslovanskim narodom, bo odslej deialo pri regulaciji Pšate-vsak dan 1000 prostovoljcev
Ljubljana, 24. junija. Včeraj so po končanem delu pri regulaciji Pšate stalni delavci in frontovci-prostovoljci na protestnem zborovanju sprejeli resolucijo mar-Salu Titu, v kateri pravijo med drugim:
»Brigada buldožeristov, stalna brigada prostovoljcev ter 516 prostovoljnih delavcev iz Ljubljane, zbranih pri regulacijskih in melioracijskih delih na Pšati najodločneje protestira proti krivični odločbi zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu.
Po »toletnih borbah za nacionalno osvoboditev to koroški Slovenci doživeli najhujši in nepričakovani udarec tudi s strani Sovjetske zveze, ki je nizkotno izdala pravične zahteve malega, dolga stoletja tlačenega in zasužnjenega naroda.
Pozivamo vlado FLRJ, da se ne odreče našim upravičenim zahtevam do Slovenske Koroške, našim zahtevam po reparacijskih plačilih s strani Avstrije kot odškodnine za povzročeno vojno ško-
do, kakor tudi ne drugim upravičenim zahtevam FLRJ do Avstrije.
Obenem obljubljamo našemu državne-
mu vodstvu, da bomo združeni v OF še z večjo požrtvovalnostjo pri »voji poklicni zaposlitvi in pri prostovoljnem delu dajali vse svoje sile za izvedbo plana, za izgradnjo boljšega in lepšega življenja delovnih množic ter bomo dvignili vsakodnevno udeležbo prostovoljcev pri regulacijskih in melioracijskih delih na Pšati za 50%, t. j. na 1000 ljudi.
i.'.JV',Liupift
Prostovoljci na delu pri regulaciji Pšatr
Plan zadružne kapitalne graditve
v mariborski okolici letos bolje izpolnjujejo, vendar so doslej še mnogo premalo naredili
V	okraj-u Maribor-okolica se ie v letošnjem letu zadružno gihanje močno razmahnilo, tabo da je zdaj izpolnjevanje plana zadružnih gradenj ena osrednjih nalog socialistične preobrazbe kmetijstva. Samo po II. plenumu CK KPJ so kmetje v okraju ustanovili 14 obdelovalnih zadrug in 15 zadružnih ekonomij. površina socialističnega sektorja pa se že iz dneva v dan naglo veča.
^etošnji plan zadružnih gradenj v okraju je v 13 obdelovalnih zadrugah določil tri nova poslopja in dve adaptaciji govejih hlevov, dva nova svinjaika in gradnjo 7 novih kumikov. v vseh zadružnih ekonomijah pa razširitve hl&' vov in svinjakov, zgraditev kurnikov ter dokončno ureditev lani odprtih 8 zadružnih domov, dograditev 15 domov in začetek graditve štirih.
Dosedanji pregled kaže, da zlasti nove zadruge uspešno izpolnjujejo plam gradenj, slabše pa je v ekonomijah, kjer so izpolnili le nad 10% plana. Najlepše napreduje delo v KOZ Smarjeta. kjer so prvi dogradili hlev za 20 glav živine, v Dogošah so končali s preureditvijo in dograditvijo hleva, v svečinski zadrugi pa so že sredi graditve novega hleva za 25 glav živine, medtem ko je bohovska zadruga dogradila na Pohorju p«rvo planšaojo za 30 glav živine.
Toda kmalu se je med graditvijo gospodarskih poslopij v obdelovalnih zadrugah m zadružnih ekonomijah pokazalo, da administrativno določeni plan ni ustrezal dejanskim potrebam (plan sta namreč izdelala OZKZ in okrajno kmetijsko poverjeništvo na podlagi gospodarske moči posameznih zadrug in ekonomij, ne pa po dejanskih potrebah in zmogljivosti, zato je bilo v planu tudi vež nesmortnih gradenj). 0 perspektivnosti plana prav tako ni bilo govora, saj je plan samo zadružno gibanje v okraju močno prehitelo, kar najbolj zgovorno potrjuje primer nekaterih zadružnih ekonomij, ki so se že v kratkem razdobju svojega obstoja raaviie v obdelovalne zadruge. (Tako je plan za bo-hovško, pesniško in zamarkovško ekonomijo določil le manjše dograditve hlevov, kar pa seveda za pozneje ustanovljeno zadrugo ni niti zdaleč zadostovalo).
Te pomanjkljivosti je kmalu sprevidelo tudi operativno vodstvo za zadružne gradnje v okraju, ki je skupno s kmetijskim poverjeništvom izdelalo drug plan, za 40% večji od prvotnega. Obsežnost gradeni tega novega plana, zlasti v nekaterih ekonomijah, vsekakor kaže, da ie plan perspektiven. Tega dejstva pa se morajo v prvi vrsti zavedati predvsem na ekonomijah, ki zdaj po večini računajo le s potrebami za zelo nizek stalež živine in perutnitne, pozabljajo pa, da bo treba že letos močno razviti živinorejo.
£> sto hektarji zadružnih pašnikov na Pohorju ie dana že podlaga za lep razvoj živinoreje v okraju, saj bodo lahko številne zadruge in ekonomije poslale svojo živino na pašo v pohorske plan-šarije. Za ekonomije v višinskih1 predelih Pohorja in Kozjaka: v Lovrencu,
Ribnici, Remšniku, Kapli in Duhu določa plan postavitev lesenih ovčarnikov, od katerih bo vsak lahko sprejel do 250 glav ovac. Zadruga v Hočah si bo na Pohorju uredila planinsko stajo za 150 glav goveje živine, v vseh zadružnih ekonomijah pa bodo zgradili kokošnjake. v vsaki za 500 kokoši.
Za izpolnitev tega ni nujna samo najširša incdativnost za odkrivanje in izkoriščanje lokalnih materialnih virov (zadruge 60 dosegle precej uspehov, saj se same oskrbujejo z lesom, apnom, kamnom m peskom in tako krijejo 70 odstotkov skupnih potreb), potrebno je tudi sodelovanje vseh vaških množičnih organizacij in pravilno mobilizacija prostovoljne težaške in strokovne delovne sile. Povsem nezadovoljiva je dosedania mobilizacija strokovne delov-ne sile tako pri graditvi gospodarskih poslopii kakor zadružnih domov Krajevne uprave in vaške frontne organizacije so premalo storile, da bi pritegnili na stavbišča vaške'obrtnike, zidarje? tesarje in druge strokovne delavce, ki zato povečini raje delajo pri kmetu in se otepajo celo plačanega dela, tako da je zaradi pomanika/nia strokovnih delavcev marsikje resno ogroženo delo. V nekaterih krajih (Voličini. Šmarjeti in Šent “in) zaposlujejo uprave preveč plačane strokovne delovne sile. namesto da bi '° Pritegnili na delo tudi na prostovolj-
ni podlagi. V Voličini so celo nekaj časa plačevali težake.
Do tega ie prišlo predvsem zato. ker krajevne uprave nimajo podpore Fronte, same pa ne znajo pritegniti prostovoljcev. Povečini so bile uprave za zadružne gradnje reorganizirane le v toliko, da so spremenile ime. medtem ko kapitalni graditvi gospodarskih poslopii posvečajo premalo pozornosti. Ob živahnejšem političnem delu OOOF kakor samih vaških frontnih organizacij in zadrug bi stavbišča zadružnih domov bolj oživela. Letos so sicer v vseh upravah pometli z vaškimi bogataši in špekulanti. vendar pa primera Rač in Slivnice kažeta, da to še zdaleč ni dovolj. Tam imajo v rokah upravo zadružnih gradenj sicer delovni kmetje — toda Fronta še ni znala razbiti škodljivega vpliva vaških bogatašev, ki skušajo zavirati zgraditev zadružnega doma. Niso tudi osamljeni primeri, da v krajih, kjer so kmetje letos ustanovili zadruge (Dobrovci-Skoke, Jurij ob Pesnici. Martin), graditev zadružnih domov le slabo napreduje, ker so se zadruge preveč izolirale od ostalih kmetov in usmerjajo delo predvsem pri gospodarskih poslopjih. Razen tega vaške množične organizacije niso znale prepričati vaščanov, da je graditev zadružnega doma stvar vseh delovnih kmetov na vasi., ne pa samo zadružnikov.
Večina krajevnih uprav za zadružne gradnje, kjer delo na zadružnem domu ne napreduje (v Jarenini, Dogošah, Selnici ob Dravi, Slivnici, Selcah pri Rupertu). sicer ugotavljajo napake, vendar doslej niso nič ukrenili. Tako je v Dogošah kljub temu. da imajo na zalogi ves potreben material, trava letos že močno prerasla lani izkopane temelje in tajnik KLO pravi, da mu graditev zadružnega doma ni nič mar. — Okrajna uprava je hotela pospešiti delo in je dodelila gradbišču betonski mešalec. Ker pa tudi to ni spravilo gradbišča iz mrtvila, je odredila Dogošam, naj prepustijo sosednemu gradbišču v Zimici iz svoje zaloge 5 ton cementa. Temu pa se je krajevna uprava uprla, češ da ie cement last KLO, s čimer ie seveda zavrla delo v Zimici. Skoraj enako je bilo z Račami, od koder je okrajna uprava iz dvovagonske zaloge cementa, ki propada v skladišču, nakazala Voličini šest ton. Nič bolje ni v Slivnici, kjer so lani vse leto le izkopavali temelje, šele letos v aprilu so začeli betonirati. Dovoli lesa in opeke imajo tudi v Ožboltu, kjer so lani odprli gospodarski del doma, za dvorano pa se letos delo nikamor ne premakne, ker so pač zadovoljni z leseno uto.
Da dobra porazdelitev dela krajevne uprave za zadružne graditve veliko pomeni, dokazuje primer Št. lija, Šmar-jete in Kungote, kjer graditev lepo napreduje. Vendar bi bili uspehi še večji. če bi Fronta bila aktivnejša in ne bi zanemarjala političnega dela med kmeti, kakor n. pr. v Št. liju. V Šmar-jeti so dobro porazdelili delo med vo-livne enote in tedensko pregledujejo uspehe na množičnem sestanku. Tudi v Dobrovcih, kjer grade enega naivečjih zadružnih domov v Sloveniji, bi letos delo vsekakor hitreje napredovalo, če bi Fronta močneje podprla iniciativnost krajevne organizacije Zveze borcev, ki je med najdelavnejšimi v okraju. Kaj pomeni kontinuiteta dela uprave stavbišča, kaže primer Jurija ob Pesnici, kjer je še leni gradbišče v tekmovanju s Svečino bilo med najboljšimi v okraju, letos pa so kmetje zaradi stalnega menjavanja članov uprave izgubili zaupanje in voljo do dela. Fronta pa ni nič ukrenila, da bi znova razgibala vaščane.
Da bi številna gradbišča zadružnih domov v okraju bila letos dovoli založena z opeko, je okrajni plan določil ustanovitev 130 članske delovne brigade, ki naij bi 1. junija že pričela v štirih opekarnah izdelovati potrebno opeko (plan predvideva za 4 desece dela 8 milijonov zidakov). Vendar doslej niso mobilizirali niti enesa brigadirja, zato so bili prisiljeni preložiti zažetek del do julija. Dejstvo je, da zahteva največ delovne sile 6edai plan gozdarstva in naša težka industrija, vendar bi s pomočjo OOOF in mladinske organizacije ter vaških frontnih organizacij OZKZ zbrala nekaj delavcev in delno rešila važno vprašanje izpolnitve plana zgraditve zadružnih domov. Toda sodelovanje in podpora OOOF in ostalih množičnih organizacij okraja ie izredno šibka ali pa je
V LJUBLJANI SO SE ZBRALI SM0LARSKI STROKOVNJAKI
iz vse države, da si izmenjajo izkušnje
Naša država je bogata borovih gozdov, ki so glavni vir zelo važne surovine za kemično industrijo — smole. Velik del teh gozdov, kakor so n. pr. kraški tereni, peščenjaki in druga rastišča, kjer imajo borovi gozdovi predvsem vlogo varstva tal in je proizvodnja, lesa zaradi njegove slabe kvalitete postranskega pomena. Kljub temu in toplemu podnebju, ki je za smolarjenje dovolj ugodno, pa je v predaprilski Jugoslaviji pridobivala borovo smolo le Makedonija, vendar v omejenem obsegu. Svoje potrebe po 6moli oziroma po njenih sestavinah, ko-lofoniji in terpentinovem olju je Jugoslavija krila z uvozom. Načrtnega in splošnega pridobivanja smole iz naših borovih gozdov smo se lotili šele po osvoboditvi, ko 6ino tudi docela spoznali njen .pomen za razvoj naše industrije. Prva republika, ki je po vojni uvedla napredno smolarjenje, je bila Slovenija, ki je začela že leta 1946. pridobivati borovo smolo. Leta 1947, sta ji sledili Hrvatska ter Bosna in Hercegovina, leta 1948 pa tudi Srbija in v omejenem obsegu črna gora. Vse republike so začele iskati tudi načine, kako bi pridobivanje borove 6mole čim bolj izpopolnile in ga prilagodile našim potrebam.
Glede na širino, ki so jo zavzela raziskavanja 6 področja smolarjenja, se je pokazala potreba, da se izfkustva in dognanja posameznih republik v tej strti, ki gozdarstva izmenjajo in prenesejo tudi v operativno smolarjenje drugih republik. V ta namen je zvezno ministrstvo za gozdarstvo sklicalo konferenco smolatrekih strokovnjakov vseh republik v Ljubljani, da bi se 6trokovnjaiki iz drugih republik mogli seznaniti z načinom smolarjenja in z raziskavanji za racionalizacijo smolarjenja v Sloveniji, ki jih vodi Gozdarski institut Slovenije. Med konferenco pri lem Institutu, na kateri so predstavniki raznih republik poročali o dosedanjem delu na racionalizaciji smolarjenja in sestavili program za bodoče raziskovalno delo na tem področju, 60 si udeleženci konference ogledali naše raziskovalno delo na terenu in smo-larske objekte v Prekmurju, kjer so 6e mogli prepričati o napredku, ki ga je ta najmlajša stroka gozdnega gospodarstva napravila v nekaj letih. Ogledali so si tudi naše destilacije eteričnih olj iz iglic, da bi v svojih republikah uvedli tudi ta način izkoriščanja ostankov, ki nastajajo pri sečnjah.
sploh ni. Tudi samo. operativno vodstvo zadružnih gradenj pri OZKZ se ne more temeljiteje in načrtneje posvetiti organizacijskemu in vodstvenemu delu ter se bavi predvsem 6 statistiko in administracijo. Že 1. maja bi planski odsek OZKZ moral prevzeti vso statistiko, po sklepu republiške konference pa naj bi vse osebje pomagalo upravi pri statistiki. do česar pa še do danes ni prišlo kljub večkratnim prošnjam in posredovanju pri personalnem in planskem odseku OZKZ.
Nič bolje ni s statistiko pri samih krajevnih upravah, ki so šele sedaj, po petih mesecih, pričele pošiljati prva poročila in to šele po stalnem posredovanju članov okrajne uprave. Kako slabe posledice lahko ima pomanjkljiva evidenca. kaže tudi primer Smarjete, kjer niso vodili točnega računa o poseiki, tako da jim sedaj manjka celih 40 kubi-kov le6a. Skoraj nobena uprava ne vodi niti evidence o materialu niti o delovni sili. zato je razumljivo, da okrajno vodstvo nima pregleda nad razvojem gradbenih del. Tudi sami upravni odbori KZ, ki bi morali po sklepu republiške konference prevzeti tudi statistiko zadružnih gradenj, ne posvečajo tej nalogi nobene pozornosti in po pregledu komisije ie večina zadrug imela neizpoljene obrazce zaprte v predalih.
Štiričlanska okrajna uprava ima tudi tehničnega vodjo, ki sam ne zmore vsega dela brez strokovne pomoči odgovornega tovariša iz D1T in samega gradbenega odseka na okraju. Pokazalo se je, da se zdiio gradbenemu odseku gradbena dela privatnikov nujnejše vprašanje kot pa pomoč OZKZ pri izpolnjevanju plana zadružnih gradeni.
Dosedanje izpolnjevanje plana zadružnih gradeni v okraju kaže sicer, da zlasti delo pri zadružnih domovih letos bolje napreduje, vendar je spričo stalnega in močnega porasta zadružništva potrebno, da Fronta posveti temu važnemu vprašanju socialistične preobrazbe’ kmetijstva več pozornosti.
Najboljše frontne brigade v zadnjem tednu meseca gozdarstva
V	zadnjem tednu meseca gozdarstva so se frontne brigade borile za prehodne zastavice 10 OF Slovenije, ki bodo ob zaključku akcije ostale v trajni lasti najboljših brigad.
Po uspehih pri delu v vsem mesecu gozdarstva, posebej pa v zadnjem tednu, so prehodne zastavice podeljene v trajno last naslednjim frontnim brigadam:
III.	brigadi »Narodnega heroja Stanka Premrla-Vojka« (GU Grčarice), brigadi »Antona Kambiča« (GU Kostanjevica), brigadi »Jožeta Gregorčiča« (GU Pokljuka), brigadi »Lojzeta Hohkmuta (GU Mislinje), brigadi Staneta Rozmana (GU Mozeij). brigadi Janeza Kranjca (GU Planina).
Poleg tega je proglašena za dvakrat udarno III. brigada »Narodnega heroja
Janka Premrla-Vojka* (GU Grčarice).
Za udarne brigade so bile proglašene: brigada »Franceta Bevka« (GU Kočevska Reka), brigada »Jožeta Srebrniča« (GU Kočevska Reka), brigada »Narodnega heroja Majde Šilc« (GU Kočevska Reka), brigada »Narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta« (GU Mozeij), brigada »Jakopiča Alberta-Kajtimara« (GU Koprivnik), II. brigada »Narodnega heroja Janka Premrla-Vojka« (GU Grčarice), brigada »Antona Kambiča (GU Kostanjevica), brigada »Staneta Žagarja« (GU Jezersko), brigada »Jožeta Gregorčiča« (GU Pokljuka), brigada »Toneta Čufarja (GU Pokljuka).
Štab za mesec gozdarstva pri 10 OF Slovenije
FRONTNI AKTIV V LAŠKEM JE MED NAJBOLJŠIMI V OKRAJU CELJE-0K0LICA
V	Laškem pri Celju so postali fron-tovci v zadnjem času zelo agilni. Že pri zbiranju frontovcev za brigade so dosegli lepe uspehe. Takoj se jih je javilo 40. Večina od teh je sedaj odšla na stalno delo v produkcijo in na razne tečaje, kjer se bodo usposobili za strokovne delavce.
Vedno več delovne sile odhaja z vasi na delo v produkcijo. Da pa ne bi zaostajalo delo v kmetijstvu, je Fronta v mnogih krajih že pričela formirati frontne brigade za pomoč v kmetijstvu. Tudi v Laškem so razpravljali o tem najprej na partijskem sestanku. Nato so sklicali množični sestanek vseh članov Fronte* in tu so ugotovili, kdo bi se lahko vključil v vaške brigade. Prijavilo se je nad 80 članov, in sicer po večini žene — gospodinje, ki delajo lahko vsak dan po nekaj ur.
Pred dobrim tednom so na podlagi teh prijav formirali prvo frontno obdelovalno brigado. Žene so ustanovile 8 čet, v katerih je po 10 do 12 žena. Do sedaj so delale največ na ekonomiji MLO in sosednega KLO Marija Gradec. Njive, ki 60 bile še pred kratkim precej zanemarjene, so sedaj lepo oplete in okopane. Četa koscev pa, v kateri je 12 moških, je z dobro organiziranim delom pokosila že skoraj vse travnike na ekonomijah in pospravila seno. čete so organizirali po ulicah. Vsaka četa ima ime po domačem padlem borcu ali talcu, vodijo pa jih desetarji.
Razen na ekonomijah so frontovci pomagali do sedaj tudi pri obdelavi polja Kačurjevega očeta. Eden od njegovih sinov služi v JA, drugi pa je šel z mladinsko brigado na cesto »Bratstvo-enotnost«.
Žene so se obvezale, da bo vsaka naredila tedensko po 8 do 10 prostovoljnih ur. Desetarke bodo imele tedenske sestanke, na katerih se bodo pogovorile o bodočem delu. Vse žene se za delo zelo zanimajo, ter so že pričele govoriti tudi o stalni zaposlitvi. Na sestankih so razpravljale o ugodnostih, ki jih imajo žene-matere, ki so v službah. Do sedaj se jih je osem prijavilo za osemurno delo, šest pa za štiriurno delo v produkciji. Iz svoje srede so pooblastile dve tovarišici, ki bosta stopili v stik z vodstvi podjetij, kjer bi žene rade delale.
Novakova Micka, ki je aktivno delala za OF že v času NOB, je prevzela mesto desetarja v četi. Čeprav je stara že preko 60 let, ni še nikdar manjkala pri prostovoljnem delu. S seboj pripelje vedno še pet ali šest drugih žena. Ko so žene zbirale zelenjavo za frontne brigade v gozdarstvu, je Novakova vedno prinesla po dve polni košari solate. S svojim delom daje pobudo tudi ostalim ženam.
Vsem tistim, ki delajo v brigadi, bodo dali tudi priznanje. Nabavili so si udarniške izkaznice, kamor beležijo storjene ure. Naredili si bodo tudi prehodno zastavico, ki bo krožila med najboljšimi četami. Vse žene, ki bodo hodile na delo, bodo imele povsod prednost. Z izkaznicami se bodo izkazale pri mesarju, v trgovini in drugod. Ne bo jim treba kot do sedaj stati v vrsti in čakati, kdaj pridejo na red. Ob delitvi živil bo za vsako četo določena ura in skupno z desetarkami bodo šle v zadrugo in takoj dobile potrebno, ne da bi čakale po cele ure v vrsti.
V načrtu imajo tudi, da bodo ves zaslužek, ki ga bodo dobile z delom v frontni brigadi, darovale za postavitev in razvoj dečjih jasli.
Lani je bil na pobudo OF in ob pomoči sindikalnih organizacij odprt Dom igre in dela, v katerem je 34 otrok tistih mater, ki eo zaposlene v tekstilni tovarni »Volna«. Vsi ti otroci so šli sedaj na počitnice v Baker. Sredstva za počitnice je deloma darovala sindikalna podružnica, v glavnem pa so jih zbrali otroci sami z uprizoritvijo igrice »Sneguljčica«.
V tem poletju pa imajo v načrtu še otvoritev dečjih jasli. Na pobudo AFŽ in OF si je komisija že ogledala primerno stavbo. Jasli bodo opremili delno s pomočjo sindikalnih podružnic, delno pa tudi s prostovoljnimi prispevki. Do sedaj so nabrali že 11.000 din. Žene se bodo še laže vključevale v produkcijo, ker bodo imele otroke preko dne preskrbljene.
V kratkem bodo v Laškem odprli tudi frontni kotiček, za katerega že zbirajo prostovoljne prispevke. Vsak član se je obvezal, da bo prispeval najmanj 30 din za opremo, nabavo radioaparata in knjig,
V počastitev V. kongresa KPJ se je Fronta obvezala, da bodo odprli v Laškem šivalnico in krpalnico. Ta svoj sklep so uresničili 1. januarja letos. V njej je sedaj zaposlenih stalno 5 žena. Popoldne pa pridejo tudi Še druge žene, ki delajo skoraj vse brezplačno.
Na pobudo partijske organizacije in OF so sklenili člani Zveze borcev, da bodo še letos postavili spomenik padlim borcem. Spomenik bo stal na najlepšem prostoru pred Domom ljudske prosvete. Delo je že v teku.
Velike zasluge za take uspehe ima predsednica odbora OF tovarišica Anica Pirnat. Izvoljena pa je bila tudi za tajnika potrošniške zadruge. Vsi jo upoštevajo. Žene so ji izkazale svoje zaupanje še s tem. da so jo izvolile tudi za predsednico AFŽ.
Frontni aktiv v Laškem se je s svojimi uspehi uvrstil med najboljše frontne aktive v okraju Celje-okolica. M. V.
ZAHVALA
Za nadvse svečano in prisrčno slovo ob krsti in pogrebu našega dragega Otona Zupančiča se najiskreneje zahvaljujemo. Izkanaza mu je bila izredna čast in topla pozornost od najvišjih predstavnikov zveznih in republiških oblasti, političnih forumov, predstavnikov Jugoslovanske armade, množičnih organizacij, kulturnih in znanstvenih ustanov, zastopnikov podjetij, tovarn in zadrug, pa vse do najmlajših pionirjev — iz Slovenije, bratskih republik, STO-ja in Koroške,
Nadalje se iskreno zahvaljujemo za častno stražo ob njegovi krsti, govornikom pred vladno palačo in ob grobu za tople besede slovesa. Najlepša hvala tu-
di žalnim godbam, ki so ga spremljale, in pevcem, ki so mu zapeli ob odprtem grobu; dalje za vence in cvetje, za neštete izraze sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti!
Se posebno zahvalo mnogim zdravnikom, ki so mu pomagali v njegovi dolgotrajni bolezni, zlasti v zadnjem času, ko sta mu posvetila vso svojo »krb tovariš profesor dr. Igor Tavčar in tovarišica dr, Jelena Mulaček.
Se enkrat prisrčna zahvala vsem zna-nin> in neznanim prijateljem, ki ste ga ljubili v življenju in se ga spominjali ob
Ani Zupančič z družino.
Dr- Altan M,lik: QBLASTI V
Oblasti v Sloveniji, ki jih ureja novi zakon o upravni razdelitvi, so že začele funkcionirati. Nemara ni nezanimivo primerjati jih med seboj v nekaterih pogledih.
Predvsem bode v oči dejstvo, da naše oblasti niso enakomerno velike, niti po številu prebivalstva, niti po izmeri površja. Najmanjša ie Primorska, a največja je Ljubljanska oblast, srednja je Mariborska. Posebej je še enakovredna upravna enota glavno mesto LRS Ljubljana, ki je sicer majhna po teritoriju, a prav znatna po številu prebivalstva.
V	številkah je razmerje med našimi oblastmi takole: Ljubljanska oblast šteje ‘Judi 618.076, ki prebivajo na 10.278.63 km2; oblast ima 14 okrajev. Mariborska oblast šteje 468.668 ljudi, prebivajočih nta 4.924.35 kmJ; okrajev ima 9. Primorska oblast ima prebivalcev 186.806, in ®lcer na površju 4.659.69 kms; obsega o, okrajev. Končno je še glavno mesto Ljubljana, ki ima na teritoriju 126.81 km’ 115.534 stalnih prebivalcev. To so absolutne številke.
Ako primerjamo med seboj te podatke v sorazmerju, to se pravi, po razmerju roed prebivalstvom ter ozemljem, se nam
SLOVENIJI
P01?,« naslednja zelo zanimiva slika. Ljubljanska oblast je po izmeri površja aaiei. najmočnejša, saj meri nad polovico vsega ozemlja LR Slovenije, namreč nič manj ko 51.4%. Toda če primerjamo s tem prebivalstveno moč, moramo ugotoviti, da prebiva v območju Ljubljanske oblash samo 44.5% celotnega prebivalstva LR Slovenije, še hujše je nesorazmerje pri Primorski oblasti. Ta meri nič manj ko pičlo četrtino areala celotne Slovenije, in sicer 23.3%, toda prebivalstva je v njej samo 13.5% vsega ljudstva Slovenije. 2e na prvi pogled je razvidno, da je Primorska oblast sorazmerno zelo redko obljudena. Mariborska oblast meri po ozemlju samo 24.6% celotne Slovenije ♦orej skoraj natančno četrtino, komaj za spoznanje več ko Primorska, a prebivalstva ima 33.7%, to se pravi skoraj dobesedno tretjino vse Slovenije. Končno imamo še glavno mesto Ljubljano, pri kateri pa je nesorazmerie tako rekoč ob sebi umljivo; po arealu pomeni 0.6% celotne Slovenije, a po prebivalstvu nič manj ko 8.3%. Samo Ljubljana ima tedaj skoraj dve tretjini onega števila prebivalstva, kakor vsa Primorska oblast skuPai-
lURCUU*
BJt Ul/
nuiuti
tmittJiTbjtj
Te velike neenakomernosti med oblastmi naše ljudske republike odsevajo zelo prepričevalno tudi iz drugih podatkov. Postavimo iz poglavja o gostoti prebivalstva. Računi nam kažejo, da znaša gostota sedanje obljudenosti v Primorski oblasti samo 40.1 ljudi na kvadratni kilometer, medtem ko znaša v Mariborski oblasti nič manj ko 95.2. V Ljubljanski oblasti znaša gostota samo 60.1 ljudi na km3, to se pravi mnogo manj kot v Mariborski oblasti, a vendar znatno več kot v Primorju, Končno moramo vzeti v poštev še dejstvo, da znaša gostota v glavnem mestu Ljubljani 909.7 ljudi na km*. Ob sebi je umljivo, da je ta podatek zelo abstraktnega značaja, saj vemo, da je gostota mnogo večja v osredju, v pravem mestu, nego v zunanjih območjih, kjer je obljudenost za mnogo manjša, kot pa razodeva povpreček, izračunan za ves mestni teritorij.
Obljudenost, preračunana na vso Slovenijo, na vso našo ljudsko republiko kot celoto, znaša po sedanjem stanju 69.3 na km1. Primorje je potemtakem za mnogo pod slovenskim povprečkom, kar se tiče obljudenosti, medtem ko je Mariborska oblast mnogo nad povprečkom. Gostota v Ljubljanski oblasti je najbolj blizu slovenskemu povprečku, a ostaja vendarle še znatno za njim. Toda razliko po-
Stran 4
Prežihov Voranc: „S0LZICE“
Naša literatura — ne samo slovenska ali samo mladinska — je obogatela za novo knjigo: te dni so izšle Prežihove »Solzice«1 — zaklad, ki pride redko na mizo, in ki ga je lahko podaril ljudstvu pisatelj takrat, ko je pero, vajeno pisanja, zapisovalo le eno: kar je Človek čutil do človeka, vseeno, ali radost ali bolečino, prej bolečino kakor radost, bolečina se je globlje zasadila v srca. Dosti je bilo treba prestati, trpeti zaradi človeka in ga nikoli prenehati imeti rad, da je lahko Oton Zupančič zapisal o Vorančevih »Solzicah«; »Brez vsakršnega sentimentalnega spakovanja in prenevedanja nežna, nežna ljubezen do svojcev, velika, velika ljubezen do domače hiše, do zemlje in kar raste na nji, do sosedov, do vsega obdajajočega, tako silna, strastna ljubezen, da si vse kar te obkroža, ti sam, da ne veš več, kje je konec človeka in kje se začne vnanji svet.« Imamo več vrst pisateljev: pisatelje, ki hočejo kaj povedati, in pisatelje, ki jih življenje boli in radosti; ko znajo ti pisati, da tudi mi začutimo, kar so oni čutili, potem sipljejo bisere od sebe — in takšni biseri so tudi Prežihove »Solzice«.
Pri nas se dosti piše, kako naj kaj teče izpod pisateljevega peresa, da boli glava in se pamet meša, zdaj pa je tu knjiga, kjer je vse rešeno in odkrito: piši resnico in samo to, kar te boli in radosti; samo takšna iskreno izpovedana resnica lahko budi odpor do krivice in lahko plemeniti človekova čustva, za-more biti ustvarjalna. V prvi črtici (v »Solzicah«, po katerih je dobila zbirka tudi ime) oriše pisatelj zaraščeno globačo, ki so ji pravili Pekel, in opiše grozo,^ ki jo je kot otrok prestal zaradi 'obače. Zdaj pa se zgodi, da si mati zaželi solzic, da bi jih odnesla v nedeljo v cerkev. Otrok premaga grozo in pripravi materi veselje, steče v Pekel in ji prinese rož. Zatem konča: »Moje oči so bile polne težkih solz zaradi premaganega strahu, ki pa jih v svojem zmagoslavju nisem čutil. Mati je spoznala mojo veliko žrtev ter me je rahlo in nežno pobožala po laseh.« Nič drugega se ni zgodilo, vendar pa dovolj, da se nam je zapisalo v srce in v spomin. —
V »Treh pisankah« se ob prepiru, ki nastane med staršema zaradi pisanke, šartlja in dveh zeksov, razgali trdo življenje, ki so ga živeli koroški kajžar-ji; prikazan pa je tudi otrok, ki daruje za ceno lastne bede siroti rajniš, da bi prikril revščino domače hiše. Prežihov piše: »Takrat smo bili otroci, ki smo imeli sonce v očeh.« — V naslednji črtici, v »Nagradi«, prikaže pisatelj življenje, delo in sanje drvarjeve družine, ko se je zagnala z otroci v sekanje in pripravljanje drv v koroških hostah, in sicer za gospodarje. Ali na trgu so padle cene, krav« je splavala družini po vodi, otroka, Anej in Lenčka, pa sta bila opeharjena za nagrado. Težko sta požrla krivico, Anej pa se je zaobljubil: »Oče, ko bom velik, bom šel v dolino...!«
V dolini je bila: reka, železnica, bela oeata in črna tovarna na sredi. V srcu pa je ostala krivica, ki jo je za vedno prizadejal srcu otroka bogateč. — »Prvi maj.« Srečanje ubogega pastirčka, ki je bičke (ovce) pasel z delavci, ki so praznovali Prvi maj, in z deklico, ki mu je podarila nageljnov cvet, bi bila pač hvaležna prvomajska zgodba, ali pisatelj je na straneh pred samim dogodkom z nageljnom oživil pastirja: z ranim in težkim pastirčkovim vstajanjem, z gonjo na pašo in opisom prebujajočega &e jutra med Uršljo goro, Peco, Golico in pohorskimi slemeni, zatem pa je opisal sajasto dolino s tovarniškimi dimniki, ki je oče in pastir z očetom vred ni maral, ker je bil oče poljski delavec in še večji revež, kakor so bili fužinarski delavci. Tak odljuden otrok se zatem sreča z veselimi delavci, ki so praznovali prvi maj, in se jih od tistih dni ne boji več.
Mojstrskih opisovanj, ki bi zaživela s takšno sugestivno silo, kakor zaživi pastirjevo vstajanje in zatem jutro, imamo v naši literaturi malo. — Tri črtice »Dobro jutro«, »Bolečina« in »Prvo pismo« razgaljajo zatiranje silovenskega jezika v utrakvističnih šolah. Otrok je sovražil tujo šolo, doživljal je poraze zaradi razkola med šolo, ki je bila nem-škutarska, in med domom, ki je bil narodnostno zaveden. — Pretresljivi sta
• Knjisro je izdala založba Mladinska knjiga, v nakladi 45.000 izvodov na rotacijskem papirju in sicer kot množično izdajo na kraju šolskega leta, in 1000 izvodov na boljšem papirju. Knjifro je ilustriral France Mihelič, spremne besede k VoranSevemu delu pa je napisal Oton Zupančič.
podobi »Levi devžej« in »Ajdovo strniščen Prva zato, ker zaživi pred bralcem beda »petih črnih pik« iz sosedove bajte, druga pa, ker je doživet opis osemdesetletne žanjice, ki do samega konca ne more živeti brez dela. Tudi ta zgodba zaboli človeka, kakor je zabolela Vo-ranca. — Skratka, na vsaki se srečaš s človekom, priklene te plastično orisana pokrajina, priklenejo te ljudje, ki se prebijajo skozi trdo životarjenje po koroških bajtah; tisti pa, ki so to trdo življenje najbolj hudo in najgloblje občutili, pa so bili prav otroci; življenje jih je mečkalo in kovalo skozi take postaje, kakor jih je Prežihov Voranc napisal od »Solzic« do »Ajdovega stmišča«, od prve do zadnje zgodbe.
»Solzice« bodo postale zakladnica, iz katere bodo zajemala berila od ljudskih šol do zadnjih gimnazijskih razredov, zaradi realistike in doživeto občutenega in opisanega človeka sredi realistično podane in neskonstruirane stvarnosti pa bodo ustvarjalno vplivale tudi na naš pišoči svet, med njimi tudi na one pisatelje, ki bi radi pripovedovali mladini.
Knjigo je ilustriral France Mihelič, njegovo delo je tudi pisateljev portret. Miheličeve risbe verno ponazorujejo pisateljev tekst. Ne odlikuje jih samo to, da je delal slikar skice za nje na kraju Prežihove domačije (tako predstavljata dve risbi: ena Prežihovo rojstno hišo in druga Prežihovo kaščo), ampak tudi to, j da so adekvatne pisateljevemu izražanju. Iz njegovih risb zažive otroci koroških bajtarjev, koroške hiše, vasi in pokrajina; večina teh risb so samostojna doživetja, na priliko dve risbi iz črtice »Levi devžej«: risba »petih črnih pik« in' risba otrok. Edina risba, kjer slikar ni mogel iz svoje grenke kože in doživeti pisatelja, bi bila risba deklice na 49. strani. Pisatelj govori o tej deklici: »bila malo večja od mene in je imela gole, bleščeče lakti« in da »je na prsih nosila velik rdeč nagelj«, »zdela se mi je čudno lepa«, »njen obraz se je veselo smejal in kazala mi je dve vrsti svojih prebelih zob«. Ne bi vsega tega tako podrobno navajal, tudi ne bi mogel za- i pisati, da ne bi bil obraz takšen kot je sad slikarjevega doživetja, vendar pa je resnica, da je deklica na risbi očitno napak doživeta. Škoda je tudi, da risbe zaradi rotacije, še bolj pa zaradi slabe j rotacije niso prišle povsod do izraza; i cela nesreča pa se je zgodila z dimnico j na 87. strani. Take risbe, a ponekod tudi kar preveč pisan tisk ne delajo časti našemu tisku. Te zadnje pripombe pa se ne tičejo izdaje na boljšem papirju, j
Naj končam poročilo o Vorančevi knjigi z odstavkom iz besed, ki jih je ■ napisal Oton Župančič o Vorancu komaj I dva, tri tedne pred smrtjo: »In ti, ki boš prebral njegove »Solzice«, boš vedel več o človeku, kakor si vedel, preden si poznal Voranca; in potem boš komaj čakal, da boš segel še po drugih njegovih knjigah in videl, kako je človek šilen in močan v svojem delu.«
Tako je sodil o pisateljskem delu Prežihovega Voranca naš največji sodobni ustvarjalec. Da bi naj brali Vo-rančeva dela, o tem pa pri nas ni treba pisati,	Ivan Potrč
Več pozornosti našim kulturnim in zgodovinskim spomenikom
S pravim nezadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo od osvoboditve pa vse do danes puščali številne zgodovinske spomenike iz narodnoosvobodilne borbe popolnoma v nemar. In vendar so prav ti spomeniki, nekdanje tehnike, bunkerji in podobno, najbolj zgovorne priče o ilegalnem delu in žilavi borbi našega ljudstva proti okupatorju in njegovim domačim izdajalcem. V tehnikah so v letih 1941— 1945 tiskali na desettisoče propagandnih letakov, marksistično literaturo, ponarejene živilske nakaznice, ponarejene pro-pustnice za prehod čez blok in vrsto drugega materiala, ki je z uspehom netil ogenj mržnje do okupatorja in propagiral med ljudstvom odločnost boriti se zoper okupatorja do končne zmage. Sele zdaj lahko prav dojamemo pomembnost tega ilegalnega dela v skritih bunkerjih. Šele zdaj nam je jajsno, da nam morajo ti zgodovinski spomeniki ostati v trajnem spominu, saj so najtesneje povezani z dnevi najbolj slavne zgodovine slovenskega naroda, z zgodovino njegove slavne borbe za osvoboditev izpod jarma italijanskega in nemškega okupatorja.
Kmalu po osvoboditvi je bil v Ljubljani ustanovljen poseben zavod •— Zavod za zaščito kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ki pričajo o visokem kulturnem nivoju slovenskega naroda in o herojski borbi za osvoboditev. Te naloge so vsekakor zelo velike in zato jih Zavod za zaščito kulturnih in zgodovinskih spomenikov sam v celoti ni mogel zajeti. Treba je pomoči s strani terenov, na katerih 60 v času okupacije delovali bunkerji in tehnike, Mnogi apeli omenjenega zavoda pa so doslej vendarle bili zaman.
Glede na pomembnost te naloge, je bilo sklenjeno, da morajo terenske komisije za ohranjevanje teh spomenikov, s pomočjo svojih nadrejenih odborov, prostovoljnih delavcev in Zavoda za zaščito kulturnih in zgodovinskih spomenikov v najkrajšem času poskrbeti, da bodo ti bunkerji spet dobili svojo nekdanjo obliko, notranjo opremo in bodo tako obnovljeni služili delvnemu ljudstvu za oglede. Z obnovitvijo bunkerjev in tehnik, kjer so delovale ilegalne tiskarne, res ni veliko dela, kljub temu pa je bilo doslej temu posvečeno le prav malo pozornosti.
Posamezni tereni, na katerih se nahajajo zapuščeni bunkerji in nekdanje ilegalne tehnike, naj jih v najbližji prihodnosti obnovijo s prostovoljnim delom. Marsikje je ostal bunker, ki je v celoti še ohranjen in neporušen, manjka mu le morda notranja oprema, police, pogradi ali literatura, ki je bila v njem v času okupacije. Nekaj ko6ov lesa se bo v tem primeru že našlo, mizarjev, ki bi s prostovoljnim delom izdelali nekdanji opremi bunkerja odgovarjajočo opremo, nam prav gotovo tudi ne manjka, treba je končno le od besed preiti k resničnemu delu. Po navodilih, ki jih je dal Zavod za zaščito kulturnih in zgodovinskih spomenikov terenskim poverjenikom m komisijam, moramo z vsemi silami pohiteti z delom, da bomo iztrgali pozabljenju te številne zgodovinske objekte, sprejeli to nalogo z vso odločnostjo in jo brez odlašanja izpolnili.	J.	C.
Igralska družina iz Ruš v Ljubljani
Jutri, v ponedeljek 27, t. m., igra v Šentjakobskem gledališču igralska skupina iz Ruš kot prva tekmovalka v zaključnem republiškem tekmovanju. Je edina zastopnica igralskih skupin iz mariborske oblasti in bo igrala Potrčevo dramo »Lacko in Krefli«,
Ruška igralska družina ima za seboj dolgoletno igralsko tradicijo in je gotovo edina v Jugoslaviji, ki je znala 6 prostovoljnim delom sezidati najlepše gledališče na prostem.
Na svojem odru v Telovadnem domu s pridom uporablja V6e pridobitve nove odrske tehnike in je to edini ljudski oder v Sloveniji, ki ima vzoren odrski svetlobni park. V kratkem bo začelo kultur-noumetniško društvo renovirati oder, tako da bo eden najmodernejših ljudskih odrov v državi s takoimenovanim sfernim horizontom.
Odrske komade pripravljajo igralci vedno z vso .resnostjo in temeljitostjo. Predno začno igro vaditi, o njej temeljito diskutirajo. Načrte za inscenacije naročajo često pri poklicnih strokovnjakih mariborskega narodnega gledališča, s katerim imajo najožje stike.
Delo na tem odru je podobno onemu v poklicnem gledališču. Točno ločijo tehnično od umetniškega osebja. Kot imajo igralci svoje vloge, ima tudi vsakdo od tehničnega osebja svojo vlogo. Tehničnemu vodji tov. Čučku pomagajo še raz-svetljač, odrski mojster in odrski delavci. Pod takimi pogoji je razumljivo, da delo uspeva.
V	letošnjem letu so igrali Fedorjevo »Maturo«, »Desetega brata« v dramatizaciji domačina tov. Sornika in sedaj še »Lacka in Krefle«. Lani so igrali na prostem Plaovičevo »Vodo s planine«, predlanskim pa »Matijo Gubca«. Predstave na prostem obišče tudi do 3000 oseb naenkrat.	*,
y	*
K jutrišnji predstavi omenjamo še to, da je bila igra v tej obliki odigrana na ruškem odru že mesec dni pred ljubljansko predstavo, da so bile vloge zasedene z novimi igralci in drama ponovno pripravljena v času gozdarske akoije, ko je moral igralec starega Krefla na vaje iz oddaljenega gozda po 12 urnem napornem delu. Rušani pridejo v Ljubljano s kompletno 6ceno in vsemi drugimi tehničnimi pripomočki.	—re.
Plenum Ljudske prosvete v Trebn em
Na okrajnem plenumu Ljudske prosvete v Trebnjem ki je bil zaradi dvakratne preslabe udeležbe v tretjič sklican v nedeljo 19. junija, je od 18 krajevnih ljudskoprosvetnih svetov manjkalo 7 zastopnikov, Dejstvo, da je bilo potrebno sklicati člane plenuma trikrat v Trebnje, preden je prišlo do skromne večine za sklepčnost plenuma, kaže, da vlada v ljudskoprosvetnem delu nevarna malomarnost, hkrati pa potrjuje sum na životarjenje in slabosti Ljudske prosvete v okraju.
Iz referatov predsednika in tajnika okrajnega ljudskopro6vetnega 6veta je bilo razvidno dosedanje delo ljudske prosvete. V okraju imajo SKUD Josip Jurčič v Trebnjem, SKUD Franc Levstik v Krmelju, k ul turno umetniška društva v Mokronogu, Št. Rupertu, Tržišču, Št. Janžu, Čatežu in Sv. Križu ter v desetih drugih krajih ljudskoprosvetne svete. Čeprav trdijo, da ni povsod pogojev za ustanovitev novih društev, to ne sme biti ovira, da ne bi tovariši na okrajnem vodstvu vložili prav v organizacijo novih društev vseh svojih sil. V okraju samem se je pokazala nujnost, da dobijo ljudskoprosvetni sveti trdnejšo obliko v društvenih odborih oziroma društvih, ki predstavljajo skupno organizacijo vsega vaškega kul-turnoprosvetnega življenja. V 27 KLO je bilo organiziranih lani 20 ljudskoprosvetnih svetov, vendar pa jih je od teh zaspalo 10, V ostalih ni opaziti potrebnega sistematičnega organizacijskega dela, ki bi postalo gonilna sila stalne kulturno-prosvetne dejavnosti na vasi. Društva in krajevni sveti se le redkokdaj sestajajo k sejam, nimajo skupnih sestankov s člani, ne študirajo perečih kulturnih in gospodarskih vprašanj na svojem področju in tako ne predstavljajo tiste dragocene pomoči, ki jo Partija in ljudska oblast pričakujeta od ljudskoprosvetnega dela.
V	docela agrarnem trebanjskem okraju pa je ta pomoč v času socialistične preobrazbe na vasi toliko bolj potrebna.
Plenum je ocenil dosedanje uspehe in slabosti Ljudske prosvete. Tako se je število knjižnic v okraju dvignilo na 26, ki imajo nekaj nad 5000 knjig. Ni pa še zadovoljivo število bralcev v okraju, kakor tudi ne nabavljanje novih knjig. Za učinkovitejšo pomoč knjižnicam pomagajo bolj izurjeni knjižničarji mlajšim,, za kar so si razdelili okraj na pet sektorjev.
Pereče je vprašanje vodstva godb in pevsih zborov v oikraju. Tako ima godba SKU društva Trebnje 40 prvovrstnih instrumentov, nima pa kapelnika. Podobno je s pevovodji. Tu bo treba na vsak način izkoristiti pomoč, ki jo nudi okrajem IO LP Slovenije in poslati na odgovarjajoče tečaje čim več že polusposob-ljenih moči ali pa vsaj tovariše, ki imajo smisel in veselje do tega dela. Tesno povezano s tem je tudi vprašanje izboljšave vsebine raznih proslav in prireditev, kjer bo treba -predvsem izbiri peami posvetiti večjo skrb.
Od 11 igralskih dk-uipin jih je letoi priredilo 8 samostojne igre, od teh pa so 3 skupine tekmovale za kategorizacijo. Od vseh 36 predstav v letošnji sezoni odpade na dramatski odsek SKUD Josip Jurčič 19 predstav, 17 predstav pa je imelo ostalih 7 skupin. Kvalitetno naj-
boljše in tudi sicer najagilnejše je v okraju vsekakor SKUD Josip Jurčič, ki je s »Celjskimi grofi« nastopilo tudi v okviru republiškega tekmovanja. Priredili so režiserski in šminkarski tečaj, ki ga je dokončalo 8 tovarišev Prav tako je obnova odra v Trebnjem zasluga požrtvovalnih ljudskoprosvetnih aktivistov in igralcev. Vendar pa je SKUD v Trebnjem ob vnemi za gledališče zanemarilo razvijanj® ostalih odsekov društva.
Dobro so uspeli v okraju izobraževalni tečaji. Od 16 jih je 14 delalo do konca, za kar gre priznanje bolj posameznim vodjem tečaja kot pa organizacijam OF in ljudskoprosvetnim svetom. Pohvaliti je treba delovno učiteljstvo v tistih krajih, kjer že zdaj pripravljajo vse potrebno za nove izobraževalne tečaje (Sv. Krii in drugje). Tako bodo novi tečaji prav gotovo še bolje uspeli in bo že vnaprej pripravljen tudi širši kader predavateljev iz vrst aktivistov in gospodarskih strokovnjakov.
Ljudska univerza je obstajala samo na papirju. Izgovor njenega odbora v Trebnjem, da ni strokovnjakov, za predavanja, ne bo držal. Treba je le znati (in hoteti) pritegniti razne strokovnjake in pripraviti zanimiva predavanja pa bo tudi obisk prireditev Ljudske univerze tak, kakor je v okraju pri drugih prireditvah.
Nič ne govori bolj o potrebi ustanavljanja novih kulturnoumetniških društev in o nujnosti čim bolj živahnega in vsestranskega kulturnoprosvetnega dela v okraju od dejstva, da so prav vse prireditve izredno dobro obiskane in prostori navadno premajhni. Lahko govorimo o lakoti in hlastanju delovnega človeka za kulturnimi dobrinami. Kazati nerazumevanje pri razširjanju mreže kulturno-umet-niških društev v vaseh bi pomenilo, metati 6i polena pod noge v ča6u, ko vlagamo največ naporov za čim hitrejšo socialistično preobrazbo naše vasi. Z drugimi besedami: odgovornost za pravilno kulturnoprosvetno delo v okraju ne pada le na člane okrajnega ljudskoprosvetnega sveta, od katerih sta delala v Trebnjem doslej le predsednik in tajnik. Tudi referent za Ljudsko prosveto ne bo mogel uspešno reševati številnih problemov svojega dela, če bo vprežen v voz različnih kampanjskih nalog in obložen s številnimi funkcijami v raznih komisijah itd. Za uresničenje tako obširne naloge, kot ;e kulturnoprosvetno delo za prevzgojo množic na vasi, so odgovorni v okraju vsi oblastveni in politični forumi. Zato obsežnih nalog Ljudske prosvete ne moremo obravnavati in uspešno reševati ne da bi čimprej dogradili zadružne domove itd., mimo vsega političnega dela v oikraju. Kot povsod, je tu še prav posebno potrebno najtesnejše sodelovanje.
Izvoljeni so bili člani novega okrajnega sveta in sprejeti sklepi za uresničenje nalog, ki stoje pred Ljudsko prosveto v okraju. Poživitev kulturnoprosvet-nega življenja v okraju je odvisna od izpolnjevanja teh sklepov in že začrtane poti razvoja društev na vasi. V boju proti nevednosti in zaostalosti množic na vasi bo tako Ljudska prosveta tudi v trebanjskem okraju lahko odigrala svojo pomembno vlogo,
Mariborski ekonomski tehnlkum pričami,e nove dl take
Sredi petletke smo. Že emo dosegli velike uspehe. Nova industrija raste in tehnika se dnevno izpopolnjuje. Vedno večja je potreba tudi po novih strokovnih močeh. Povsod povprašujejo po novih inženirjih, tehnikih, kovinarjih, traktoristih, učiteljih in gospodarstvenikih. Ti poslednji prihajajo iz ekonomskih tehni-kumov.
Ekonomski tehnikum je višja srednja strokovna šola. Študij traja 4 leta. V prvi razred se lahko vpiše vsakdo, ki je
Kulturne vesti
Zruženje upodabljajočih umetnikov Bosne in Hercegovine je odprlo spominsko razstavo slikarja Romana Petroviča, na kateri je razstavljenih nad 100 njegovih del, akvarelov, risank in olj.
V	Strumici (LR Makedonija) so odprli razstavo ljudske umetnosti, ki je pokazala obiskovalcem narodne noše iz posameznih krajev Makedonije, pa tudi s Kosmeta in iz Bosne.
dovrSH nižjo srednjo šolo z zaključnim
izpitom. Sprejemnih izpitov ni. Tekom študija se dijak splošno in strokovno izobrazi. Splošno-izobraževalni predmeti so poleg slovenščine še ruščina in angleščina, matematika, zemljepis in zgodovina; strokovni predmeti pa so: knjigovodstvo, korespondenca, blagoznanstvo, politična ekonomija, poslovna matematika, tehnika trgovine, gospodarski sistemi itd. Dijak pa 6e priuči tudi strojepisju in stenografiji. Ob zaključku študija na ekonomskem tehnikumu opravi kandidat završni izpit (veliko maturo), ki ga usposobi, da se lahko vpiše tudi na Gospodarsko fakulteto. Največ jih seveda takoj vstopi v službo: v industrijska in trgovska podjetja, v banko ali kam drugam v proizvodnjo. Vsak absolvent šole dobi takoj službo, 6aj je povpraševanje po sposobnih strokovnjakih veliko, z rastočo industrializacijo pa bo še večje.
Potrebni in marljivi dijaki dobivajo štipendije v znesku 800 do 1600 din mesečno. Prijave se sprejemajo dnevno v dopoldanskih urah v ravnateljevi pisarni, Maribor, Gosposvetska cesta 10.
maga delati dejstvo, da smo v naših računih pri celoti LR Slovenije Ljubljano računali zraven, medtem ko smo seveda pri računanju gostote za Ljubljansko oblast Ljubljano morali pustiti ob strani, spričo dejstva, da predstavlja upravno enoto zase. Ako pa prištejemo Ljubljano, za računski poskus, k Ljubljanski oblasti, se nam pokaže v računu obljudenost na tem skupnem ozemlju — 70.5 na km’, kar se skoraj ujema s slovenskim pov-prečkom.
Takole igranje z gostotnimi računi nam ne more povedati kaj prida vrednega. Poučno pa je vendarle v nekih pogledih prav zelo, ker nam razodeva. Kje moramo tudi iskati tolmačenje, zakaj se gostota po posameznih oblasteh LR Slovenije tako zelo razlikuje med seboj. Ravno mestni delež ima namreč pri tem prav znatno vlogo.
Kar vzemimo Primorsko oblast. Dovolj nam je še v spominu, kako zelo smo opozarjali svet na absurdnost naše za-padne meje, ki je odtrgala iz celote, od svoje neposredne okolice, vsa znatnejša mesta, Trst in Gorico, pa obrežna mesta ob Tržaškem zalivu, Koper, Ižolo ter Piran. Posebno pri Gorici in Trstu je itvar evidentna: eno in drugo mesto, ki je živelo, napredovalo in cvetelo prav v
intenzivnem sožitju z okolico, z zaledjem, z vso pokrajino, je iztrgano iz nje, tako da bodo zle posledice te absurdne meje na obeh straneh. A kar je za naše pre-motrivanje glavno:	naše Primorje je
ostalo brez znatnejših mest, omejeno v glavnem na malo industrializirano, pretežno kmetijsko pokrajino, kjer je očitno, da je obljudenost skromna in da morajo izkazati gostotni računi le rezultate z nizkimi postavkami. Nasprotno pa je gostota onstran absurdne meje, v pokrajini okrog Gorice, na spodnji Soški ravnini, pa v Tržaškem teritoriju, izredno velika.
Mariborska oblast druži v svojem področju vse svobodno slovensko Podravje, tako vodilno mesto kakor tudi vso ostalo pokrajino. Zato je docela umljivo, da je tu gostotni račun pokazal zelo visoko postavko. Vendar moramo podčrtati, da ostane obljudenost v Mariborski oblasti zelo velika tudi v primeru, da v računu odštejemo vodilno mesto, saj znaša brez Maribora še vedno 82.9 na kmJ. Iz tega se določno vidi, da je Mariborska oblast dejansko zelo gosto naseljena. S tem nam je omogočena primerjava po gostoti z Ljubljansko oblastjo, torej 82.9 napram 60.1 na km5.
Na te posebnosti razmerja med vodilnimi mesti, ter ostalo pokrajino je bilo treba opozoriti, ker bi sicer rezul-
tati naših gostotnih računov vedli do netočnih zaključkov ali vsaj do ne dovolj utemeljenih sklepanj. Resnica nam ostane pri tem očitna, da je mimo teh pridržkov dejansko obljudenost v posameznih naših oblasteh med seboj zelo zelo različna. Saj je dejansko priroda naše zemlje v treh oblasteh različna in so različne v njih produkcijske možnosti, kakor tudi dejanske oblike gospodarskega proizvajanja ter množine prebivalstva in oblike prebivalstvene razporejenosti.
Primorska oblast je v glavnem naše Primorje, ki je bilo v dobi med obema svetovnima vojnama vključeno v Italijo, samo s to razliko, da je morsko obrežje simo, torej tisti del, ki najbolj upravičuje označbo primorske dežele, ostalo z absurdno mejo odtrgano od organične celote. Primorska oblast pripada porečju Soče ter drugih voda, ki tečejo v Jadransko morje, z brkinsko Reko kot največjo. Vendar se znaten del površja od-maka še v Savo, po posredovanju notranjskih ponikalnic, Pivke in drugih. V tem področju se je Primorje celo še razširilo z novimi oblastnimi mejami, namreč s tem, da smo prejšnji okraj Rakek združili s postojnskim okrajem. V Primorsko oblast spada sedaj tudi Loška dolina, pa Cerknica in Planina, razen i tega pa še vse Bloke, vsa planota in še |
t
i	severno od Svetega Vida. Primorje se je s to razmejitvijo primaknilo znatno proti osredju Slovenije, saj smo sedaj tik nad Iško in okrog Otav nad Borovnico že v področju obsežnega postojnskega okraja in s tem v Primorski oblasti. Naslonitev krajev okrog Cerknice na primorsko stran ni čisto nova, saj so bile podobne upravne povezave že v starih časih in vzhodna meja postojnskega okraja je sedaj nekako stara vzhodna meja Notranjskega. Resnica pa je, da je priroda pokrajine z gospodarstvom, prebivalstvom in naselji v tem področju zelo različna od pravega Primorja.
Za Primorsko oblast je v gospodarstvu posebno značilno, da ima malo orne zemlje, sorazmerno in absolutno zelo malo polja. Malo je njiv na Krasu, malo jih je v Gorah, še največ jih je na Pivki, pri Cerknici in Ložu, pa v Vipavski dolini. Tolminski okraj je izrazita visokogorska, prava alpska pokrajina, ena najznačilnejših v Sloveniji sploh. Tu sta možni v glavnem dve gospodarski produkcijski obliki: živinoreja, ki se naslanja na obilico planin, med njimi na prav dobre planine, posebno okrog Tolmina ter Kobarida, kjer izdelujejo zelo mnogo izvrstnega kravjega sira ter surovega masla, medtem ko_ daje Bovško področje skoraj le ovčji sir, a imenitne
kakovosti. A tod povsod je težak problem, kako pridobiti čez poletje dovolj krme, da se z njo prekrmi živina čez zimo. V tem pogledu so tu postavljene, žal, pretesne meje za razcvet živinoreje. Druga gospodarska oblika je izkoriščanje gozdov, a tudi v tem pogledu je treba imeti pred očmi dejstvo, da je v visokem gorovju v zgornjem Posočiu le preveč goljav.
Svet južno od pravih Alp, v področju od Baške grape pa tja do Vipave, je manj visok, nima planin, tudi za njive ni kdo ve kako dobrih osnov,. saj je ravnega zemljišča zelo malo. Večje ploskve gozda se začenjajo šele okrog Idrije, posebno pa na planotah Trnovski, na Hrušici, na seveda posebno na široko okrog Cerknice in Loža, na planotah okrog Snežnika. Tu so glavna gozdna bogastva Primorske oblasti, dasi jih je doba italijanskega gospostva zelo prizadela. V tem področju je veliki ruanik živega srebra v Idriji, glavni predstavnik rudarstva v Primorski oblasti. Premogovniki so le neznatni, bodi pri Vremah, bodi pri Ilirski Bistrici. Zaloge bakra pri Cerknem po dosedanjih raziskavah ne obetajo velikih stvari. Lapor pri Anhovem uporabljajo za veliko cementno industrijo.
(Nadaljevanje sledi.)
Zatiranje koloradskega hrošča
je tudi letos naša zelo odgovorna naloga
Zatiranje koloradskega hrošča se začenja spomladi. Brž ko se lotimo Poljakih del — določitve njiv za pridelovanje krompirja in ko krompir vzklije, mora biti že vse pripravljeno za ofenzivo na vsej črti. To se prarvi, da bi se velike množične akcije, podrobno organizirane po okrajih, področjih (rajonih v posameznih okrajih) in vaseh, morale začeti že v začetku maja. Tedaij, ko krompir vzklije, prileze iz zemlje tudi hrošč, ki kot buba prezimi v zemlji.
Boj proti koloradskemu hrošču se letos še ni prav razmahnil. Precej zane-edijo je bilo ugotovljeno, da je hrošč prišel letos iz zemlje nekoliko pozneje kaikor navadno. To 6e ppavi, da je že zaradi tega razumljivo, če ga niso odkrili pri prvih množičnih pregledih v začetku maja — niti v okrajih, ki so bila prejšnja leta zelo okuženi in kjer je bilo nešteto žarišč. Vendar je treba upoštevati, da je letos s koraj vse množične preglede več ali manj oviralo neugodno vreme. Vselej ob nedeljah, ko bi naj bili množični pregledi, je tako močno deževalo, da niso skoraj nikjer temeljito opravili dela, če so se ga sploh lotili.
Edino v nedeljo 29. maja so bili pregledi zares množični. Na terenu je sodelovalo več inštruktorjev, ki so skrbeli, da so bili pregledi kolikor mogoče temeljiti. Računajo, da je tedaj sodelovalo v vsej Sloveniji okrog 140.000 ljudi. Ker smo prejšnja leta zatirali škodljivca množično, smotrno po načrtu, bi bilo razumljivo, če bi letos res ne bilo več toliko žarišč in bi ugotovili, da smo hrošča skoraj popolnoma iztrebili. Toda pri nas se tudi dovolj dobro zavedamo — prav zato, ker so 6e z veliko nevarnostjo seznanile najširše množice — da boj proti koloradskemu hrošču ne sme prenehati ter da ga moramo tudi letos razumeti kot zelo resno nalogo, zlasti, ker je od letošnjih uspehov največ odvisno, ali bomo zares popolnoma zmagali. Razei* tega ne smemo nikdar pozabiti, da je koloradski hrošč zelo razširjen v vseh sosednih državah, kjer se proti njemu borijo le s škropljenjem.
Da bi bil optimizem neupravičen, se je izkazalo iz tega, da so hrošča odkrili na -"'■-'erih novih žariščih, kjer ga lani
ni bilo, ali kjer niso nič našli pri množičnih pregledih. Letos 60 prvič našli hrošča v Veliki Loki (trebanjski okraj). Pozneje so odkrili nekaj žarišč v krškem okraju. Drugič so našli 70 ličink, kar pomeni, da se je pri pregledu izmuznil hrošč (samica) ki je utegnil znesti številna jajčeca. Ličinke je sorazmerno najlaže odkriti in uničiti, ker ostanejo na steblu in listih posameznih rastlin. Toda če jih ne odkrijemo pravočasno, sc preselijo v zemljo, kjer se zabubijo, da je jeseni goden že drugi rod škodljivcev.
V	Brežicah so odkrili, ko ni bilo pregleda, celo 350 ličink, kar je zelo mnogo. Iz tega je treba sklepati, da je bil pregled zelo površen, če je sploh bil.
Iz mariborske oblasti poročajo, češ da še niso nikjer našli hrošča, jajčec in ličink. Verjetno je, da pregledi niso bili dovolj skrbni. Zato bodo morali biti nadaljnji pregledi še bolj natančni in posvečati jim bo treba še večjo skrb kakor prvim. V nedeljo 12. t. m. je množične preglede preprečilo slabo vreme. Zato je bil določen pregled v četrtek 16. t. m. Toda tudi ta dan je deževalo. Zdaj pa so tudi težave s pregledi, ker so ljudje zelo zaposleni pri drugih delih, zlasti še, ker jih mnogo pomaga v gozdarskih brigadah in ker se je začela košnja.
V	primorski oblasti tudi še niso odkrili kakšnega pomembnejšega žarišča škodljivca. Izjema je le najdba v Podkraju, v goriškem okraju. Ker je kraj blizu meje, je verjetna domneva, da je hrošča zaneslo k nam čez mejo, čeprav so Italijani lani mislili, da hrošč v Furlaniji še ni razširjen. Toda ker ne poznajo množičnih pregledov, ne morejo natančno vedeti, kje imajo hrošča in kje ne. Ljudstvo v primorskih okrajih se dobro zaveda nevarnosti in skrbno pregleduje njive, ker so se zresnili ob prvi najdbi hrošča na Primorskem,
Od nadaljnjega resnega boja z nevarnim škodljivcem je odvisno, da zaradi letošnjih dosedanjih premalo temeljitih pregledov ne bodo nastopile hujše posledice ter da bomo povsod takoj pripravljeni množično, z učinkovitimi ukrepi odgovoriti na nevarnost.
PfTz kulturaI Planinstvo v Slovenskem Primorju
PIONIRSKO SLAVJE NA VRTAČI
Ljubljana. 25. junija.
Pionirski dan, veselje naših najmlajših. ki ga bo Ljubljana posebno na široko organizriala jutri, se ie pričel na Soli na Vrtači že danes dopoldne.
Na dvorišču šole je že nestrpno čakalo začetka slavnosti okoli 400 pionirjev. Tovarišice učiteljice so imele tudi to pot dosti dela. Živo ie bilo na dvorišču. Pionirji so pripeljali namreč s seboj tudi svoje mlajše bratce in sestrice. Zastopnik OF tov. Koblar je pripovedoval pionirjem o novi domovini, ki je tudi pionirjem vse bolj naklonjena kot nekdaj. Upravitelj šole tov. Trošt je pohvalili najboljše, zastopnik delovnega kolektiva »Ljudske pravice< tov. Urbančič je izročil nagrajencem knjige, zastopnik sindikalne podružnice Na-Ma tov. Robežnik pa ie za vse prinesel slaščice.
Pionirji na Vrtači so se namreč kaj lepo odrezali pri letošnjih učnih uspehih. Od 622 učencev, ki se na šoli učijo, jih je razred uspešno končalo 94%. Samo odličnih in prav dobrih je 67%. Tudi sprejemni izpit za gimnazijo ie opravilo že 144 učencev. Kateri razred je najboljši? Težko je reči. ko vsi tekmujejo in
se trudijo. Morda l.b in e ali pa 2.a, kjer so izdelali prav vsi. Saj pa so se od predmetnih učiteljev in mladincev z državnega učiteljišča do pionirjev samih vsi trudili, da bi bili učni uspehi čim boljši in odstotek zaostankarjev čim manjši.
Po nagovorih, polnih vzpodbud k živahnemu delu tudi med počitnicami, je sledilo 12 kulturno umetniških točk, ki so jih naštudirali pionirji pod vodstvom svojih učiteljic, predvsem Minke Arig-lerjeve.
Nastopi pionirskega pevskega zbora se menj8.io z recitacijami, solo točkami, plesom in kratkimi prizori. Pri klavirju ie nastopila tudi mala, a že znaina pianistka Dubravka Tomšič, ki bo šla letos v tretii razred. Navdušeno kot njo, so pionirji pozdravili Blažka iz I. razreda, ki se ie koma! videl izza čela, na katerega ie igral.
Pionirji na Vrtači so s svojim nastopom dokazali, da si zaslužijo ne le knjige in slaščice, ki so jih čakale ob koncu, ampaik da so tudi vredni vse skrbi in ljubezni, ki ju posveča mlademu rodu nova domovina.
P&uuZiža Ui ttaSiA buijev
Pionirski dan v Litiji prirode v nedeljo 26. junija pionirske organizacije iz Litije in s 16 osnovnih šol iz Zasavja. Prireditev se bo začela dopoldne po prihodu ljubljanskega vlaka z manifesta-ciiskim obhodom pionirjev. Zatem bodo na telovadišču za zadružnim domom raznovrstne zabavne prireditve, popoldne pa bo kulturna prireditev. Vsak pionirski odred bo pokazal eno svojih najboljših točk. — Ob tej priliki bo priredila Miška gimnazija svoj« prvo risarsko razstavo, ki je nameščena v pritličju gimnazijskega poslopja. Razstava prikazuje raznovrstne risarske in druge izdelke, ki so jih izdelali dijaki litijske gimnazije med šolskim letom. Z. J.
Pretekle nedeljo je bil v Brežicah II. plenum KSS. — Po pozdravnem govoru predsednika tov. Bukovška je tajnik tov. Ceiraoi poročal o uspehih lin grajal organizacijske pomanjkljivosti mnogih poti nožnic, ki niti ne dostavljajo redno statističnih poročil, poročil o upravnih sejah in članskih sestankih. Nato je odbornik tov. Kežman poročal o II. kongresu ZSS, nakar so sledila poročila delegatov posameznih podružnic. Opekama v Brežicah je svojo proizvodnjo izboljšala kvar litetno za 20% in si uredila rdeči kotiček. Železniška delavnica v Dobovi je v Tednu tehnike proglasila 4 nove udarnike. 7 delavcev pa ie bilo pohvaljenih. Pletilnica v Dobovi se pripravlja na razstavo svojiih izdelkov v Ljubljani Bolnišnica v Brežicah se odlikuje s prostovoljnim delom na ekonomiji in pri gradnji gospodarskih pritiklin. Za tekmovanje med bolniškimi oddelki so uvedli prehodne zastavice. Podružnica prosvetnih delavcev je mnogo pripomogla k ustanovitvi KOZ v Št. Petru. Nato so bili sprejeti važni sklepi za organizacijski dvig podružnic, najvažnejši je ta, da bo vsak odbornik KSS na področju njemu odrejenih podružnic prisostvoval upravnim sejam in članskim sestankom ter tako na terenu sprejemal poročila, dajal pojasnila in delovna navodila, odpravljal pomanjkljivosti, pomagal k večji koordinaciji med podjetji in podružnicami in
0	tem obveščal KSS.	A.	K.
Po osvoboditvi se je planinstvo začelo razvijati tudi v osvobojenih, k FLRJ priključenih krajih Slovenskega Primorja. Planinstvo je bilo na Primorskem kljub privlačnim, izredno lepim planinam v Julijskih Alpah pod italijansko okupacijo skoraj zatrto-Kljub pomanjkanju sredstev in strokovnega kadra so začeli ustanavljati planinska društva v vseh večjih krajih Slovenskega Primorja.
Vendar je razvoj teh društev pokazal, da ni6o vsa tako agilna kot hi lahko bila. Mnogi, pa tudi člani planinskih društev, niso pokazali dovolj zanimanja za uspešnejši razvoj planinstva v teh krajih, kajti z obnovo nekaterih bivših italijanskih vojaških postojank, bi ljudstvu omogočili' dostop do krasnih izletniških točk. Planinska društva v Slovenskem Primorju grade sedaj kočo na Nanosu, nedavno pa je Planinsko društvo v Idriji postavilo planinsko postojanko na Hleviških planinah, kjer naj bi se ob lepem raz-
Prosvetni delavci okraja Poljčane so pregledali uspehe svojega dela. Dne 6.
junija 60 zborovali učitelji poljanskega okraja. Na tem sestanku so pregledali uspehe dela, ugotovili pomanjkljivosti in poiskali načine, kako bodo izboljšali svoje delo. Predavatelji so poudarjali odgovorno nalogo učiteljstva, predvsem na vasi. Pretežna večina prosvetnih delavcev paličamskega okraja sodeluje pri rekonstrukciji naše vasi, pomaga pri ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug. Pravilne prijeme so pokazali tudi učitelji s področja Črešnjevca, kjer je danes ustanovljenih že 6 kmetijskih obdelovalnih zadrug. Mnogo so k temu pripomogli tudi izobraževalni tečaji. Tečajniki eo si ogledali tudi prvo obdeloval-\ no zadrugo v Gabrovici. Poljčaneki okraj ie prejel za najuspešnejšo izvedbo izobraževalnih tečajev od Izvršnega odbora Ljudske prosvete prvo nagrado v Sloveniji. K temu so nedvomno pripomogli mnogo tudi prosvetni delavci, ki so vodili organizacijo tečajev. Na šolah, kjer 60 znali učitelji zainteresirati starše za roditeljske sestanke in dali sestankom tudi pravilno vsebino, se je pokazalo, da eo učni im vzgojni uspehi mnogo boljši.
S. L.
Zastopnice AFž iz Radenc so obiskale kmetijsko obdelovalno zadrugo v Žepovcih. Ta KOZ meri 639 ha. od tega je 319 ha obdelovalne zemlje. Setveni plan so v nekaterih kulturah presegli. Od žitaric so največ posejali pšenice, in sicer 45 ha. Razen tega so posadili 33 ha krompirja, 6 ha oljne repice, 3 ha sladkorne pese in 1 ha sončnic. Posadili so tudi 215 je/blan. Iz te kmetijske obdelovalne zadruge je 30 ljudi odšlo v frontne brigade pomagat izpolniti gozdarski plan, vendar poljsko delo zaradi tega ni zaostalo. Delo na ohišniceh so tistim ženam, ki so ostale same doma. pomagali opraviti frontovci s prostovoljnim delom. Zadruga ima 163 glav živine. To število pa bodo še močno dvignili. Veliko težavo jim dela pomanjkanje hlevov, zato j so izvršili že tri adaptacije. Hlevi so raztreseni in izgubijo živinorejtfi precej časa za nadziranje živine. Zato si za:
I	družniki nameravajo zgraditi velik sku-
Danes bodo v Šiški kolesarske tekme za državno prvenstvo
Na cesti v Podutik bo dne 26. t. m. s pričetkom ob 8. uri prvenstvo F Lit J v ekipnem tekmovanju kolesarskih klubov Jugoslavije. Proga je prožna in meri 123 km. To je prvi del ali polfinalno tekmovanje, ki so vrši na treh mestih in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V Ljubljani nastopijo štiri moštva in prvak Slovenije Polet. Maribor, CD JA Partiazn, Beograd in tretje in peto moštvo Hrvatske »Lokomotiva« in »Za. greb« iz Zagreba. V Zagrebu nastopijo druga štiri moštva, v Beogradu pa 7 moštev, med njimi tudji drugo moštvo Slovenije »Krim« iz Ljubljane. Iz prve in druge skupine se kvalificirata dve moštvi, iz tretje skupine pa tri moštva za finalno tekmovanje. ki se vrši 3. julija v Beogradu.
Moštvo slovenskega prvaka Paleta iz Maribora, v katerem bodo vozili znani slovenski dirkači Podmilš&ak, Bozman in Valant, bo imelo v izenačeni ekipi Partizana, za katerega nastopajo prvak Srbije Varga, Milivoj Bat iin Kozlica, resnoga konkurenta za osvojitev prvega mosta. Tudi obe zagrebški moštvi imata v svojih postavah znane vozače kot 60 Srša, Rihtarič, Horvatič Otenhajmer (vsi »Zagreb«) ter Branko Bat, Šagud in Horvatek (»Lokomotiva«).
Tesna zmaga Branika v Ptuju 4:3 (3:0)
V	četrtek je gostovalo v Ptuju prvo mo-fitvo mariborskega Branika, ki je odigralo prijateljsko nogometno tekmo z domačo Dravo. Za to srečanje je vladalo v Ptuju veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo, Čeprav je bil delavnik, okrog 1(X)0 gledalcev. Gostje so si zagotovili zmago že v prvem polčasu, ko so bili v absolutni premoči, in eo prišli po Preljeviču, Gabrijanu in Boajni v vodstvo s 3:0. V drugem polčasu se je stanje popolnoma spremenilo. Ptujčani eo zaigrali tako, kot še nikoli in njihova velika požrtvovalnost je prekosila boljše tehnično znanje gostov. S svojimi premišljenim? napadi eo kmalu rezultat izenačili, zgoditke sta dosegla Hanzel II. dva in ?irec II. enega. Zmagoviti gol je dal Proljevič. Rezultat predstavlja uspeh. Sodil ?e Starešina iz Maribora z manjšimi napakami.
Boksarski dvoboj v Domu JA
Danes dne 26. t. m. bo na vrtu Doma Jugoslovanske armade v Ljubljani prijateljsko srečanje boksarskih ekip SŠD Rudarja iz Trbovelj in Doma JA, Ljubljana. Začetek dvoboja je ob 20. uri. Vstop je prost vsem.
VREMENSKO POROCfLO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 25. junija: Področje visokega zračnega pritiska na Antlontiku je v fazi razpadanja, a nad Sredozemljem je še vedno aktivno območje nizkega zračnega tlaka, ki pa se polagoma premika proti vzhodu.
Vremenska napoved za nedeljo 26. junija: Se nadalje spremenljiva oblačnost z delno sončnostjo. Krajevne padavine možne zlasti proti večeru.
pen hlev. Zadružni dom so že ometali, v kratkem pa bodo uredili tudi notranje prostore z odrom. Mladina se ie udeležila tekme koscev im grabljic v Stogovcih. Pripravljajo se že za žetev in mla-Cev.	K. I.
Pred nekaj dnevi je bila v Mozirju okrajna učiteljska konferenca. Tovariš Jordan je zbranim učiteljem v uvodnem referatu govoril o vzgoji v naši šoli. Nato je tovarišica Žorž Marija poročala o sklepih kongresa prosvetnih delavcev v Zagrebu. Po referatih se je razvila živahna diskusija. Tovarišico Žorž Marijo, ki je ena izmed najboljših političnih delavcev v okraju, 60 določili za enoletno šolo, ki ima namen usposobiti mlade učitelje za idejno politično vzgojo na terenu. Tovariš Pungertnik Oton je bil soglasno izbran, da za svoje požrtvovalno delo izkoristi tritedensko brezplačno letovanje na morju. Imenovani je od začetka šolskega leta poučeval ves dan na enoraz-rednici v Konjskem vrhu pri Lučah. Razen tega je bil tudi najbolj dosleden v okraju pri poučevanju v izobraževalnih tečajih.	K.	D.
Nepravilno poslovanje davčne komisije KLO Čepovan. Davčne komisije so pravočasno prejele točna navodila za ugotavljanje davčne osnove, oziroma dohodkov posameznega kmetijskega gospodarstva za leto 1948. Davčna komisija t Čepovanu je obvestila kmete, naj prija vijo svoje dohodke. Mali in deloma tudi srednji kmetje so svoje dohodke preče: vestno prijavili, drugi, srednji in večji kmetje, pa tega niso storili. Kmet Albert Bratuž, ki je prijavil 45.000 din dohodkov, ima 36 ha zemlje, 4 glave goveje živine, plemensko svinjo, par težkih konj. s katerimi je vse preteklo leto vozil gozdni in cestni upravi ter posameznim kmetom. Davčna komisija pa mu je določila le 4016 din davka. Razen tega ga je predsednik davčne komisije še ščitil pred davčno obremenitvijo. Sličen primer je bil pri kmetici Luciji Bratuž, ki ima 49 ha zemlje in 9 glav goveje živine. Tej kmetici so določili 6amo 8114 dinarjev dav ka. Podobnih primerov je še več pr velikih kmetih v čepovanu, kar predvsem ovira pravilno diferenciacijo nr vasi. Zato je potrebno, da se pokliČ* davčna komisija na odgovornost.
gledu in na 6vežem zraku oddahnili Idrijčani, posebno rudarji. Planinci grade s prostovoljnim defom tudj razgledni stolp.
Velika naloga čaka planinsko društvo v Idriji še v tekočem letu in sicer gradnja planinske koče na Javorniku (1240 m). Člani društva se marljivo udeležujejo prostovoljnega dela in sedaj pripravljajo gradbeni material-Koča bo stala na zelo razglednem mestu, od koder se bo obiskovalcem nudil razgled na eni strani tja do Ljubljane, na drugi pa na morje v tržiškem zalivu- Koča bo lahko sprejela okrog 40 ljudi. Člani društva upajo, da bodo kočo zgradili (vsaj v surovem stanju) še letos. Društvo ima namen graditi planinske postojanke tudi na Jelenku, Mrzlem vrhu in drugod. Zato pričakujejo, da se bodo vsi planinoi udeleževali prostovoljnega dela, Predvsem pa člani' mladinske organizacije in s tem doprinesli svoj delež k dvigu planinstva v Slovenskem Primorju sploh. R.
Polfinale drž. prvenstva v rokometu bo v Celju
OD 29. (. do 3. 7. 1949
V sredo 29. 6. se prične v Celjn polfinale drž. prvenstva v rokometa. Nastopajo na. slednja moštva:	FD »Dinamo« Zagreb, »Bosna« Sarajevo. »Budučnost« Črna gora, »Crvena l vez ti a« Beograd In SSD »Kladlvar« lz Celja.
Ker je rokomet v Celju postal tako popularen ln ker je moštvo Kladlvarja pokazalo v tej Igri velik napredek, je FISAJ določil, da se to prvenstvo vrši v Celju. Vsaki dan se bosta odigrali dve tekmi in sicer je žreb določil naslednji spored: sreda 29. 6. ob 17: Crvena zvezda : Bosna, ob 18.20: Dinamo : Kladlvar, četrtek 30. 6. ob 17: Dinamo : Bosna, ob 18.20 Kladlvar : Budnčnost, petek 1. 7 ob 17: Budučnost : Bosna, ob 18.20: Dinamo : Crvena zvezda, sobota 2. 7. ob 17:	Budučnost	:	Crvena
zvezda, ob 18.20: Kladloar : Bosna, nedelja, 3. 7. ob 9.30: Dinamo : Budučnost, zvezda, ob 18.20: Kladlvar : Bosna,
Po doseženih letošnjih nspehlh se pričakuje ostra borba za prvo mesto med Dinamom lz Zagreba, med Bosno lz Sarajeva ln domačim Kladivarjem.
Teniški turnir v Wimbledonu
Wlmhledon. 25. juniia. V drugem kolu tekmovanja parov na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu sta jugoslovanska teniška igralca Mitič in Palada izgubila igro z ameriškim Davis-cup parom Parkerjem in Gonzalesom s 6:8, 2:6 in 3:6. Važnejši rezultati drugih srečanj tega kola so: Borotra, Abdeselam (Francija) — Ambon (Filipini), Migeren (Nizozemska) 6:3, 6:4, 6:0. čemik, Krejčik (0SR) — Koen, Sefej (Egipt) 3:0 - predaja. Drobny (CSR). Fal-kenburg (ZDA) — Petain a Guilheind (Belgija) 6:4. 6:4, 6:4. Milloy, Schroder (ZDA) — Porta, Mattkins (Britanija) 6:1,	6:0, 6:4.
Canapele, M. Del Bello (Italija) — Branovič, Milojkovič (Jugoslavija) 6:0, 6:2, 6:2.
Nogomet
KOPENHAGEN : BEOGRAD 3:1
Nogometna tekma na Danskem
Domače vesti
V rudniku Pečovnik so "udarji povesanl y OTO v Celju ustanovili fizkulturni aktiv, ki so je na njih željo priključil Telovadnemu društvu Celje I. Rudarji Pečovnika so že imeli fizkulturni aktiv, ki pa ni bil povezan a fizkulturo in množičnimi organizacijami. 40 mladih rudarjev je na ponovnem sestanku sklenilo, da se bodo redno Davili g fizkulturo in jo Sirili med svojimi tovariši. Najprej bodo gojili nogomet in odboj ko, pozneje pa šo lahko atletiko in telovadbo. Sindikalna podružnica in uprava rudnika sta fizkulturnemu aktivu oblju-sooializma v naši državi.	M.	T
Vpis v teniško šolo v Ljubljani
Juhja t. L prične z delom teniška šola Slovenske teniške zveze v Ljubljani. Sola bo imela zaenkrat dva vzporedna razreda in bo pouk trajal vse leto v prostem času.
Pravico prijave imajo mladinoi in mladinke, ki izpolnjujejo tele pogoje: da so stari od 13—16 let, da so dobri učenci v šoli ali gospodarstvu, da so člani LMS da so fizično zdravi.
Leta starosti dokažejo s predložitvijo rojstnega lista ali druge javne listine (šolsko Izpričevalo), prijavi pa morajo priložiti priporočilo organizacije LMS, ki Ji pripadajo,
o	tem, da so dobri učenci in da zaslužijo priporočilo za sprejem.
Prijave naj vlože na Slovensko teniško zvezo v Ljubljani, Gosposvetska c. 8-II do
27.	junija 1949 opoldne.
Izmed prijavljenih bo vodstvo teniške šole izbralo primemo število mladincev ln mladink, ki bodo sprejeti v šolo. Njih imena bodo objavljena dne 30. t. m. v dnevnem časopisju.
Žoge in loparje dobe- učenci v šoli.
Slovenska teniška zveza.
Akademija Zavoda za fizkulturo
Gojenoi in gojenke Zavoda za fizkulturo priredijo v ponedeljek 27. t. m. ob 20 na Taboru telovadno-športno akademijo. Spored obsega prikaz splošne tolesne vzgoje, košar-ko, talno telovadbo, simultane vaje na orodju, tekmovanje v skoku v višino, boks, vaje z železnimi kroglami in pleano sestavo.
Pirc : dr. Euwe 4(1) :2(1),
7.	partija je končala z lepo zmago velemojstra Pirca, Igrala sta Tara6chevo varianto damskega gambita, Partija je imela 37 potez. S to zmago si je velemojster Pirc povečal izglede na končno zmago.
Objavljamo 6. partijo dvoboja Pirč — dr. Euwe do prekinitve. Potekala je takole: Bell: dr. Euwe	Crni:	Pire
1.	d4, Sf6, 2. c4, e6, 3. Sf3, d5, 4. Lg5, Ls7,
5. e3, 0-0, 6. Sbd2, Sbd7, 7. Ld3, c5, 8. 0-0, cd, 9. ed, b6 10. De2, Te8, 11. Se5, Lb7, 12. Tadl, Sf8. 13. Lf6:, Lf6:, 14. cd, ed, 15. f4, De7, 16. Sdf3, Se6, 17. Dd2, Tac8, 18. Tdel, Dd6, 19. Lb5, Te7, 20. Sg4, Sc7, 21. Sf6:+, Df6:, 22. Te7:, De7:, 23. Tel, Dd6, 24. Ld8, Te8, 25. Te8:, Se8:, 26. De3, Lc6, 27. Se5, g6,
28.	f5, Sf6, 29. Df4, Kg7, 30. fg, fg, 81. Sg6:, Db4, 32. Se5, Del+, 33. Lfl, Le8, 34. Sd3, De7, 85. De5, Dd7, 36. St'4, Lg6, 37. h4, h6, 38. Sg6:, Kg6:, 39. Ld3+, Kf7, 40. h5, De7, tu je partija prekinjena in nadaljevanje bo v ponedeljek.
TURNIR NA DUNAJU
Dvanajsto kolo:	Opočensky—Beni 1:0,
Platt—Foltys VI:Mi, Lokwcnz—Puc %:‘/i, Paoli —Kotnauer 0:1, Rabar—Galia 1:0, Fletscher Kaliwoda in Miiller—Kovacz sta prekinjeni.
Stanje po 12. kolu: Platt, Foltys 8 in pol, Puc, Rabar, Opočensky, Kottnauer 8, Paoli
6, Lokwenz 5, Galia 4 in pol, MiiUer 4 in 11) Fletscher 4 (1), Kaliwoda, Kovacz 8 Beni 3.
Sele zadnje kolo bo dalo zmagovalca turnirja, ko igrajo vsi vodeči med seboj.
pol
U).
KRATKE VESTI
Včeraj je odpotovalo na zadnja dva letošnja zvezna turnirja prvokategornikov Se
8 Slovencev in to: Levačič in Sušnik (SD Krim, Ljubljana), prof. Muzlovič (Jesenice), Cisar Stefan (Bežigrad, Ljubljana). Kržišnik, Krivec, Benedičič, Bajec ml. (vsi SŠD Gra-fičar, Ljubljana). Oha turnirja se začneta
27.	t. m. eden v Ohridu, drugi pa v Kuma-novem.
Po 12. kolu ženskega prvenstva LR Hrvatske vodi inž. Nada Račič-Delakova z 11 točkami, sledi najmlajša udeleženka Vince-ljak z 10 točkami in Tomljenovič 9H itd.
Zadnji Izmed štlrlb polfinalnih turnirjev za državno prvenstvo ZSSR, ki se je vršil v Moskvi, je končan. Prvo mesto je osvojil član SSD »Lokomotiva« mladi šahovski mojster Lev Aronln, ki je dosegel 11 točk od 16 možnih. On je s tem ponovno dokazal, da spada v elitno sovjetsko šahovsko gardo, kajti že tretje leto po vrsti si je pridobil pravico udeležbe na šampionatu ZSSR. Drugo in tretje mesto si delita Viktor Ljublnskl (Moskva) In Grlgorlj Goldbcrg (Leningrad), ki sta dobila po 10 in pol točk in obenem pravico igranja na letošnjem šampionatu ZSSR. Na tem turnirju sta si pridobila naslov šahovskega mojstra Sovjetske zveze mladi moskovski študent Oleg Mojsejev ln kijevski učitelj Evsej Poljak. Zanimivo je, da si znana turnirska borca mojster Alator-cev in mojster Kan nista priborila pravice igranja na državnem prvenstvu ZSSR. V letošnjih polfinalnih turnirjih je sedem mladih igralcev izpolnilo potrebne pogoje za dosego naslova šahovskega mojstra Sovjet-Zveze. Šampionat ZSSR bo letos v Le-
ske
iveze. šampionat	_	_	____ ______
ningradu, katerega se bo udeležila-10 sovjetskih velemojstrov s svetovnim prvakom Mišo Botvinikom na čelu. Poleg teh bodo igrali
bo letos v
še Celler (Odesa), Petrosjan (Erevan), Holmov in Mikenas (Vilna), Sokolski (Lwow), Furman, Tajmanov, Kopilov, Goldberg (Leningrad) Aronin in Ljublinski (Moskva). Znano je, da se šampionat ZSSR lahko meri v vsakem pogledu s katerimkoli mednarodnim turnirjem.
LJUDSKA TEHNIKA
Velike nagrade za najboljše fotografije
Zveza foto in kino amaterjev Jugoslavije razpisuje natečaj za najboljše fotografije, ki naj bi predstavljale delo na vseh področjih javnega življenja.
Predvidene so naslednje teme: narodnoosvobodilna borba, obnova in prostovoljne delovne akcije: petletni plan (gradnja velikih objektov, industrije, električnih central, prog, melioracij zemljišč itd.); napredek v tehniki (izumi, nove konstrukcije, racionali-zatorstvo itd.); življenje delovnega ljudstva (izleti, odmor, zabava, fizkultura itd.); mladina (delovne akcije, življenje pionirjev, učenje, zabava, zloti, dečji domovi, jasli Itd.); vas (kmetijske obdelovalne zadruge, kolektivno obdelovanje zemljišč itd.); kulturno življenje in znanost (reprezentativna dela naših likovnih umetnikov, gledališče, film, kulturno umetniška društva, znanstveni instituti in laboratoriji, kulturne znamenitosti itd.); življenjski standard (gradnje stanovanjskih objektov, socialno zavarovanje, zdravstvene službe itd.); lepote naše domovine; življenje naše žene; ljudska tehnika; fizkultura in šport.
Najboljše fotografije bodo nagrajene od 8000 do 20.000 dinarjev. Dobre fotografije, ki ne bodo nagrajene, bodo odkupljene. Vse fotografije morajo biti poleg ustrezne vsebine umetniško dobro izdelane na formatu 80 X 40 nekaširano.
Da bi se nudila možnost udejstvovanja tudi tistim, ki ne morejo izdelati fotografije v zahtevani velikosti, lahko pošljejo fotografije v velikosti od 13 X 18 naprej.
Pri nagrajevanju imajo prednost fotografije, izdelane v novejšem času. 300 do 400 najboljših del bo razstavljenih na II. razstavi umetniške fotografije v Beogradu.
Vse fotografije je treba poslati najkasneje do 1. avgusta t. 1. Izvršnemu odboru foto in kinoamaterske zveze, Ljubljana, Celovška 23. Fotografije manjšega formata je treba dostaviti do 15. julija 1949.
8 fotografijami je treba poslati ime avtorja, naslov in po možnosti tehnične podatke snemanja. Pravico tekmovanja imajo vsi ljubitelji fotografije, tako amaterji, kakor tudi strokovni fotografi.
Z zleta beograjskih fizkulturnikov
- v v/ V'
• ~ 'V;
II
s
O m V E
Obvezno cepljenje proti tifusu
Obrežno cepljenje proti tifusu rsega osebja živilske stroke, osebja zdravstvenih in socialnih ustanov, internatov, domov, pralnic, kopališč, tramvaja in sličnih ustanov v Ljubljani je zaključeno. Vsi, ki so prejeli dve obvezni injekoiji. dobe tozadevna urad. na potrdila potom pristojnih uradov, ustanov oziroma podjetij.
Odreja se ja vse one, ki odredbi iz katerega koli razloga niso zadostili, še eno cep-
1	jen j e. Prvo injekcijo cepiva bodo prejeli dne 1. VII. t. 1. od 6—1 ure- drugo injekcijo
S a 8. VII. t. 1. ob istem času v Mestnem omu, Krekov trg 2-1, Od cepljenja eo oproščeni preko 50 let stari, bolni na srcu, pljučih, ledvicah, sladkorno holni in noseče žene.
Za uslužbence socialnega zavarovanja in železnice bo posebno cepljenje v lastnem delokrogu. Neupravičena opustitev cepljenja se bo kaznovala po Zakonu o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni.
Ce podjetje alt ustanova manjšega obsega že ni dobila individualnega poziva, naj pošlje 6voje uslužbence k cepljenju v zgoraj navedenih dnevih, obenem s spiskom vsega osebja.
Razpored odhodov počitniških kolonij MLO Ljubljana
Odhod počitniških kolonij za mesec julij I. izmena:
Koroška Bela 4. VII. ob 11.10 Škofja Loka 1. VII. ob 11.10 Preska pri Medvodah 1. VII. ob 11.10 Šmarje pri Jelšah 1. VII. ob 8.50 St. Jurij ob juž. žel. 5. VII. ob 8.50 Tomaj 1. VII. ob 10.40 Bilje 4. VII. ob 11.10 Zalošče 5. VII. ob 11.10 Kobarid 6. VII. ob 5.20 Mali Slatnik 2. VII. ob 6.55 Sv. Ana nad Tržičem 20. VI. ob 5.20 Motnik pri Kamniku 4. VII. ob 7.00 Kraljeviča 27. VI. ob 0.20 Sušak 1. VII. ob 10.40 Rivolta, Reka 1. VII. ob 10.40 Žužemberg (Pom. šola) 6. VII. ob 6.55 Zbirališče 1 uro pred odhodom vlaka v parku pred glavnim kolodvorom. Prosimo, bodite točni!
Do odhoda kolonij zasledujte stalno naše objave v časopisu zaradi morebitne izpre-membe.
Starš; otrok, ki gredo na Sušak, imajo v ponedeljek ob 10 dopoldne sestanek na šolski polikliniki.
Prevoz čebel na ajdovo pašo
Ministrstvo za kmetijstvo LRS v Ljubljani poziva vse čebelarje državnega, zadružnega in privatnega sektorja, ki želijo prevažati čebele v ajdovo pašo, da do 15. julija t. 1. pošljejo na naslov Čebelarske zadruge za Slovenijo v Ljubljani. Tj-rševa 21, svoje prijave z naslednjimi podatki:
1. Ime in priimek ter bivališče čebelarja:
2. število panjev za prevoz v pašo;
8. ali je prijavljenec že lani imel določeno pasišče (kje, kraj in posestnika) in za koliko panjev;
4.	novi prosilci in tisti stari prijavljene!, ki iz upravičenih razlogov ne morejo prevažati na lanska pasišča, naj sporoče svoje želje, ki se bodo po možnosti upoštevale.
Prijave sprejema Čebelarska zadruga samo do 15. julija t. 1. in se bodo tista pasišča, za katera ne bo do tega časa prijav, oddala drugim prijavljencem,
Ministrstvo za kmetijstvo LRS.
Brigadirji in brigadirke!
Mestni akoijski štab LMDB Ljubljana, poziva vse brigadirje — osmošolce in ostale, ki iz upravičenih razlogov še niso v formaciji, da se najkasneje do 28. t. m. do 10. ure zjutraj javijo v svojih brigadah!
Razpored brigad je naslednji:
II. LMDB — I. drž. gimnazija,
III. LMDB — V. drž. gimnazija. Poljan-Skfl, C6St3
IV. LMDB — III. drž. gimnazija, Bežigrad,
V. LMDB — VII. drž. gimnazija, Selen-burgova,
VI. LMDB — Gradbišče Triglav, Vodnikova,
VII. LMDB - Internat ET - Marmon-tova ulica.
VIII. LMDB — Osnovna šola Prjile,
IX. LMDB — Internat Otona Zupančiča — Zibertova ulica.	Mcstn!	akcijski	štab
Obiskovalcem razstave lokalne industrije in obrti LRS
Za vse obiskovalce razstave lokalne industrije in obrti LRS v Ljubljani je od 23. Janija do 5. Jnllja odobrena polovična vožnja v II. odn. III. razredu brzlb in potniških vlakov po vsej državi. Obiskovalci naj ne oddajo vozovnio pri izhodu železniških postaj, ker bodo z žigosanjem teh vozovnic na razstavnem prostoru, imoli brezplačen povratek. — Glavni razstavni odbor
GLEDALIŠČE
LJUBLJANA - DRAMA Nedelja, 26. ob 20: Moliere-VidmaT: »Sola za žene«. Abouma Drama I.
Ponedeljek, torek, sreda, četrtek: Zaprto.
t,Jlim..l»\A '»PEKA Nedelja, 26. ob 20: Hriatič: »Ohridska legenda«. Zaključena predstava za udeleženoe razstave lokalne n d 11B tri je in "brt: LRS. Ponedeljek. 27. ob 15. uri: Hristič: »Ohridska legenda«. Zaključena predstava za najboljšo učence v gospodarstvu.
Zaradi glavnih ln generalnih vaj za premiero »Borisa Godunova«, L1 bo v torek 5. julija na Pogačarjevem trgu, bo Opera v tednu od ponedeljka 27. dalje zaprta.
ŠENTJAKOBSKI! GLEHA1.1SCK Meatnl dom
Nedelja. 26. 6. ob 10 in ob 16: Vladimir
Nazor Gradnik- -Rdeč« i.apiea«
Predprodaja vstopni c pri dnevni blagajni v Mestnem domu eno uro pred vsako predstavo.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Ponedeljek, 27. junija ob 20:	Produkcija
operne šole Akademije za glasbo iz Ljubljane.
Torek. 28. junija ob 20:	Ostrovski:	»Brez
doto«. Red Sind-B.
Sreda, 29. junija ob 20: Ostrovski:	»Brez
dote«. Red L-l.
Četrtek. 80. junija ob 20: Ostrovski: »Brez dote«. Red L-2.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČU - KRANJ Nedelja. 26. lunlja ob 20: J. Potrč: »Laoko in Krefli«.
Torek 28 iunlja ob 20: I Potrč: »Laoko Id Krefli«
Sreda. 29. junija ob 20: Operna produkcija, gostovanje gojencev operne šolo drž. akad. v Ljubljani.
Petek, 1. julija ob 20: I. Potrč; »Lacko in Krefli«.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 28. junija ob 20: Dr. B. Kreft: 'Kreature*. Komedija v treh dejanjih. Premiera. Režija Mr. F. Gradišnik.
Sreda, 29. junija ob 20: Dr. B. Kreft: »Kreature«. Komedija v treh dejanjih. Prva ponovitev.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE V KOČEVJU Gledališki teden
Nedelja, 26. junija ob 20: Moliere: »Tartuffe«. Torek, 28. junija ob 20: Moliere: »Tartuffe«. Petek, 1. julija ob 20: Moliere: »Tartuffe«.
Poslednja predstava.
Sobota, 2. julija ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Torek. 5. julija ob 20: M. Kranjec: »Pot do zločina«.
Petek, 8. julija ob 20: B. Nušič: »Navaden
človek«.
DNEVNE VESTI
Zapora ceste. Ker bo tuk. baza obnavljala dva propusta na odseku rep. ceste št. 52 od km 2 do 3 in to pred Pijavo Gorico, se cesta na tem odseku zapre za čas od 29. 6. do 15. 7. 1949. Za težka vozila se bo promet vršil v smeri Ljubljana—Kočevje in sicer: Ljubljana — Grosuplje — Rašica — Kočevje z lahkimi vozili pa Ljubljana — Škofljica
— Ig — Pijava gorica — Kočevje ali pa Ljubljana — Želimlje — Turjak — Kočevje.
Obvestilo. Poverjeništvo za stanovanjske zadeve MLO Ljubljana sklicuje vse upravitelje državnih, zadružnih in privatnih zgradb na konferenco dne 28. junija ob 17. uri v magistrata! dvorani. Predmet konference je, plan vzdrževanja za 1. 1950 In ostale organizacijsko zadeve.	1702
Dom Igre ln dela v Sp. šiški ima vpisovanje predšolskih in šolskih otrok dne 28. in 29. t. m. od 3—5 ure popoldne. — Uprava.
Študentski pevsk! zbor! informativni sestanek zaradi počitniškega študija bo v ponedeljek 27. junija ob 20. v balkonski. Odbor.
»KOTEKS« podjetje za promet s kožami in tekstilnimi surovinami se je preselil iz dosedanjih prostorov Pred škofijo št. 1 v nove prostore v Parmovi ulici št. 37.
Zdravniško dežurno službo ima od sobote od 12. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj dr. Rus Mavricij, Bleiweisova cesta 15-1, telefon 21-35.
VESTI IZ MARIBORA
Preskrba, Meso za zamudnike. Dne 27., 28. in 29. t. m. si lahko nabavijo potrošniki mesta Maribora meso na že oklicane odrezke živilskih nakaznio za junij v naslednjih prodajalnah: »Živila« Partizanska cesta, Slovenska cesta. Glavni trg in Ruška cesta. »Na-proza« Jurčičeva ulica. Limbuška cesta, Ulica XIV. divizije.
Oddaja naročilnic. Pozivamo vse potrošnike Maribora, da oddajo naročilnice živilskih kart za julij v prodajalni, kjer želijo nakupovati prehrambene predmete, najkasneje do dne 28. junija. — Trgovska podjetja dostavijo naročilnice s specifikacijami ločeno za Maribor mesto in Maribor okolico do 30. t. m. — MLO Maribor, Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo.
Preskrba Marlbor-okoltca. Obvestilo. Vse trgovske obrate obveščamo, nai dele kakavove proizvode na odrezke živilskih nakaznio D—1 po 100 g. na D—2 po 200 g. — Poverjeništvo trgovine ln preskrbe Marlbor-okollca
*
Zdravniško dežurno službo v Mariboru
opravlja od sobote dne 25. junija opoldne do ponedeljka dne 27. junija do 8. ure zjutraj dr. Ruproht Hubert, Ulica heroja Staneta 18. Za obiske na dom je javiti pri Reševalni postaji. Koroška c. št. 12. tel. št. 22-24.
Dežurne lekarne: Nedelja. 26. 6.: Lekarna Minarik, Glavni trg 12. — Ponedeljek 27. 6.:
III.	mestna lekarna. Trg Rdeče armade 3.
KONCERTI
V	okviru prireditev ob priliki razstave lokalne Industrije ln obrti LRS ho v sredo 29 .junija ob 20. v Filharmoniji obrtniški glasbeni večer. Spored izvajajo: Obrtniški pevski zbor, Tamburaški zbor in solisti. Vstopnioe v Informacijski pisarni razstave v Čopovi, bivši Prešernovi ulici. 1729
Na Bledu bo v torek 28. junija ob 20.30 v dvorani Kazine simfohičnl koncert orkestra Slov. filharmonije pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija. Na koncert opozarjamo tudi vso blejsko okolico.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 26. VI.
Poročila: 8.30. 12.30, 14.30, 20.00 in 22.00 uri.
8.00 Veder jutranji spored — 9.00 Iz naših delovnih kolektivov — 9.30 Poje zbor SKUD »Pošta« iz Maribora p, v. Maksa Plevano (prenos iz Maribora) — 70.00 Dopoldanski simfonični koncert — 11.00 Radijski obzornik — 11.30 Igra orkester glasbene šole iz Ljubljane p. v, Vinka Šušteršiča — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Pol ure za plonirjo in cicibane — Vladimir Nazor: »Divičin-grad« — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.45 Slovenske narodne pesmi — 15.00 Oddaja za naše podeželje — Predavanja: Politični pregled: — Kmečko-obdelovalna zadruga »Novi svet« v Tešanovcih; — Razstava lokalne industrije in obrti; — Zakon o zadrugah; — Napoleonova Ilirija:	—1 Vladimir Nazor:
»Boškarina«; — Vmes igrajo in pojo ansambli in pevci Radio Ljubljana in pester glasbeni spored s plošč — 19.00 Slavni pevoi, violinisti, pianisti in dirigenti s plošč —
19.30	Politični komentar iz Beograda — 19.45 Zabavna glasba — 20.15 Nekaj vedre glasbe
— 20.30 Skladbe slovenskih skladateljev — 20.50 Fizkulturna poročila — 21.00 Krakterjl francoske opero — 22.30 Lahek nočni spored.
ŠOLSTVO
KINO
LJUBLJANA UNION: Sovjetski film »Srečanje na Labi«, tednik — Predstavi ob 18 ln 20.30
MOSKVA:	Poljski	film »Obmejna ulioa«
(brez tednika).
SLOGA: Sovjetski barvni risani film »Čarobni konjiček«, tednik. — Predstave ob
18.30	in 20.30
TIVOLI: Ameriški film »Tarzanov zaklad«, tednik, — Predstava ob 20.30.
TRIGLAV: Sovj. film »Vrnitev« iz zmage«, tednik. — Predstavi ob 18 in 20.
SISKA: Sovjetski film »Vaška učiteljica«, tednik. — Predstavi ob 18 in 20
MARIBOR PARTIZAN 'n GDARNIKt An gleški film »Hamlet« (brez tednika)
POBREŽJE:	Francoski	film »Bell valček«,
tednik.
CELJE METROPOL:	Angleški film »NI.
ohlav« Niokleby« (brez tedntka).
DOM: Angleški film »Sedma tenčica«, tednik.
KAMNIK: Nemški film »Kemija in ljube zen«, tednik.
KRANJ STORŽIČ: Sovjetski film »Povest o pravem človeku«, tednik.
SVOBODA: Slovenski film »Na svoji zemlji«. tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Trinajsterica«, ted nik.
Nastopi najboljših amaterskih gledaliških skupin Slovenije
V	zaključnem tekmovanju igralskih eku-
£in Slovenije se bodo pomerile med seboj v jubljani doslej najbolje ocenjene okrajne skupine. Vse predstave bodo na Šentjakobskem odru vsakokrat ob 20. uri in sicer: Ponedeljek, 27. junija: I. Potrč: »Lacko in Krefli«, SKUD »Miha Pintar« iz Ruš. Torek, 28. junija: B. Nušič: »Protekcija*.
SKUD poštnih uslužbencev iz Ljubljane. Sreda, 29. junija: Gotv-D Usseau: »Globoko so korenine«. Krajevno ljudsko gledališče Dolnji Logatec.
Četrtek, 80. junija: B. Kreft: »Kreature«, SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane.
Petek, 1. julija: Moličre: »Tartuffe«, SKUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta. Nadaljnji program za soboto 2. in nedeljo
8.	julija bo objavljen naknadno.
Za vse predstave se dobijo vstopnice na Izvršnem odboru Ljudske prosvete, Miklošičeva 7-1, od petka 24. junija dalje, vsakokrat od 8,—18. ure.
Dramske sekcije ljubljanskih in okoliških kulturno-umetniških društev, ki so bile vključene v kategorizacijo, lahko dvignejo v predprodaji za svoje člane vstopnice po
fiolovični ceni na podlagi potrdila, ki ga zstavi društvo. — Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije.
I. gimnazija v Kranju. Vpisovanje za nižje razrede gimnazije bo samo 28. junija od 8—12 ure, za višje razrede pa 29. junija od 8—12 ure. Učenci, ki se hočejo vpisati v prvi razred, naj prineso Drijavo, zadnje spričevalo in rojstni list.	995
II. gimnazija v Kranju. Vpisovanje za prv; razred gimnazije bo samo 28. junija od 8—12 ure, za drugi in tretji razred pa
29.	junija ob istem času. K vpisu za prvi razred je treba prinesti prijavo, zadnje spričevalo in rojstni list.	994
Drž. učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v
I.	letnik učiteljišča bo 26. junija od 10—13 ure. Dijaki izven Maribora se lahko vpišejo pismeno do vključno 39. junija. Za vpis jo potrebno prinesti:	potrdilo o rojstvu in
spričevalo o opravljenem nižjem tečajnem izpitu. V Izjemnih primerih bo vpisovanje tudi v počitnicah oziroma v joseni. 1660 Ekonomski tehnikom v Celju vpisuje v prvi razred do vključno 80. junija dnevno od 8—12 ure. Prošnji za vpis, napisani na obrazcu DZS in kolkovani z 10 din. mora biti priložen rojstni list. spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, potrdilo o državljanstvu. potrdilo o volivni pravici (nad 18 let stari), kratek življenjepis in potrdilo o even-tuelni praksi. Dijaki(Inje), ki želijo prejemati štipendijo, oddajo ob vpisu tudi vprašalno polo za štipendiste, kolkovano z 10 din in opremljeno s potrdilom o imovinskem stanju. Podrobna navodila so razvidna iz oglasa na razglasni deski zavoda.	1721
Na državni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje za vse razrede dne 28. in 29. junija 1949 od 9—12 ure. Dijaki naj prineso k vpisu prijavo, kolkovano z 10 din. in zadnje šolsko izpričevalo. Za vpis v I. razred morajo dijaki prinesti spričevalo 4. razreda s klavzulo o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu, rojstni list in prijavo, kolkovano z 10 din. — Vpisovanje na nčiteljlšče se vrši za I. letnik v pisarni gimn. ravnateljstva, za II. letnik v prostorih učiteljišča. 214
RAZPIS za sprejem gojencev v Mlekarsko šolo v Kranju
Dvoletna Mlekarska šola v Kranju bo v šolskem letu 1949-50 sprejela v I. letnik večje število gojencev. Sprejemajo se mladinci in mladinke v starosti od 15—25 let, dobre telesne rasti, ki so z uspehom dovršili najmanj 4 razrede ljudske šole in imajo veselje do mlekarstva.
Za vpis v šolo izpolni vsak kandidat vprašalno polo, ki jo dobi na KLO. Vprašalni poli priloži zadnje šolsko in zdravniško spričevalo.
Gojenci stanujejo v internatu, ki je ločen za fante in dekleta.
Ker vzgaja šola kvalificirane strokovne delavce, ki se po dovršenem šolanju zaposlijo v mlekarskih obratih, naj si vsak kandidat pri najbližjem mlekarskem podjetju osigura štipendijo za vzdrževalnino v internatu v znesku 800 din mesečno.
Vprašalne pole s prilogami je dostaviti do konca julija t. 1. na ravnateljstvo Mlekarske šole v Kranju.
RAVNATELJSTVO.
RAZPIS
Ministrstvo za kmetijstvo LRS razpisuje 5 mest za vpis v Zvezno srednjo kmetijsko strojno šolo v Vinkovcih
Sprejemajo se učenci, ki so uspešno dovršili 3 ali več razredov gimnazije z zaključnim izpitom.
Prošnji, kolkovani z 10 din, priložite:
1. Obširen življenjepis.
2. Zadnje šolsko spričevalo.
3. Točno izpolnjeno »Vprašalno polo« za štipendiste.
4. Imovinsko stanje.
5. Priporočilo (karakteristiko) od LMS.
Učenci bodo prejemali štipendijo Ministrstva za kmetijstvo LRS. Sola je kmetijsko strojna — edina v državi — prav v to svrho zgrajena. Ima velik traktorski park, najnovejše kmetijske stroje, delavnice, veliko šolsko posestvo in ostale objekte za praktično usposabljanje učencev. Soli je priključen moderno opremljen internat, kjer imajo učenci vso skrbo.
Absolventi postanejo kmetijsko strojni tehniki.
Prošnje vložite čimprej na Ministrstvo' za kmetijstvo LRS, Ljubljana, — Prešernova ulica 13.
RAZPIS za sprejem učencev v Vojno-industrijsko šolo v Kraljeviči
V zvezi s čl. 6. pravilnika Vojno-indu-strijskih šol, bomo sprejemali v Vojno-Indu-strijsko šolo v Kraljeviči učence od 15. avgusta do 30. avgusta 1949.
Pouk traja tri leta. Učenci se bodo učili lndjedelniške obrti in postanejo po končani učni dobi kvalificirani delavci.
Prednost za vpisovanje v vojno-industrij-sko šolo imajo vsi, ki niso mlajši od 14 let in ne starejši od 17 let.
Vsi tisti, ki želijo obiskati vojno-indu-strijsko šolo, morajo poslati lastnoročno pisano prošnjo in k njej priložiti naslednje dokumente:
1. Rojstni list.
Izkaz, da je dovršil 4 razrede osnovne šole.	,	,
3. Potrdilo o plačanem davku.
4. Izjavo staršev, v kateri se obvezujejo, da so pripravljeni povrniti vso škodo, katera bi nastala, ako učenec svojevoljno zapusti učenje.
5. Potrdilo zdravnika, da je prosilec duševno in fizično zdrav.
Prošnje se pošljejo priporočeno preko merodajne pošte na naslov: Vojno-industrijska šola v Kraljeviči.«,
V času učne dobe je vsak učenec preskrbljen s hrano, stanovanjem, obleko in obutvijo. Starši nimajo z učencem nobenih stroškov, razen v primeru, da isti svojevoljno zapusti šolo.
Da se bo mogel prosilcu poslati odgovor o rešitvi njegove prošnje, je treba v prošnji navesti točen naslov.
Uprava Vojno-lndustrljske šole Kraljeviča, Hrvatsko Primorje
VPISOVANJE V ZVEZNE SKEDNJE STROKOVNE ŠOLE
Komite za srednje ln nižje strokovno Bol-stvo v Ljubljani opozarja vse one dijake, ki so dovršili tretji razred gimnazije z nižjim tečajnim izpitom in se nameravajo vpisati v naslednje zvezne srednje strokovne šole:
Pomorski tehnikum,
Hidrometeorološki tehnikum,
Mlinarski tehnikum, nai pošljejo prošnje za vpis z vsemi pripadajočimi dokumenti direktno na Komite za srednje strokovno šolstvo v Ljubljani. Kongresni trg 1, najkasneje do 3. VII. 1949.
Vsa navodila v zvezi z vpisom za ostale zvezno jn republiške srednje strokovne šole so bila poslana direktorjem gimnazij ln se-demletk. — Komite za srednje in nižje strokovno šolstvo pri VLRS.
SREDNJA ŠOLA ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO V LJUBLJANI
(Turistično-gostlnskl tehnikum)
javlja vsem. ki se želijo vpisati v 1 razred, da se bo vršilo vpisovanje 18. In 29. Junija od 8. do 14. ure v šolskih prostorih, Ljubljana, Privoz II. Pogoj za sprejem je dovršena nižja gimnazija z nižjim tečajnim Izpitom. K vpisu mora priti vsak učenec osebno ln prinesti s seboj: 1. prošnjo za sprejem, kolkovano z 10 din, lastnoročno napisan življenjepis, rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in karakteristiko LMS ali pionirske organizacije. Tisti, ki reflektlrajo na štipendijo, morajo obenem prinesti prošnjo za štipendijo, kolkovano z 10 din, ln potrdilo KLO-ja o premoženjskem stanju prosilca ln staršev Enotni formularji za prošnje se dobilo na gimnazijah ali pri DZS.
S tem popravljamo vsa prejšnja obvestila o dnevih vpisovanja! — Direkcija.
GRADBENI TEHNIKUM LRS
V	LJUBLJANI
Vpisovanje za šolsko leto 1949-50 v arhitektonski, gradbeni ln geometrski odsek se bo vršilo dne 27. junija t. 1. od 10—18 ure ln od 15—18 ure ter 28. Junija t. 1. od 8—11 ure ln od 15—18 ure v Gorupovi ulial št. 10-111 nastropje soba St 19. Dijaki naj pridejo osebno k vpisu.
Sprejemni pogoji: Nižja srednja šola s dovršenim nižjim tečajnim Izpitom, moralna ln politična neoporečnost ter stroki odgovarjajoča telesna sposobnost. Kandidati naj prinesejo k vpisu naslednje dokumente: spričevalo o položenem nižjem tečajnem Izpitu, rojstni Ust, potrdilo o državljanstvu, potrdilo v volivni pravici (če Je kandidat star nad 18 let), kratek življenjepis, potrdilo o praksi (če jo ima) ln Izpolnjeno posebno tiskovino, ki jo dobe kandidati na matični šoli (gimnaziji) In kolek 10 din.
Štipendije: Dijaki, ki reflektlrajo na štipendijo. naj vložijo prt vpisu na predpisanem obrazcu prošnjo kolkovano z 10 din ln ji prilože potrdilo o imovinskem stanju staršev ln sebe, potrdilo okrajnega ljudskega odbora, da le kandidat štipendije potreben. ter vprašalno polo, ki io dobe na matični šoli.
Dijaki ki žele stanovati v internatu. Izpolnijo pr! vpisu posebno oolo-tis kovino
RAZPIS
Na Drž. delovodski šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1949-50 odprti naslednji oddelki:	strojni, mojstrski, elektrotehniški
mojstrski in mizarski mojstrski oddelek.
Pogoji za vpis:	učna	doba, pomočniški
izpit, daljša praksa v stroki, moralna ln politična neoporečnost.
Za vpis potrebni dokumenti: zadnje šolsko spričevalo, pomočniško spričevalo, rojst. ni list, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o volivni pravici, potrdila o dosedanji praksi, kratek življenjepis !n izpolnjena posebna tiskovina, ki jo kandidati prejmejo na šoli ob priliki vpisa (kolek 10 din.)
Vpisovanje se bo vršilo v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani, Aškerčeva 9, dne 80. junija od 7—11 ure dopoldne Kandidati pridejo k vpisu osebno.
Štipendije In Internat: Velja isto kot za dijake Tehniške srednje šolo. — Ravnateljstvo TSŠ.
RAZPIS
Na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani
bodo v šolskem letu 1949-50 odprti naslednji odseki: strojni, elektrotehniški, kemijski, rudarski metalurški in lesno-industrijski od-
Pogojl za vpis: nižja srednja šola z nižjim tečajnim izpitom, moralna ln politična neoporečnost, izbrani stroki ustrezajoča telesna in duševna konstitucija.
Za vpis potrebni dokumenti: spričevalo o napravljenem nižjem tečajnem izpitu, rojstni list, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o volivni pravici (če je kandidat nad 18 tet star), potrdila o dosedanji praksi (če .to ima), kratek življenjepis in izpolnjena posebna tiskovina, ki io kandidati prejmejo na svoji matični šoli (kolek za 10 din).
Vpisovanje so bo vršilo v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani. Aškerčeva
9.	po naslednjem redu: kemijski, rudarski, metalurški in lesnoindustrijski odsek dne
28.	junija ob 7—11 ure dopoldne. Strojni in elektrotehniški odsek 29. iunija od 7—11 ure dopoldne. Vpisovanje se vrši osebno. Tzven teh terminov vpisovanje ni možno.
Štipendije:	Tisti dijaki ki reflektirajo
na štipendijo, vložijo oh vpisu na predpisanem obrazcu prošnjo (kolkovano z 10 din) in ji morajo priložiti notrdilo o Imovinskem stanju staršev in sebe ter priporočilo Okrajnega LO, da ie kandidat štipendije resnično potreben.
Internat: Dijaki, ki žele biti sprejeti v internat, izpolnijo ob prilik! vpisa posebno tiskovino. — Ravnateljstvo TSŠ
OPOZORILO!
Ministrstvo za prosveto obvešča vse organizatorje počitniških kolonij in uprave kolonij same, naj počakajo s prevozom otrok do objave razporeda, ki ga bo dala Direkcija drž. železnic. Razpored bo objavljen v prihodnjih dneh. Zasledujte poročila v dnevnem časopisju. Opozarjamo va9, da se tega razporeda točno držite. Neizpremenjen ostane le razpored za Poreč, Tolmin, Bovec, Valdoltro in Portorož.
OGLASI
OBVESTILO
Sporočamo, da ima podjetje »Triglav-film« začasno naslednje telefon, številke: Direkcija	39-51
Centrala, Trnovo 35-74 in 35-79 Tehnični oddelek 39-52 Prometni oddelek 32-48
»TRIGLAV-FILM«, Ljubljana
Fizkulturniki in planinci
črnomeljskega, trebanjskega in novomeškega okraja se obveščajo, da ima
F1ZKULTURNI MAGAZIN z. z o. j. NOVO MESTO — Glavni trg 34, tel. 52
za članstvo na svoji zalogi vse nujnostne potrebščine za lizkutturnike in planince,
GLAVNA DIREKCIJA INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA LRS Ljubljana, Marmontova ulica
komercialni oddelek
sporoča, da zaradi preobremenjenosti
sprejema stranke
samo vsak ponedeljek, sredo in petek od 10.—12. ure dopoldne. — Prosimo vse stranke, da to upoštevajo
RADIO TELEFUNKEN. samsko sobo s kavčem, vitrino, violino, psiho, skrinjo, preproge, porcelan im kristal proda »Umetnina, Ljubljana. Vegova 10.	334
KLAVIR STEINWAY, električni oistileo za prah in parkete, zeleno sukno za prevleko biljarda, visoko omaro, klubsko garnituro s pisalno mizo im knjižno omaro, taberna-kelomaro, slike in kipe kupi »Umetnina«, Ljubljana, Vegova 10.	334
TOVORNI AVTO 1-3 tene nosilnosti, kupimo. Gasilno društvo Gozd-Martuljek. 435 AKTOVKA z važnim; dokumenti mi je bila odnešona 22. t. m. iz vlaka od Grosuplja do Ljubljane v času od 20. do 21. ure. Tovariša, ki jo je odnesel, prosim, da mi vrne dokumente na naslov: Žele Ivan, Tribuče. p. Črnomelj. Aktovko naj obdrži za nagrado.	1704
IZGUBIL SEM osebno izkaznico na ime Humar Štefan in knjižico od kolesa znamke »Steyor« št. okvirja 1077132 na ime Gru-don Stefan. Najditelja prosim, da ml vrne izgubljeno na naslov Humar Štefan, Ljubljana, Sv. Petra o. 62.
Državno gospodarsko podjetje
»Gradbeni material«
v Ljubljani, Dalmatinova 2 in poslovalnica v Mariboru, Partizanska cesta 70, v dneh od 27. junija 1949 do zaključno 30. junija 1949 ne bo izdajalo blaga iz svojih skladišč zaradi inventure
TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA NA DUPLICI ima na razpolago
večjo količino odpadkov bukovega rezanega lesa
dolžine 20—50 cm, debeline 2—5 cm, širine 2—30 cm, neparjene. Večji del decimiran les 25X4X4 cm. Z ozirom na nizko ceno zelo primerno za izdelovanje igrač, ročajev, gumbov itd. Interesenti naj se takoj javijo pismeno ali telefonično na Kamnik št. 4.
OBVESTILO
»TRGOVSKO PODJETJE Z GALANTERIJO«, Ljubljana, sporoča vsem svojim odjemalcem, da bo zaradi izvršitve naročil ter inventure, po odobritvi MLO, Poverjeništva za trgovino in preskrbo, TP št. 3801/49 z dne 24. junija t. 1. skladišče za galanterijo na Sv. Petra cesti 1 zaprto za stranke v času od 27. junija do 6. julija, skladišče za steklo pa od 27. do 30. junija t. 1.
OBVESTILO
UPRAVA MESTNEGA PEČARSTVA se je preselila s Tyrševe ceste 14 na Ambrožev trg 7.
Mestno pečarstvo, Ljubljana
Poziv upnikom in dolžnikom!
Konjerejska zadruga Cven pri Ljutomeru je od 15. junija 1. 1. v likvidaciji,
zato prosimo, da do 15. julija 1949 vsi upniki in dolžniki prijavijo svoje terjatve oziroma plačajo svoje dolgove likvidacijski komisiji pri Okrajni zvezi kmetijskih zadrug v Ljutomeru. Po iztečenem roku izplačila zapadejo.
Likvidacijska komisija Konjerejske zadruge Cven
300.000 dinarev
lahko dobiš 6> Julija
ko bo žrebanje srečk Drž. razr. loterije
Ze igraš? — Še je čas, da kupiš srečko!
Dobiš jo v Kolekturi srečk v Ljubljani, Tvrseva 11, pri Jugoreklam v Celju. Prešernova 1, pri Jugoreklam v Mariboru, Slovenska 5, pri Cegnarju v Kranju in ostalih preprodajalcih.
STARI IGRALCI, OBNOVITE SREČKE CIMPREJ1
OSMRTNICA
Sporočamo, da io član uašoga delovnega kolektiva tov. Smodiš Jože, učenec-traktorist v traktorski brigadi Murska Sobota ij™®" nada nesrečno preminul. Pokojni tovariš je bil zvest in požrtvovalen sodelavec te; i« bil s svojim delom za vzgled vsem ostalim v borbi za socializem. — Uprava »Ustroja«, Ljubljana.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojemu aouadomeBtljive-ga sina in strica Franceta Sumbcrgerjn se zahvaljujem vsem. kj so mi stali ob strani in izrazili sožalje- Posoboi se zahvaljujem vsem tistim, ki so darovali vence in cvetje, partijski celici »Na-Ma«, sindikalni godbi papirnico Vevfio, mladincem, ki so ga ponesli k zadnjemu počitku in tovarišem za poslovilne besede ob odprtem grobu. Ohranite ga v trajnem spominu. — Sp. Kašelj, 23. VI. 1049 — Žalujoča mati.
OBIŠČITE RAZSTAVO LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRH LR SLOVENIJE V LJUBLJANI
od 25. junija do 3. julija 1949 v Tehnični srednji šoli 50% popust na železnici
KMETIJSKE ZADRUGE opozarjamo, da odkupujejo
SUHE GOBE
po vezanih cenah samo na prodajne nakaznice (la kg 40.— din, Ila kg 32.— din in lila kg. 28.— din). Proste odkupne cene so od 115.— din do 150.— din za kilogram, po kakovosti.	rncAn
Trgovsko podjetje UUaAU
Ljubljana, Prečna ulica 4, tel. 23-29
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan BoJe, (Našlo, uredništva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. - Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65. Telefon naročninskega oddelka 50-50. Telefon oglasne?" oddelka 36-85, — Stev ček. računa 6-90601-0.