Leto LXXm, št. 149
Lrohlfc
3* ^JiHJ^ ^^^0
—gjn  vsak (tac  popoAdne  taMetnM  Dađ^^ in pramfte. —  Ti mm ■ wšU  do 80
vrst a r>tn 2, do 100 vrst a Dtn 2.50, od 100 do 900 vrst a E>in a, večji taaeratl petit vrsta Dta 4-—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« vetja mesečno v Jugostav4£ Dtai 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
LJUBLJANA, Knafljev* a*ea 9L S
31-», 31-24, 31-9 ta SL-M
Podriioi««: MARIBOR. OraJsM te« M
telefon iL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: poctevtedbea uprave: Kocenova uL Z, telefon št, 190 3LOVBKJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna
ulica 1, toiefon Jt. 655 JESENICE: Ot> kolodvora 1Q4.
Ditev odnošaiev med Balkanom in Rusijo
Odhod našega poslanika v Moskvo
Pomen imenovanja novega bolgarskega poslanika v Moskvi — Bolgarija za mirno ureditev svojih zahtev—Rusija in vprašanje Dardanel — V Rimu so zadovoljni z realno politiko Jugoslavije — Pismo kralja Karola ministrskemu predsedniku Mussoliniju — V Budimpešti zatrjujejo, da je Nemčija za gotovila Rumuniji vso svojo vojaško in po-
*i+sx-----noč — Anglija ne pričakuje novih komplikacij na Balkanu
Beograd. 3 julija e. Včeraj dopoldne je z orient ekspresom odpotoval v Sofijo naš prvi poslanik v SSSR, poobb'Oeni minister dr. .Milan Ga vri lov ić. Z novim na>im poslanikom so v Moskvo odpotovali svetnik poslaništva Vladislav Marković, tajnika poslaništva dr Miletič* in Jelisavić ter dva služabnika.
Dr. Gavrilović bo z osebjem poslaništva takoj organiziral poslaništvo v Moskvi. Z ministrom dr. Ga vri lovi čem je odpotoval v Moskvo tudi urednik agencije A vale Ga-vro Vclikic, ki bo stalni dopisnik agencije A vale.
Dr. Gavriloviću in članom našega poslanstva je bilo prirejeno prisrčno slovo. V zunanjem ministrstvu je dr. Gavrilovića pozdravil pomočnik zunanjega ministra dr. M i oje Smiljanić, pri slovesu so bili navzoči tudi svetnik zunanjega ministrstva dr. Stojan Gavrilović ter mnogo osebnih prijateljev poslanika, več fotoreporterjev in novinarjev. Na postajo so ga spremili namestnik šefa zcmljoradniške stranke dr. Miloš Tupanjanin. minister za kmetijstvo dr. Oubrilović, prof. Moskovljević, Jci je imenovan za tiskovnega atašeja pri našem poslaništvu v Moskvi, in drugi Vaša delegacija potuje do Carigrada, od tod pa nadaljuje pot preko Odese v Moskvo.
Dosedanji šef informativnega odseka Centralnega presbiroja K os t a Krajsumovič odpotuje v Moskvo čez nekaj dni. z njim vred pa tudi zagrebški novinar in dolgoletni ataše poslaništva v Rimu ter sedanji referent Centralnega presbiroja Darko Zaj-čić.
Carigrad, 3. julija A A. Jugoslovenski poslanik v Moskvi dr. Milan Gavrilović je prispel s svetnikom poslaništva Markovi-ćem in osebjem poslaništva davi v Carigrad. Jugoslovenskega poslanika v Moskvi so na železniški postaji sprejeli m pozdravili jugoslovenski veleposlanik v Ankari dr. Ilija Sumenković, sovjetski generalni konzul Georgijevski z vicekonzulom, jugoslovenski generalni konzul Hadži Gjorgje-vić z vicekonzulom Nikolajevićem ter častni jugoslovenski konzul Sćerbina. V teku današnjega dneva se bo dr. Milan Gavrilović ukrcal z osebjem poslaništva na ju-g oslov en o ladjo Lov č en, s katero odpotuje v Odeso.
CURIH, 3. jul. e. Kakor javlja budimpeštanski dopisnik ^Basler Nachrichten«, je pričakovati nadaljnje okrepitve odnosa je v med Sofijo in Moskvo. Kot dokaz za to trditev se navaja, da je za novega bolgarskega poslanika v Moskvi imenovan g. Stamenov, eden najuglednejših bolgarskih diplomatov.
V sofijskih diplomatskih krogih se čuje, da se želi sovjetska vlada napraviti kolikor mogoče neodvisno od vseh velikih sil in kombinacij med njimi.
Dobro obveščeni krogi mislijo, da bo naslednji korak Rusije vprašanje rešitve Dardanel. V zvezi s tem poudarjajo gotove ukrepe turške vlade, tako križarjenje turškega brodovja v Črnem morju, koncentracijo turških čet na bolgarski meji in poziv štirih novih letnikov pod orožje. Problem Dardanel ima najvažnejšo vlogo in je baje o tem vprašanju sir Strafford Cripps pričel razgovore v Moskvi.
SOFIJA, 3. jul. s. (Štefani). Zunanji minister Popov je imel včeraj daljši razgovor s sovjetskim poslanikom Lavriševom. Kakor zagotavljajo v bolgarskih političnih krogih, pričakuje Bolgarija ureditve svojih vprašanj v okviru nove splošne ureditve Evrope.
SOFIJA, 3^ jul. s. (Ass. Press.) V mero-da min krogih motre položaj v zvezi z razvojem dogodkov v Rumuniji mirno. Zagotavljajo, da je bolgarska politika sicer re-vizionisticna. toda tudi miroljubna, in da hoče Bolgarija uveljaviti svoje zahteve na miren, način.
Italijanska politika se ni spremenila
Rim, 3. jul. p i*o zanesljivih informacijah se potrjujejo vesti, da je rumunski kralj Karol poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju osebno pismo, ki ga je ta takoj dostavil kancelar-ju Hitlerju. Dasi o vsebini tega pisma ni mogoče zvedeti nikakih podrobnosti, se splošno smatra, da se nanaša na novi položaj v Fodunavju.
Rimski vladni krogi naglažajo, da je RU-munija dolgo živela v zmoti, ko se je zanašala na angleška jamstva. V Rimu pričakujejo, da bo sedaj odpovedala angleška jamstva tudi Grčija, da se ne bi nekega dne znašla v enakem položaju kakor Ru-munlja.
O Jugoslaviji poročajo italijanski listi zelo objektivno ter naglašajo, da je Jugoslavija edina balkanska država, ki je v vseh zadnjih velikih dogodkih in mednarodnih krizah uravnavala svojo zunanjo politiko po svojih lastnih interesih in se ni vdajala nikakim kvarljivim utvaram. Zato ji sedaj tudi ni treba iskati nobene nove orientacije. Italijanska javnost z zadovoljstvom priznava, da vodi Jugoslavija vseskozi realno politiko.
Rim, 3. jul. e. Glede na vesti v zvezi s položajem na Balkanu so včeraj opoldne izjavili s strani italijanske vlade, da se italijanska politika zaradi dogodkov na jugovzhodu Evrope ni izpremenila. Italija je v najožjem sodelovanju z Nemčijo in njena politika stremi za ohranitvijo miru na jugovzhodu Evrope. Prav tako je ostalo nespremenjeno tradicionalno prijateljstvo Italije z Madžarsko. O kaki mobilizaciji na Madžarskem v Rimu še nimajo vesti in ne smatrajo to za verjetno.
V Rima trdijo, da je kralj Karol poslal poslanico Mussoliniju, na katero je Mussolini takoj odgovoril. O vsebini te poslanice in besedilu odgovora za sedaj službeno ne dajo nobenega obvestila. Tudi ne potrjujejo vesti, razširjene v inozemstvu, da je kralj Karol prosil, naj Mussolini poslanico posije tudi Hitlerju.
Formalna odpoved angleško-francoskih garancij s strani Rumunije ni delovala na italijansko-nemške odnosa je z Rumunijo. V rimskih krogih smatrajo, da je Rumu-nija malo pozno, vendar pa je slednjič storila, kar ji je pamet že zdavnaj narekovala.
Madžarske informacije
BUDIMPEŠTA, 3. jul. p. Potrjujejo se vesti, da je Nemčija zagotovila Rumuniji vso vojaško in politično zaščito. Rumuni-ja pa je pristala na to, da podredi vso svojo    gospodarsko    proizvodnjo nemški
kontroli. V dobro obveščenih krogih poudarjajo, da bo v najkrajšem času prišel pritisk Nemčije do polne veljave, ker je Nemčija trdno odločena očuvati mir in to ne samo zaradi tega. da si zagotovi dobave rumunskega petroleja, marveč tudi zaradi dobave žita iz Rumunije in Madžarske.
Angleški komentar
LONDON, 3. jul. (CZ.) »Times« komentirajo ponovno rusko okupacijo Besara-bije in severne Bukovine. List pravi, da je s tem podvzela Rusija nov korak, da se zavaruje proti možnosti bodočega nemškega napada. Morda je ta korak narekovala Rusiji katastrofa Francije, ki je prišla za ruske politike nekoliko presenetljivo.
Dalje poudarja list, da ne pričakuje Anglija nobenih novih komplikacij na Bal-
kanu, od katerih bi mogla imeti koristi, kajti če Nemčija hoče končati sedanjo voj no s pomočjo direktne zmage nad Anglijo, potem Nemčija sploh ne bo odvisna od dobav z Balkana. Zato lahko Nemčija za trenutek odvrne pozornost od dogodkov na Balkanu v zaupanju, da bo lahko pozneje popravila vse slabe posledice, ki bi nastale kot rezultat ruske akcije.
LONDON, 3. jul. (C. Z.) »Timesov« dopisnik javlja, da je bil 17. junija v Turi-nu sestanek nemških in italijanskih vojaških strokovnjakov. Na sestanku je prevladovalo prepričanje, da bo Rusija v krat kem zasedla Besarabijo. Zato so se nemški in italijanski vojaški strokovnjaki sporazumeli, naj se osni velesili ne upreta taki zasedbi, razen za primer, da bi šla Rusija dalje na Balkan. Za ta primer pa je bil baje stavljen predlog, naj bi osni velesili podprli madžarski napad na Transilvanijo 4
Minister Argetofanu o odstopu Besarabije in Bukovine
Rumunija v primeru vojne z Rusijo ne bi mogla računati z nobeno pomočjo — Značilne izjave min« predsednika
Bukarešta, 3. jul. e. (Štefani.) Zunanja odbora parlamenta in senata sta imela snoči sejo, na kateri je zunanji minister Argetoianu podal ekspoze o odstopu Besarabije in severne Bukovine Rusiji.
Argetoianu je izjavil, da je kronski svet po prejemu ruske note uvidel, da Rumunija ne bi mogla nuditi daljšega oboroženega odpora, zato je brez odlog/a sprejel sovjetske zahteve. Dalje je Argetoianu iz-javil, da so Rumuniji njeni zavezniki in prijatelji svetovali, naj sprejme sovjetske zahteve, da ne Izzove nove vojne v tem delu Evrope. Rumunija je upala, da bo mogla v teku pogajanj spremeniti postavljene pogoje, toda druga ruska nota je javljala, da ni druge izbire kakor vojna ali odstopitev zahtevanega ozemlja. Rumunija v primeru vojne ne bi mogla računati z nol»eno pomočjo, vojna pa bi pomenila žrtvovanje vse romunske vojske. V takem položaju je vlada sklenila, da je potrebno ohraniti rumunsko vojsko v celoti in je ruski vladi poslala ugoden odgovor.
Ko je nato Argentoianu izjavil, da se je Rumunija odpovedala francosko-angleškim garancijam, je še dodal, da se rumunski zunanji politiki odpira nova doba.
Bukarešta, 3. jul. e. (Rador.) Po ekspo-zeju zunanjega ministra je spregovoril predsednik ministrskega sveta Tatarescu, ki je med drugim rekel: Besarabija je bila in ostane romunska dežela! Nato je izjavil, da bo Rumunija izvršila svoje obveznosti nasproti Rusiji, ter je končal s pozivom, naj bodo vsi Rumuni solidarni in združeni okrog prestola.
Nato sta podala slovesne izjave v imenu bivših narodnih predstavnikov Besarabije in Bukovine senator čobanu in senator Hakman. V svojih izjavah sta poudarila, da sta Besarabija in Bukovina bili vedno in ostaneta rumunski deželi. Kraljevi svetnik prof. Jorga, bivši predsednik vlade, je predložil odboru za zunanje zadeve spomenico, ki jo je podpisalo mnogo uglednih političnih oseb in narodnih poslancev.
Bukarešta, 3. jul. s. (Reuter.) Ministrski predsednik Tatarescu bo danes popoldne podal pred parlamentom poročilo o položaju.
Bukarešta, 3. jul. e. V zvezi s sklepom, da bo 3. julij, dan umika rumunskih čet iz Besarabije, proglašen za dan žalosti, je notranji minister odredil enominutni molk v vsej državi.
Pred novim prevratom
Poročila iz Besarabije javljajo, da je ruska zasedba odstopljenega ozemlja potekla mirno. Ruske čete so sicer ponekod prekoračile demarkacijsko linijo, vendar pa so se povsod zopet umaknile na določeno mejo. V Bukarešti pa se vendarle boje, da bi mogla iti Rusija še dalje v svojem prodiranju v Rumunijo. Pošiljko nemških letal rumunski vojski smatrajo kot indirektno svarilo Rusiji, naj se varuje takega koraka.
Angleško-torški sporazum glede Sirije
London, 3. julija z. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da izjava angleške vlade glede Sirije ni bila izdana brez prejšnjega sporazuma s Turčijo, ki se je o tem še poprej sporazumela z Moskvo. V Londonu ne računajo samo z napadom Italije in Nemčije na Bližnji vzhod, temveč upoštevajo tudi možnost, da bi se Španija pridružila Rimu in Berlinu.
Ankara, 3. julija AA. (Reuter) Francoski veleposlanik v Ankari je odpotoval v Sirijo, kjer bo imel sestanek s francoskim visokim komisarjem za Sirijo Puvom.
vRi
i 111 I ' l i
iji?
Bukarešta, 3. jul. s. (Columbia B. C.) Kralj Karol je sprejel snoči v avdienci nemškega poslanika Fabriclusa.
V rumunskih političnih krogih se je zopet pojavila domneva, da bi moglo priti v Rumuniji do notranjepolitičnega prevrata Železne garde.
Bukarešta, 3. juL s. (Ass. Press.) Vsi oddelki za obrambo pred letalskimi napa-i di v Bukarešti so stalno v popolni pripravljenosti.
Francija in latinski blok
New York, 3. julija e. Kakor poročajo »Newyork Times« iz okupiranega Pariza, pričakujejo tam, da se bo maršal Petain v kratkem umaknil iz političnega življenja iz zdravstvenih razlogov. Novo vlado bo sestavil Laval, ki bo pričel novo notranjo m zunanjo politiko. Ustvaritev izvenparlamen tame nacionalne fronte in uvedba korporativne ga sistema v Franciji je namen Laval ove notranje politike, v zunanji politiki pa bo Francija iskala oporo v Italiji in Španiji ter bo poskušala ualvaiili ideje latinskega bloka, za katere se je Laval boril že takrat, ko je bil na vladi za časa vojne v A bes m i ji.
Vichy. 3. jofcja e. (Havas) Senat m parlament bosta na svojih bodočih sejah izglasovala resolucijo o sklicanju skupne seje predstavniških domov, ne kateri bo izvrže-na sprememba ustave Prav tako bodo vladi dana posebna pooblastila za obnovitev države.
Poslanik Biddle se preseli v London
Madrid, 3 julija s. (Asa Press) Ameriški veleposlanik pri poljski vladi Biddle je dospel v Španijo, nato pa se je vkrcal ▼ Bilbau na krov ameriškega rušil ca, ki ga bo prepeljal v Anglijo Biddle bo imel svoj sedež odslej v Londonu, kjer se mudi sedaj tudi poljska vlada.
Grof Teleki o madžarski
politiki
— Skrb za narodne manjšine
Budimpešta, 3. jul. es. (MTI.) Na seji vladne stranke je imel predsednik vlade grof Teleki govor, v katerem je med drugim omenil, da madžarski parlament pričenja svoje počitnice v zelo resnih dneh, toda če bo potrebno, bo sklican tudi v času svojega dopusta.
Izjavil je: Potrebno je, da Madžarska v teh resnih časih ohrani mir, dostojanstvo in zaupanje. Madžarska vlada spremlja s pojačanimi občutki odgovornost za svoje delo, ker je jasno, da v sedanjih razmerah madžarski parlament ne more razpravljati o vseh vprašanjih. Kakor vedno bo tudi v bodoče madžarska vlada z vso pozornostjo zasledovala položaj, Ki se neverjetno hitro spreminja.
Madžarska vlada si bo prizadevala, da uveljavi legitimne interese države, ker ve, da je za njo ves madžarski narod. Največje dobrine madžarskega naroda so čast, neodvisnost in veličina, čast pomeni, da ima madžarski narod zaupanje v svojo moč, v svojo moralno neodvisnost in da ostane zvest svojemu prijatelju.
Ideali madžarske politike bodo ostali taki, kakršni so vedno bili. Zato bo Madžarska ostala nacionalna in krščanska država.   Tudi v zunanji politiki Madžar-
ske ne bo nobene spremembe. Glavni cirj te zunanje politike je, ohraniti do konca ravnotežje sil v Srednji Evropi.
Predsednik vlade grof Teleki je na včerajšnji seji vladne stranke poročal tudi o manjšinskem vprašanju. Izjavil se je proti predlogu poslancev stranke pusCičastlh križev, čes da bi njih predlog samo škodoval edinstvu države. Po njegovem mnenju sta poslanca, ki sta stavila svoj predlog, izvršila zločin proti zvestobi do domovine. Glede manjšin je izjavil, da se morajo njihovi problemi rešiti po normalnem potu. Manjšine je treba razumeti in državni uradniki vseh panog morajo znati jezik manjšine. Država je dolžna skrbeti za pro-sveto manjšine, de so lojalne nasproti drŽavi.
V
Budimpešta, 3. jufija AA. (Štefani) Madžarski pravosodni rmndster Radočaj odpotuje v četrtek v Beograd, da vrne obisk jugoslavenskomu pravosodnemu ministru dr. Markoviou. Z madžarskim pravosodnim ministrom potuje v Beograd tuda profesor budimpeštanske univerze dr. And j al.
Ameriška pomoč Angliji
vojni minister Stimson in novi mornariški minister Knox za popolno pomoč zaveznikom
•^Vashington, 3. jul. s. (Ass. Press.) Po dveurni razpravi je snoči vojaški odbor ameriškega senata s 14 proti 3 glasovom odobril imenovanje novega vojnega ministra Stimsona. Mornariški odbor senata pa je po dolgi razpravi odložil glasovanje o odobritvi imenovanja mornariškega ministra Knooca.
Tako Stimson kakor tudi Knox sta v odgovorih na vprašanja, ki so jih jima stavili razni senatorji, izjavila, da sta zagovornika popolne pomoči Zedlnjenih drŽav AngHji in njenim zaveznikom, z edino omejitvijo, da ta pomoč ne sme ZedV njenih držav zaplesti v vojno.
Stimson je v svojih Izjavah de posebno poudaril važno vlogo angleškega vojnega brodovja v severnem Atlantiku ter opozoril na nevarnost, ki bi nastala za Zedinjene države, če bi to brodovje ne obvladalo več položaja. Stimson je nadalje priznal, da je za uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Zedin j enih državah. Izjavil pa je, da je proti pošiljanju ameriške vojske izven mej Zedin jenih držav, razen če bi bilo to potrebno za obrambo države.
Tako Stimson kakor tudi Kncoc sta na stavljena' vprašanja pojasnila, da njuno imenovanje ne pomeni, da bi bila pristala sa tretjo kandidaturo predsednika Roose-velta.
Havani. Zvezne države bo zastopal zunanji minister Hull.
Ford prejema grozilna
New York, 3. julija e (DNB) »Journal A meri ca in« izve, da je znan! industrijec Henry Ford prejel več grozilnih pisem, ker je odklonil dobavo letal Angliji. V Sou-thamptonu, kjer bo Ford prisostvoval poroki svojega nečaka, so bili izdani varnostni ukrepi za zaščito njegove osebnosti.
Položaj na Daljnem
vzl
Washington, 3. juJija AA. (DNB) Vse-ameriška konferenca se začne 20. julija v
Hcngfcong, 3. julija s. (Reuter) Včeraj je dospela v Manillo kanadska potniška ladja »Empress of Japan«, ki je pripeljala 1640 angleških žen in otrok iz Hongkonga.
Singapore, 3. julija s. (Reuter) Uradno komentirajo kot popolnoma neosnovane vesti, da bi biHa odrejena evakuacija žen in otrok angleških vojakov iz Singapura.
Šanghaj, 3. julija s (Ass. Pres) Predsednik od Japoncev podpirane kitajske vlade Vangčingvej je odredil aretacijo 84 uglednih kitajskih osebnosti v mednarodnih koncesijah v Sanghaju. Aretiranci so ob-toždni rovarjenja proti Vangč*ngvejevi vlada. Ta ukrep Vangčmgveja je izzval veliko vznemirjenje v mednarodnih krogih t Sanghaju.
5tron 2
»SLOVENSKI  NAROD«,   sreda, 3. julija 1940.
Stev. ]49
Ang !i;a v pričakovanju nemškega vpada!Poslednlevc$tl!
V Angliji grade z vso naglico utrdbe ob obalah — Obramba Irske se ko ojačila — Nemška letalska ofenziva se nadaljnje — Oddelki češke
in poljske vojske v Angliji
London, 3. jul. s. (Columbia B. C.) Ob angleških obalah, zlasti ob Južni in vmhod-ni obali, grade z vso naglico utrdbe proti motnosti MMšaega napada. Predvsem so bili Iskopani strelski Jarki In tudi vre bunkerjev. Srdu J postavljajo ob obali tudi zidne ovire. Posebno vlogo pri obrambi obale bodo Imeli   motorizirani oddelki strojnic.
Pripravljenih je večje Število oklopnih avtomobilov, ki »o opremljeni z Rremovimi puškami. TI avtomobili imajo po tri mote posadke ter vozijo s 60 km na uro. Avtomobili Imajo tudi lahke protiletalske topove.
London, 3. jul. (C. Z.) V zvezi z možnostjo nemškega napada na Irsko zahteva
snočnji »Evening Standard«, da naj bi bila obramba Irske ojačena. List pravi, da mora x- to »vrho priti do sporazuma med Severno Irsko In svobodno državo Irsko.
London ! julija A A (Reuter) Predsednik vlade VVinston Churchill Je snoči obiskal grofijo Sussex. kjer je izvr.šil inšpekcijo  dela  obrambnega sistema
Mapadi nemških bombnikov
London. S. jul. s. (Reuter.) Preteklo neč so nemški bombniki zopet ponovili napade na Anglijo. Letalsko in notranje ministrstvo javljata v skupnem komunikeju, da so vrgla nemška letala mnogo bomb na južno in južnozapadno Anglijo. Napadi niso povzročili resne škode in Človeških tr-tev ni bilo.
Lnndon, 3. jul. s. (Columbia B. C.) Sno-Si so nemški bombniki izvedli že drugi zaporedni večerni napad na Anglijo. Letala so v mraku napadla tri mesta v severno-
vzbodni škotski, drugi napadi pa so veljali   \V.ilesu   in   južnczapadnl   Angliji. Po
uradnih podatkih ko zahtevali napadi med civilnim prebivalstvom 12 smrtnih žrtev in 123 ranjencev. To so največje žrtve, kar bo jih doslej povzročili nemški letalski napadi na Anglijo. Napadi so povzročili zlasti na Škotskem precejšnje razdejanje, V nekem mestu je bilo porušenih 6 hiš, v nekem drugem mestu pa je razdejanje celo tolikšno, da se je moralo prebivalstvo deloma preseliti v Šotore.
London, 3. jul. s. (Reuter.) Nad nekim mostom v severnovzhodnl Angliji   se je
snoči v mraki: pojavilo nemško letalo. Vr-sio je eno samo bombo težkejra kalibra, ki na je povzročila veliko škodo. Več hiš le bilo poruSonih in neka šola je bila poškodovana. Ubitih jo bilo 5 oseb in ranjenih mnogo drugih.
Angleška letala nad sovražnim ozemljem
London, 3 julija AA. (Reuter) Snoči so bile objavljene podrobnosti o napadu angleških letal na splave v okolici Rotterda-ma. Angleška letala so izkoristila jasne presledke med oblaki, ki so jih sicer ščitili pred protiletalskim topništvom. Letala so uničila z bombami tudi reflektorje. Na letališče so vrgla veliko število bomb. Zaradi neposrednega zadetka je eksplodirala tudi neka ladja z municijo. Eksplozija je bila strahotna Angleški letalci so lahko videli požar tudi skozi oblake.
Berlin, 3. julija AA. (DNB) V noči med 30. junijem in 1. julijem je bilo vrženih na neko predmestje Hamburga več zaži-galnih in eksplozivnih bomb. Bombe so padle na naselbino enostanovanjskih hiš. Med žrtvami tega angleškega zračnega napada se nahaja ena mati m en petleten otrok. Za časa napada ie bil zadet in težko poškodovan tudi dom za pohabljence poleg cerkve. Ob te? priliki je bilo ubitih in ranjenih tudi več otrok   ki žive v domu.
Izjava vojnega ministra Edenu
London, 3. julija. A A. (Reuter.) Angleški vojni minister Eden je sporočil v spodnji zbornici, da »o v Anglijo prispeli nekateri oddelki poljske in češke vojske In da se zdaj tam preurejajo. Eden je zatem pripomnil, da za zdaj Se ne more dati obširnejše izjave o tej stvari, reci pa more, da so ti oddelki dobrodošli v boju Velike Britanije proti skupnemu sovražniku.
Kar se tiče vojaštva na Irskem, je Eden Iz javil, da je to vojaštvo zdaj te razporejeno, tako da more na najboljši način zagotoviti varnost države.
Podpredsednik vlade Attlee je na neko vprašanje odgovoril, da vlada v popolni meri spoznava, kolikšnega pomena je čedalje večja ohrabritev vseh francoskih sil, ki morejo nadaljevati boj. Vlada se v polni meri bavl s tem vprašanjem.
London, 3 julija AA. (Reuter) Vojnemu ministru Edenu je bilo v spodnjem domu zastavljeno vprašanje glede obalske obrambe. Vojni minister Eden je dal tale pismeni odgovor: Opozarjani na mobilizacijo velikih kontingentov moštva v obalskih krajih za graditev obrambnih črt ob obalah.
Kdaj bo govoril Churchill
London, 3. julija. AA. (Reuter.) Podpredsednik vlade Attlee je sporočil v spodnjem domu, da bo ministrski predsednik vlade Churchill dal izjavo o vojnem položaju, čim mu bo to mogoče, da pa ne more točno povedati dneva. Niti tega ne more povedati, ali bo predsednik Churchill podal svojo izjavo še ta teden ali ne. Churchillu pa je do tega, da bi čim prej podal v spodnji zbornici vsa potrebna obvestila.
Evakuacija angleških otrok
London, 3. julija s. (Reuter) Podtajnik ministrstva za dominione Shakespeare je podal včerai ekspoze o evakuaciji angleških otrok v dominione in kolonije.
Shakespeare je dejal, da je komisija za evakuacijo sprejela prijave za 40.000 otrok. Nadaljnjih 12.000 priiav staršev in sc*l je bilo odklonjenih Danes bo vlada obvestila starše vseh onih otrok ki bodo evakuirani. Vlada je pri svoji izbiri pazila na to, da bodo pri evakuaciji imeli prednost zdra-v in močm otroci Otroci bogatih staršev ne bodo 'meh nobene prednosti pred drugimi. Pač pa bodo posebno upoštevani otro-
ci iz onih ozemelj, ki so ispostavljena večji nevarnosti napadov.
Poskrbljeno bo vse potrebno la zdravje in varnost evakuiranih otrok in tudi za varen prevoz preko morja Otroci bodo v domin ionih in kolonijah deležni brezplačnega šolskega pouka in bodo po končanem šolanju dobili službo.    Glede evakuacije
Iotrok v Zedinjenc države je deja4 Shakespeare, da sc sedaj vlada pogaja z ameri-• škim veieposlanikofr. m da o tem predmetu zaenkrat ne more podati nobene izjave.
Angleško vojno posojilo
London 3 julija br (ReuteO Guverner angieSkc banke Montanu Norman je imol po radiu govor v katerem je med drugim objavil, da je bilo v p.-v^h osmih dneh vpisanih 61 milijonov funtov nevt-sja vojnega posojila Finančni minister pa ie sporočil v spodnji zbornici da je bilo v dveh dneh    vplačanih na račun pn-stovoljnega
brezobrestnega posojila za državno obrambo  že  6.77  milijona   funtov    Razen te-
da so posamezne    k>ion:je ir- oVin;nion;
zbrali na prostovoljnih prispevkih za letalstvo že toliko, da so za ta denar kupili doslej že 40 bombnikov in 16o najnovejših letal   tipa Spitfire.
Birma za samoapravo
Rangoon, 3. jul. e. (Reuter. ) Narodno predstavništvo Birme je poslalo angleški
vladi uiatno pomoć sa vodstvo vojne, obenem pa je izrazilo teljo, da bi pričela angleška vlada razgovore o uvedbi samouprave v Birmi. Angleška vlada je v svojem odgovoru pristala na razgovore o uvedbi dominlonskejra statuta v Birmi, toda tele po zmagovitem zaključku vojne.
Kanadski letalci
Ottawa, 3 julija s. (Reuter) Po uradnih podatkih se je od začetka vojne dalje v Kanadi prijavilo že  ll.S.OlM) prostovoljcev
za letalsko službo. 25.000 izmed njih je bilo doslej vojaško pregledanih m sprejetih je bilo v letalsko službo 13.000 častnikov  in pilotov.
Gandhijev poziv Angležem
iVeu- nethi 3 julija A A. (Reuter) Ma-hatma Gandhi je objavi! poziv vsem Angležem, ne glede na to. kje prebivajo, naj sprejmejo metodo reševanja sporov na miren način in brez nasilja Spori med* narodi naj se rešujejo brez vojne Gandhi je
izjavil, da jc obvestil indijskega podkralja, da daje svoje usluge na razpolago angleški vladi, kolikor bi  podkralj smatral, da
bi imel od tega praktične koristi za izvedbo ciljev, navedenih v omenjenem pozivu.
Angleška petrolejska ladja torpedirana
Ne\v York, 3 julija A A (Reuter) Angleška petrolejska ladja »Atclais« jc bila torpedirana   nekje   na   Atlantskem oceanu.
Ladja je oddajala znake za pomoč.
Sreda, četrtek in petek novi brezmesni dnevi
Prepoved se nanaša le na goveje, telečje in svinjsko meso — Omiljenje prepovedi o klanju telic
Beograd, 2. julija. AA. Na podlagi čl 1 uredbe o spremembah obstoječih predpisov in izdanju novih je ministr-skj svet na predlog ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa predpisal tele spremembe in dopolnitve k uredbi o varčevanju z življenjskimi potrebščinami:
Čl. 1. Prvi člen uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami se spreminja in se glasi: Sreda, četrtek in petek se določajo v vsej državi za brezmesne dneve. Te dni jc prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Restavracije, javne kuhinje in drugi gostinski obrati te dni ne smejo servirati jedil s telečjim, govejim in svinjskim mesom. Ta prepoved se ne nanaša na notranje dele
živali (možgani, jezik, pljuča, jetra, ledvice, vampi in drugi notranji deli.).
Čl. 2. Tretjemu členu uredbe, (ki prepoveduje klanje telic in junčkov), se dostavlja: Izjemoma in po predlogu ži-vinozdravnika sme pristojna prvostopna splošna upravna oblast odobriti klanje telic in junic pod enim letom starosti, če niso dobre za rejo ali ako nastopi primer nujnosti. Za odobritev, ki jo izdaja splošna upravna oblast (sre-sko načelstvo) ni treba plačati nobenih taks.
Čl. 3. Minister za trgovino in industrijo bo izdal podrobna navodila za izvrševanje te uredbe.
ČL 4. Uredba stopi v veljavo tretji dan po objavi v »Službenih novinah«.
De Ganile je govoril
London, 3. julija s   (Reuter) General de Gaulle je snoči zopet govoril v francoski oddaji angleškega radia. Dejal je. da zahteva čast vseh Francozov, da Francozi nadaljujejo borbo   Kapitulacija  francoske vla-J de je povzročila krizo v srcih Fiancozov. j Sedanji voditelji Francije, ki so pristali na j kapitulacijo,  so se sicer  odločili drugače, I toda Francozi njihovega stališča ne morejo odobravati. Niti Devica Orleanska niti Richenieu  ali   Napoleon   Clemenceau ali Foch ne bi bili niogh pristati na tako kapitulacijo. De Gaulle it dejal, naj se vsak pravi Francoz odloči za nadaljevanje borbe do zmagovitega konca, kakor to zahtevajo čast in  interesi  Francije ter zdrava pamet in srce.
London, 3 julija s. (Reuter) General de Gaulle je imenoval posebnega \oditelja oddelka za znanstveno preučevanje in delo Francozov v Angliji, m sicer 381ctnega učenjaka Labartha.
Kako je bila napadena „Scharnhorst"
London, 3. jul. e. (Reuter.) NemSka oklopna križarka »Scharnhorst^ je bila v popravilu, ko so jo napadla angleška letala, kar je povzročilo pravo presenečenje za vso posadko. Ena bomba je padla na plavajoči dok, druge bombe so pa eksplodirale ob križarki na samem pomolu. Posadka nekega angleškega letala je izjavila, da je štirikrat direktno zadela cklop-nico vScharnhorst« in tudi dok. Posadka drugega bombnika je vrgla na križarko tri težke bombe. člani posadke istega bombnika zatrjujejo, da je na sovražni bojni ladji izbruhnil pežar.
Bolgarski delavci za Nemčijo
Sofija, 3. julija AA. (DNB) Snoči je odpotovalo z ladjo v Nemčijo 905 bolgarskih delavcev. Dne 11 julija odpotuje v Nemčijo drugi transport bolgarskih delavcev.
Iz Mokronoga
— O potrebi vodovoda v Mokronogu Je bilo že mnogo govora. Potrebo vodovoda so spoznale tudi že pristojne oblasti ter v ta namen določile precejšen znesek kot podporo, da oi se vodovod čimprej zgradil. Kljub temu Je ostalo vprašanje vodovoda na mrtvi točki. Čeprav ima trg Mokronog dovolj vode In zadostno število vodnjakov, vendar po večini ta voda ni zdrava niti ne pitna, kar je dokazala večkratna preiskava vodnjakov. Vsak kraj, zlasti pa letoviSčar-skl, kakor Je Mokronog, mora biti predvsem preskrbljen z dobro pitno vodo.
— V kratkem pride v Mokronog kolonija ljubljanske dece, ki bo nastanjena v Soli. Mladina potrebuje mnogo vode, ker zlasti v poletnem času rada in mnogo pije, toda voda iz Šolskega vodnjaka ni pitna. Tako bodo imeli vodniki dece veliko težavo s preskrbo zdrave In pitne vode, ker vprašanje vodovoda Se nI rešeno.
— Velik nedostatek je tudi s mokrono-škim periščem. Tu je kup nesnage, ki jo je treba vsekakor odstraniti In periSče tako urediti, da bo ustrezalo vsem higienskim
predpisom. Perilo, ki se pere v neurejenem in usmrajenem perišču, dobi neprijeten cuh, ki ga niti že suho ne izgubi več. Tako perilo je nezdravo in nehigiensko, zato bi bil že skrajni čas, da bi trška uprava poskrbela za ureditev perišča. če bi higienska razstava, ki je bila pravkar zaključena, dosegla ta uspeh, bo na >/sak način dosegla svoj namen-
O vseslovanskem jeziku
V dobi, ko vse okrog nas kar vpije po praktičnem konstruktivnem delu, je priobčil neki Poljak v beograjskem listu ^Slavenska misao« članek, v katerem priporoča, naj bi se zastopniki vseh slovanskih narodov lotili dela, da zbero iz vseh slovanskih jezikov besede, ki so še danes v splošni porabi, in naj bi iz njih sestavili j>vm slovanski Jezik«.
Ta misel ni nova. Bavili so se z njo že mnogi slovanski rodoljubi in je zlasti tudi med nami Slovenci imela nekaj pristašev, izmed katerih so jo nekateri celo skušali uresničiti. Skušnja pa je pokazala, da so to le sanje rodoljubnih idealistov, za katere v nobenih sanjskih bukvah ni najti številke. Zato je ta zamisel zginila iz resnih javnih razprav.
Ako je to utopijo sedaj neimenovani Poljak izkopal iz zaprašenih razprav, je pač storil nekaj podobnega, kakor njegovi diplomatski rojaki, ki so se v strahu pred svojimi zavezniki zatekli po pomoč v Moskvo, pa so — ko je to vprašanje postalo aktualno -—, izjavili, naj jim jo sovjetska soseda nudi tako, da niti en njen vojak ne stopi na poljska tla.
Vprašanje medsebojnega vseslovanskega občevalnega jezika je namreč praktično že rešeno. Saj je samo po sebi umevno, da mora to biti jezik, ki ga govori najštevilnejši slovanski narod. Tedaj ruski jezik.
Od 140 milijonov Rusov vendar ne more noben drugo jezičen Slovan zahtevati, naj bi se zaradi bogsigavedi kakšnih nečimer-nih želja učili kakega drugega slovanskega jezika. Saj nobenega izmed njih ne govori več ko 25 milijonov ljudi!
Da bi zaradi tega spoznanja morala biti — samo iz mržnje do blagoglasne govorice, ki tako očarovateljno doni iz Puškinovih in Lermontovih pesnitev — ta živa govorica zamenjana z dekretovano mrtvo kolobocijo, je tako nesrečna domislica, da jo more človek z obžalovanjem razumeti samo še pri predlagatelju, čigar razsodnost je morala hudo zadeti grozna, nad njegovim narodom razbesnela katastrofa.
V stvari sami imamo pa Jako primerno poučilo pri bratih Bolgarih. V tem, ko amo pri nas iz smešnega strahu pred ruskim jezikom, kjub temu, da je bila kraljevina Srbija ruskemu narodu neizmerno hvalo dolžna in da imamo nastanek Jugoslavije predvsem zahvaliti pomoči ruskega naroda, uvajali v naše srednje šole vse mogoče tuje jezike, je uvedla Bolgarija, v pravilnem pojmovanju svoje slovanske dolžnosti, v vse svoje srednje Sole °t*vezen pouk ruskega jezika.
Kaj sledi iz tega za Jugoslavijo? — Pojdi in stori tudi ti tako! Saj se bodo na ta način tvoji državljani naučili jezika, ki je za kitajskim najbolj razširjen na vsej zemeljski obli.
Tajen angleško ameriški
sporazum
sa varovanje skupnih interesov na Tihem oceanu — delovanje angleške in ameriške vojne mornarice Kontrola izvoza iz Zedin]enih driav
Tokio, 3, julija. AA. (Štefani.) p0 pisanju japonskega tisk« Je v kratkem pričakovati podpisa tajnega angle&ko-amcr'<-&kega sporazuma o ureditvi vprašanj na I
Tihem oceanu. Japonski tisk trdi, da pri-znuvata Anglija in Amerika s tem tajnim sporazumom skupno interese na Tihem oceanu in da bosta v primeru potrebe skupno organizirali svoji mornarici.
sKokumin Simbum< dodaja, da je angleški veleposlanik v Wa»hingtonu o tem se razpravljal z ameriškim zunanjim ministrom Cordellom Hullom ter avstralskim poslanikom v VVashingtonu. List pravi, da
je tudi senator Fittman že odobril projekt, čigar namen je obkoliti Japonsko.
Tokio, 3. julija. AA. (DNB.) O priliki objave vesti v japonskih listih o tajnem
an^leško-amcriškem pomorskem sporazumu je predstavnik japonskega zunanjega ministrstva izjavil, da na uradnem mestu o tem Se nimajo nobenih obvestil. Pred-
stavnik japonskega zunanjega ministrstva je dodal, da se le let* širijo vesti o *nfle-ško-ameriški konferenci, na kateri naj bi se razpravljalo o sporazumu glede sodelovanja angleške in ameriške mornarice.
Glede razvoja vojnega položaja v Hong-kongu je predstavnik japonskega zunanjega ministrstva dejal, da s tem 5e niso prišle nobene zanesljive vesti. Z japonske strani ni bilo ničesar storjeno, kar bi opravičevalo anuii'^ki' vojaške ukrepe v Hon?-kongu. Ni še jasno, kako se bo položaj v Hongkongu naprej razvijal.
Vtashlngton, 3. julija. AA. (Reuter.) Predsednik Roosevoit je podpisal zakonski predlog o uvedbi kontrole izvoza iz Zeti Inienlh držav streliva in vojnega materiala, ki je neobhodno potreben za narodno
obrambo. Lista proizvodov, kt jih ne bo mogoče izvažati brez dovoljenja, vsebuje številne kovine, kemične izdelke, dele letal, neprobojno steklo 1. dr.
Irska odklonila angleške garancije?
Po rimskih informacijah ne dovoli irska vlada pre stopa angleških čet na irsko ozemlje
Erablin, 3. jul. b. (Štefani) Angleška vlača je ponudila irski vladi jrarano/,je 7il
primer nemškega vpada na ir*ko ozemlje. FredM^nik De Valera je odklonil jamstvo ter izjavu, da Ir»ka nikoli no bo dovolUa prestopa angleške v-Ojske aH drugih vojnih
formacij, ki so pod britanskim poveljstvom, na njeno ozemlje.
BerLn, 3. jul. b.   (Štefani)  Glede na vest
da  jc  Irska odklonila  anglcSke garancije
pravi NemSki poročevalski urad: Ponudba
Anglije pomeni, da se angleška vlada dobro zaveda kritičnega položaja. V trenutku, ko je Anglija obkoljena z vseh strani, ni mogla ancrleska vlada    storiti ničesar
bolj nespametnega, kakor da Je Irski stavila to ponudbo.
Rumunija bo izpolnila svoje obveznosti
Bukarešta, 3. jul. br. (Štefani.) Ministrski predsednik Tatarescu je izjavil novinarjem, da bo rumunska vlada striktno
izpolnjevala obveznosti, ki jih je sprejela do Rusije. Hkrati pa je pozval ves rumunski narod, naj se tesno združi okrog- kralja Karola.
Rumunska letala nad
ozemljem
Sofija, 3. jul. br. v Štefani.) Včeraj poE-no popoldne sta se pojavili nad Rušcukom
dve rumunski letali, ki sta prodrli kakšen
kilometer daleč na bolgnrsko ozemlje. Bolgarsko protiletalsko topništvo ju Je takoj pričeio obstreljevati. Letali sta se spričo tega. spet umaknili na runiunsko stran. Kakor kaže, sta imeli nalogo dognati, aH se na bolgarski strani koncentrirajo kaki
kontingenti vojaštva.
Kanada In vseamerl£ka konferenca
\Vashington, 3. jul. br. (Štefani.) Državni tajnik za zunanje zadeve Gordell Hnll je izjavil novinarjem, da Kanada n<3 bo povabljena na vseameriško konferenco. 2e od pričetka vojne dalje sploh ni bilo vprašanja, ali je treba Kanado pritegniti k sleherni kolektivni ameriški akciji, dokler je v vojni.
Novi podatki o življenjskih stroških
Po podatkih revije „Indeks" so bili skupni življenjski stroški maja za 34*26% višji kakor lani septembra
Ljubljana, 3- julija. Zastopniki organizacij in posamezniki, ki se zanimajo za socialna in gospoda t ska vprašanja, pogosto ne morejo presoditi socialnih razmer dovolj stvarno samo zaradi tega, ker nimajo pri rokah zanesljivih statističnih podatkov. Zlasti zadnje čase se v tem pogledu mnogo greši, ko govore poklicani in nepoklicani o draginji. Ljudje si ne morejo napraviti nobene jasne alike, kakšen obseg je prav za prav zavzela sedanja draginja in kako globoko posega v socialno življenje, če se ozirajo le na podatke o podražitvi nekaterih življenjskih potrebščin. Za presojo vpliva draginje so razen cen življenjskih potrebščin potrebni še podatki o skupnih življenjskih stroških, o eksistenčnem minimu. Teh stroškov si ne more sleherni izračunati sam. Strokovnjaki, socialni delavci, ki se posvečajo proučevanju socialnih razmer, se morajo pri izračunavanju skupnih življenjskih stroškov pripadnikov posameznih stanov — navadno računajo življenjske stroške delavstva — ozirati na določene norme. Vendar ni povsem enotnih norm, ker podatki o količini in vrsti potrebnih življenjskih potrebščin niso zbrani vedno na en in isti način; nekateri statistiki se poslužujejo podatkov, ki so bili zbrani na podlagi anket med delavstvom, a tudi takšne ankete ne morejo nuditi vselej dovolj jasne slike.
Ob tej priliki opozarjamo zopet na najnovejše podatke o življenjskih stroških, objavljene v socialno politični reviji >In-deks« v Zagrebu. To je edina revija svoje vrste v naši državi, ki objavlja redno podrobne statistične podatke o gibanju življenjskih stroškov v naši državi. Statistična služba pri nas je še zelo nepopolna in ne uživa primernega upoštevanja, kakršnega zasluži v sodobnem življenju. Podatki oddelka za ekonomska proučevanja Narodne banke o gibanju cen kmetijskega in industrijskega blaga v posameznih krajih nam ne morejo nuditi primerne slike o gibanju življenjskih stroškov, ker ao v njih upoštevane cene vsega blaga, tudi tistega, ki ne spada v strogem pomenu besede med življenjske potrebščine. Odstotek podražitve vsega blaga je zelo različen od odstotka podražitve življenjskih potrebščin.
NajnovejSi podatki o življenjskih stroških v >Indeksu€ so zbrani za maj. Spre-vidimo, da draginja še vedno zavzema vedno večji obseg ter da je niso mogli zajeziti kljub vsem ukrepom. Naraščanje življenjskih stroškov v prvih petih mescih letos je skoraj povsem enakomerno, kakor da je podvrženo nekemu rednemu ritmu. Zadnje mesce lanskega leta je draginja naraščala sunkovito, zdaj pa narašča enakomerno.
Najbolj sta se podražila obleka in obutev; v primeri s cenami ob izbruhu vojne septembra sta bila obutev in obleka dražja že za 53.97 %. Preračunano na zlato valuto je zdaj obleka z obutvijo ie za 22.99 »k dražja kakor julija 1914. leta pred začetkom svetovne vojne. Pri tem pa moramo upoštevati, da je bila realna mezda ob koncu lanskega leta za 18.03 •/# nižja kakor leta 1914, za 9.95 o nižja kakor leta 1930. in za 6.46*/* nižja kakor avgusta lani. Realna mezda fizičnega delavstva je bila
lani ob koncu leta najnižja v zadnjem desetletju. V »Indeksu* ja ugotovljeno, da cene vlečejo mezde za seboj, nikdar pa ne mezde cen. V tej dirki so vedno cene pred mezdami.
Zelo se je tudi podražil živež. Hrana je bila letos maja za 414*1 •/• dražja kakor lani septembra. V primeri z letom 1929. Je bila za 3.12 % dražja, v primeri z julijem leta 1914. pa za 15.04 •/. cenejša. Cene stanovanj so ostale nespremenjene. Le ukrep proti podražitvi stanovanj je bil učinkovit. Znatno se je tudi podražilo kurivo. V Indeksu* so upoštevane cene v banovini Hrvatski, a podatki ustrezajo tudi našim razmeram. Kurivo z razsvetljavo vred (računana je cena premoga in drv ter količina porabe) se je podražilo v primeri a cenami septembra lani za 11.50 "o. Marca, aprila in maja so ostale cene kuriva nespremenjene.
Skupni življenjski stroški so naraščali v primeri s septembrom lani takole: oktobra so bili 3.77 višji, novembra 13.64, decembra 13.88, januarja 16.77. februarja 24.39, marca 26.4, aprila 29.13 in maja 34 26*'«. Med aprilom in majem se je najbolj podražila obleka z obutvijo, tako da je bila maja za 7.08 % dražja kakor aprila. Približno prav toliko se je podražila hrana, in sicer za 7.03 V«.
Iz Cdfa
—C Promocija. G Rihard P e 9 t e v š e k, sin sreskega šolskega nadzornika g. Rlhar-da Pestevška v Celju, je bil na Vidov dan na zagrebši univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva. — Čestitamo!
—c Kresovanje. Moška in ženska podružnica C2VTD v Celju bosta žgali v četrtek 4. t. m., na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, ob 20.30, če bi bilo slabo vreme pa v petek 5. t. m. kres na Starem gradu. Obenem bo pred kolodvorom pro-menadni koncert celjske vojaške godbe. Vabimo vse narodno zavedno prebivalstvo, da se kresovanja udeleži.
Z Zidanoga mosta
— Velik Cinimetodov kres bo gorel jutri večer na Stražniku nad Rimskimi Toplicami, kjer stoji v bližini Aškerčeva domačija. Kres zagori, točno ob 21.. ko bo dogorel, začno švigati pod nebo rakete v počastitev spomina slovanskih blagovest-nikov. Obeta se lepo vreme in prebivalstvu krajev, odkoder se vidi hrib Stražnik, zelo lep prizor.
• Ravnateljstvo trgovskega učilisča Christofovega učnega zavoda v Ljubljani,
Domobranska cesta 15. priredi za svoje dijake v sredo in četrtek 3. in 4. t. m. razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Dijake, njih starše in oeta-le, ki se zanimajo za tovrstni napredek, vljudno vabimo, da si zanimivo razstavo ogledajo. Razstava bo odprta oba dneva dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3/do & ura. Vstopnina na bo. Ravnateljstvo.
»SLOVENSKI NAROD«,   »reda, 3. Julija 1»40.
Stran 9
DANES PREMIERA
sijajne komedije United Artist* filma
MLADA SRCA
Zgodba družine, kl je hotela vedno Imenitno živeti — a ne na svoj, temveč na tuj račun. — V gl. vlogah: Douglaa Fairbanks Jr., Jane t Gavnor, Paulette Gođdard.
PREDSTAVE ob 16.. 19. in 21. uri. KINO UNION, teL 3»-*l
»KDO JE PAMETEN«
Popularni resni komik BUSTER
KEATON  Vas bo zabaval v filmu v katerem igra dvojno vlogo ljubimca in vodja gangsterjev. — Ob 16., 19. In »1. uri. DANES PREMIERA!_KINO SLOGA, teL 37-30
DNEVNE VESTI
_ Konferenca za sanacijo našega hotelirstva. Danes se je zaćeia konferenca gostinskega, o-seka trgovske zbornice v ggacelHfc razpravljajo o važnih vprašanjih našega gostinstva v zvezi Z zastojem tujskega prometa. Fodrobno razpravljajo o predlogih, ki jih. bodo izročili banski upravi 7. t. m. Banska uprava bo v ta namen sklicala posebno konferenco, ki ji bo prisostvoval tudi odposlanec trgovinskega ministrstva. Po tej konferenci bo pa sklicana širša konferenca v Beogradu pod okriljem trgovinskega ministrstva. Na nji bo prišlo do derinitivnih sklepov glede ukrepov za sanacijo našega gostinstva.
— Promocija. Promovirana bosta na ljubljanski univerzi v petek ob 12. gg. Tine Briški, advokatski pripravnik iz Vasi ob Kolpi in Ernest Nagy iz Ljubljane. Čestitamo!
— Sestanek naših in italijanskih indu-strijcev.   Da bi prišlo do čim tesnejšega
gospodarskega sodelovanja med našo državo in Italijo pripravljajo številne ukrepe v obeh državah. Zato bo tudi kmalu sklicana konferenca naših in italijanskih industrijcev. Na nji bodo razpravljali o vseh važnejših vprašanjih trgovinskega prometa med obema državama. Po nekem predlogu bi naj bil sklican sestanek v Zagrebu.
— Pred sklicanjem trgovinskih pogajanj
a Slovaško. Naši gospodarski odnosi s Slovaško so urejeni tako, da je trgovinska pogodba z bivšo češkoslovaško delno uveljavljena tudi za Slovaško. Njena veljavnost je trajala do 30. junija. Slovaška je predlagala pogajanja za sklenitev stalnega trgovinskega plačilnega sporazuma. Iz tehničnih razlogov naša vlada ni mogla pristati na takojšnja pogajanja. Zato bodo sklicana ob koncu tega meseca. Verjetno je. da bo dosedanji sporazum podaljšan še za julij. Naš izvoz v Slovaško med tem ne bo ustavljen, ker smo po kliringu Slovaški dolžni okrog 7.000.000 kron.
— I'stan ovijena bo centrala za nabavo bombaža. Nabava bombaža za našo tekstilno industrijo je še vedno nerešeno vprašanje. Ker bombaž in bombažno predivo lahko uvažamo le v majhnih količinah, razen tega pa še niso določene nabavne cene pri nakupu v državo, od koder uvažamo največ tega blaga, je nevarnost, da bi se razvila pri nakupih med podjetji konkurenca, ki bi vplivala, da bi se cene občutno zvišale. Da bi to preprečili, je potrebno ustanoviti centralo za nakup bombaža. Ta zamisel bo kmalu uresničena na pobudo ravnateljstva za zunanjo trgovino. V ta namen se že vodijo pogajanja z industrijskimi krogi. Centrala bi bila pod vodstvom ravnateljstva za zunanjo trgovino. Po drugih vesteh ho n:\.--:i div.ava uvozila iz Sovjetske Rusije večje količine sirovega bombaža, in sicer okrog 150 do 200 vagonov.
— N»vo filmsko   podietie v Beogradu,
V Beogradu ie bilo ustanovi i eno novo industrijsko filmsko podjetje »Panfilm«, Podjetje namerava izdelovati zvočne film3 in iih nosojati. Izdelovalo bo tudi zabavne i-Ime nele žurnalov in kulturnih filmov.
— Nov način prodaje soli. Monopolska uprava ie uvedla nov način prodale soli na debelo in drobno, da bi boli učinkovito pobijata brezvestno STJekulaeijo. V ta namen ie bila Izdana posebna mredba. Po tej naredbi zakupei prodaje soli na debelo ne bodo več prodajali deta ilistom soli v neomejenih količinah, temveč samo toliko na mesce, kolikor so ie jemali doslej Dosedanji konzum bodo ugotovi'i do nabavnih knjižicah. Detajlist. ki ie kupoval doslej do 500 kg s: II ra mesec, lahko to ko-ližino kupi hkrati. Monopolska uprava ne bo dovolila, da bi zakupci prodajali sol detailistom le po eno ali dve vreči, tako da bi morali hoditi vsalk dan po njo. Po eno ali dve vreči soli bodo smeli dajati samo detailistom, ki 1o toliko porabijo le v nekai tednih ali na mesec. Detailisti pa ne bodo smeh' omeievati predaje kupcem. temveč bodo morali nuditi toliko blaga vsakomur, kolikor mu ie za normalno prodaja potrebno. Prav tako ne bodo smeli delati razlike med odiemalci. tako da bi n_ Dr. nekom ali mesarjem prodajali po cele vreče soli in druitim ediemalcem pa bi ie ne hoteli dati več k.ikor le po kilogram.
— 200 srednješolcev v Zagrebu odpotovalo na morje. Včerai ie oblastni odbor Jadransko straže v Zagrebu odposlal na mor.ie prvo skupino ditakov na počitnice. Oblastni odbor ima sveri dom v Jelši na Hvaru, kamor pošilja vsako ieto mladino na okrevanje.
— BPevikte nesreče. V bolnico so odpeljali snoči 35Ietnega železničarja Alojzija Janežiča iz Ljubljane, ki je v škofji Loki padel z avtomobila in si zlomil levo roko. — Enajstletni posestnikov sin Stanko Purkart lz Velikega Osolnika je padel z voza in si prav tako zlomil levo roko. — Ključavničar Rado Vertačnlk lz Škofje Loke je na cesti pa;el s Kolesa in si zlomil desno roko. — Trinajstletna posestnikova hči Angela Šuštar Zaborsta je padla z lestve in si zlomila roko v zapestju. — štiri leta stari posetaikov sinček Anton Zaje iz Gor. Brezovega pri primskovem je stopil, sledeč senenemu vozu na vrv ki je padla z voza. Na vrvi se je otrok spotaknil in si zlomu levo nogo. _ Dvanajstletni delavčev sin Anton r>ftriulje iz I*ri-g-orice pri Dolskem je nabiral lipovo cvetje, pa je padel z drevesa m si zlomil desno nogo. — smolo je imel tudi upokojeni rudar Jože Rak iz Zagorja. Sel je v gozd po drva, pa se je spotaknil na Štoru in si zlomil levo nogo.
— ZaVOd Z3 proučevanje vprašanj Ja. dranske^a  morja-    Zagrebška Jadranska
straža namerava ustanoviti Zavod za proučevanje vseh vprašanj, Ki se tičejo našega Jadrana. Ta zavod bi naj prevzela banovina ali država in mu dala značaj, kakršnega imajo podobni zavodi v drugih obmorskih državah. Hkrati so sklenili, da bo Jadranska   straža   tudi   letos priredila
krožna potovanja ob naši obali z ladjami rednih prog Jadranske in Dubrovačke plovidbe. Ta krožna potovanja se bodo začela
na Sušaku s ciljem v Ulcinju. Ladje bodo pristajale v vseh važnejših krajih vzdolž obale. To kaže, da ni nobenih nevarnosti
za potovanje po našem morju in s tem so najbolje demantirane razne lažne govorice.
— Nove odredbe o preskrbi z bencinom. V upravi državnih monopolov je bila konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic iz vse države. Na nji so razpravljali o nabavi bencina za industrijo. Skleaili so, da je treba [ zvečati količine bencina odnosno bencinske mešanice za tovorne avtomobile. Prodaja bencina na nakaznice ostane Se nadalje v veljavi. Kar se tiče dovoljenj za nabavo bencina industrijskim podjetjem, je prišlo do spremembe, da bodo potrebna dovoljenja industrijskih zbornic za nabave nad 240 litrov.
— V Zagrebu so našli dragoceno zapestnico Katarine Schratt. Po smrti Katarine Schratt, prijateljice cesarja Franca Jožefa, je bila prodana v Zagreb dragocena zapestnica cesarjeve prijateljice. Ocenjena je bila od 8.000 do 10.000 din. Nedavno jo je neka gospa izgubila in razpisala je lepo nagrado za najditelja, toda nihče se ni javil. Policija je po naključju zvedela, da je najditelj zapestnico prodal nekemu znancu za 20 din, ker mu je dejal, da ni vredna več, češ da je iz pločevine. Kupec je zapestnico skril na podstrešje v svojem stanovanju v Zagrebu. Policija je našla zapestnico zavito v cunje.
—  Vreme.  Vremenska  napoved pravi,
da bo spremenljivo oblačno, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Beogradu in Rabu. Najvišja temperatura je bila v Splitu 30, v Zagrebu 28. v Ljubljani 26.8, v Beogradu in Rabu 26, v Mariboru, Kumboru in Dubrovniku 25, na Visu 24, v Sarajevu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.6, temperatura je znašala 15.2.
Proti vsem obolenjem zob in dlesna uporabljajte izredno zdravilno Paradentin pasto za čiščenje zob in masiranje dlesna, ker ta pasta učvrSČuje majave zobe in dela dlesno odporno in zdravo. Dobi se po 16 din v lekarnah in v drogeriji Gregorič, Ljubljana.
Iz Ljubljane
—lj Kresovanje na B°zniKu. V počastitev praznika slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda bo jutri ob 20.30 na Rožniku gorel kres, ki ga bosta skupno zažgala podružnica CAID in viški Sokol. Pri kre-sovanju bo zapel sokolski pevski zbor nekaj pesmic Vabimo vse članstvo viške podružnice CMD, Sokola in narodno občinstvo, naj jutri zvečer pohiti na Rožnik h kresovanju. Tudi na Krimu bo zažgal viski Sokol kres. Jutii vse, Kar slovansko Čuti h kresovanju na Rožnik. Zdravo!
—lj Kanalizacijo Tvršcve ceste od artilerijske vojašnice pa do mestne meje pri Urbančku je pravkar razpisal mestni tehnični oddelek. Kanal bo dolg 1519 r.i ter bo veljal okrog 750.000 din. Kakor vemo. bo država pričela tlakovati Tvrševo cesto in jo je treba prej kanalizirati, da se bo odtekala voda in bo cesta večino suna. ~ ureditvijo Tvrževe ceste bo izpolnjena že stara želja ljubljanskih občanov ter vseh voznikov, ki prihajajo v naše mesto.
—lj Nov grob. v Ljubljani je umrla včeraj po hudi bolezni ga. Marija Pritekel j. Pokojnica je bila blaga žena. ki so jo spoštovali vsi. ki so jo poznali. Za n;o žalujeta brata Blaž in Karel. Pogreb bo jutri ob 14.30. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9. na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sož?.lje!
—lj Zavarovanje podstrešij pred letalskimi napadi. Ko je mestni zaščitni urad naročil hišnim posestnikom, naj pospravijo podstrešja zaradi nevarnosti požarov ob letalskih napadih, so res pokazali prav veliko razumevanje in tudi poskrbeli, da so stranke s podstrešij spravile rrrao Saro in navlako, ki je najbolj nevarna za ogenj. Komisije so pregledala 1196 postre^ii ter ugotovile, da so hišni posestniki v 9o7 primerih ustregli predpisu. K tem lahko prištejemo še 180 delno urejenih pods-r^šij. a samo 99 podstrešij ie ostalo takih, kakršna so bila prej. Samo 6 posestnikov je izjavilo, da bodo glede predpisane ureditve podstrešij vložili prošnjo na mestno poglavarstvo. Tako so danes z malimi izjemami vsa podstrešja lepo pospravljena ter že s tem precej zavarovana, da se ne razširi ogenj. Mnogo slabše je z zavarovanjem ostrešja samega, ki bi moralo biti impregnirano ali vsaj pobe'.jeno. da je les kolikor toliko varen pred ogr.jcm. Tudi glede predpisanega tlaka na podstrešjih bo treba še zelo mnogo storiti ter obiti vra*a s pločevino itd. Vsaka hiša mora imeti za
svoje varstvo tudi potrebno gasilsko orodje, saj nabava ne zahteva velikih stroškov.
O tem se lahko prepričamo, če preberemo brošurico ^Letalski napad . . . Varujmo se!«, ki jo mestni zaščitni urad brezplačno deli ter jo je že mnogo tisoč razdelil zlasti na protiletalski zaščitni razstavi, v tej
poljudno pisani brezplačni belo-rdeči bro-šurici imamo prav vse. kaj moramo pripraviti za varnost podstrešij in tudi. kako napravimo zmes za oplesK tramovja, kako
morajo biti vrata obita s pločevino itd, da bomo čimbolj varni pred ognjem. Seveda je tu opisano tudi vse najpotrebnejše orodje za gašenje, ki je pa kaj preprosto, Kakor n. pr. ročna brizgaina, ceber z vodo,
s cunjami ovita metla in podobno. Da pa
podstrešja v kratkem spet ne bsdo zanemarjena in zašarjena, opozarjamo, da bodo pod stalnim nadzorstvom mestnega -arčltnega urada.
—lj TJpokojeno učitelj« tvo ima jutri 4.
t. m. svoj družabni sestanek ob 16. pri Novem svatu.
—lj Vlom v izložbo. Te dni je neznan zlifcovec vlomil v islojuxmo okno Oiupove trgovine na Starem trgu it. 1 in odnesel dve svileni aamoveznici ter dvojni balonski plaJc svetlosive barve v skupni vrednosti okrog 800 din. Vlomilec je najbrž« skušal vlomiti tudi v sosedne izložbe, kjer bi našel več plena, pa je bil bržkone pregnan.
—lj Dve tatvini. V fcivinozdravski ulici 2 je bilo ukradenega več različnega perila T. Hočevarjev!. Tat se je ponoči splazil na dvorišče in pobral perilo že mokro. - - Na Dolenjski cesti se je nekdo splazil v stanovanje Marije B. in ji ukradel zlato dam-sko zapestno uro, vredno 500 din.
— Kolo len zadrusark priredi danes ob 16. v dvorani irlasbenesa društva »Sloge«. Pražakova 19. poskusno pranje s Čistini tom ter čiščenjem volnenih in svilenih oblek. Prinesite obleke in pletenine, a za sušen i e brisačo s seboj! Ne bo vam zal. če izgubite rx>l urice! Nato bomo Priobčile natančna navodila ra oranle v »Zadrugar ju«. 2ene zadrugarke in eosoodflnie ne zamudite uaodne prilike!
lj— V LjubUani so umrli od 21. junija do 27. Junija: Stroad Ljudmila Marija, 61 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Copar Kedvika. 8 mesecev, hči troš. paznika. Ko-baridska ul. 48; Jurkovič Marija roj. Stresen. 81 let, vpokojenka tob. tov., Razpotna ul. 6; Arhar Ivan. 86 let. delavec, Celovška c. 272: Tratnik Alojzija roj. Hafner, 77 let. hotelirka, Vidovdanska c. 9; Blatnik Elizabeta roj. Pipa, 31 let, žena cestnega nadzornika, Bizjanova ul. 12; Gajer Frančiška roj. Kušar, 89 let. vdova strojevodje, Poljanska c. 16; Koren Katarina, 52 let, kuharica, Kolodvorska ul. 35; Pet-tauer Franja vd. Keršmanc roj. Zlobec, 73 let. delavka tob. tov. Sv. Florijana ul. 38; Velkavrh Anton. 52 let, urar, Sv. Petra c. 66: dr. Jurkovič Joso, 52 let. univ. prof., Fiignerieva ul. 15. — V ljubljanski bolnici so umrli: Blas Alojzija, 18 dni hči posestni ka, Zaloška c. 169; Novak Marija, 76 let, dninarica, Za Bežigradom 14; Do'amič Jožefa, 32 let, hči posestnika, Gajšovci 31, pri Ljutomeru; Racman Darinka. 2 meseca, hči zidar, pomočnika, Sokolska ul. 9; Ur-šič Angela, 47 let, vdova rudarja. Loke 180 pri Trbovljah; Rak Ivan. 40 let, delavec. Zaloška c. 124: Zibert Julija roj. Pospišil, 50 let. žena vlakovodje, Maurerjeva ul. 4; Malnarič Marija roj. Stritar, 60 let. žena učitelja. Celovška c. 72; Dobnikar Anton, 33 let, delavec, Jezica 15 pri Ljubljani.
—lj V Stritarjevi ulici st. 6 v i-jumjanf pr| frančiškanskem roostu «** s**laj nahaja optik In urar F K. P. ZAJEC, torej ne vee na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L
faefetnica
KOLEDAR Danes: Sreda, 3. julija: Heliodor.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Sloga: Kdo je pameten. Kino Inlon: Mlada srca. Kino Šiška: Kraljica leda.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; Trnkoczv ded., Mestni trg 4; Ustar, Selen-burgova ulica 7.
Iz Maribora
— Sodna ves*. Za starešino sreskega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je imenovan sodnik g. Maks Ašič.
— Novi grobovi. V tukajšnji splošni bolnici je umrla Jožefa KoKol, zasebnica, stara 83 let. — Na Kralja Petra cesti 25 v Studencih je umrl posetnlk Mihael Pe-zdiček, ki je učakal častitljivo starost 85 let. — Umrla je posestnica Frančiška Korošec, stara 74 let. Žalujočim svojcem :i5še globoko sožaije.
— - I;risrčno odhodnico je priredil matični pevski zbor pri ^Orlus zaslužnemu matičar/u Janku Amušu, ki se poslavlja iz Maribora in ki odhaja v Središte eb TraIsKiene besede so spregovorili ob tej priliki c*ed?ei*iJlt Glasbene matice dr. Kndolf glavnik, p* č\ redsednik matičnega pevskega zbora Koren, gospa svarerva v imenu pevk, btvšč matični predsednik dr. Tommšek .n g. Šetinc. Društveni tunk-
STO
V <Vško kočo na Ravneh pod Grintav-eem, ki leti pod severno steno najvišjega vrha Kamniških planin v višini 1543 m, priredi Slovensko planinsko društvo izlet v nedeljo 7. julija. Zjutraj ob 6. bo odpeljal poseben avtobus izpred evangeliske cerkve na Jezersko, knmor bo prisr>?l ekrog 7. zjutraj. Po kratkem odmoru bodo nadaljevali izletniki pot proti Češki koči, kamor bodo prispeli okrog 11. Za okrep-čila bo poskrbela oskrbnica te planinske pest: janke. Ta dan bo v krogu članov SPD tiha proslava 401etnice češke koče. Povra-tek z avtobusom z Jezerskega ob 20., prihod v Ljubljano ob 22.
3a pellešfst*« krenUse
Liubljana. 3 julija
Policijski orpetni so zaplenili nekemu kro-vnjnrju lep. velik zli-t nrstan v obliki krone. okra:en s> sednvmi briljanti. k* je bil nedvomno nekje ukraden Tat je prodal prstan nekemu daln^atinskemr kroinjarju. potem pa je prstan v kratkem času menjal po vrsti kar več gospodarjev Pr- tem se je dvigala tudi njejrova cena in s'cer, kakor je u jot- vila p^'ic^ia od 25'H) na 5000 din. Pi-'ic^ja je v zadevi uvedla nreisks-vo. vendar d^!?j pravega lastnika 3e ni
iz?* "i.
V npk?m rto=';"^Jccm '-^»kalv! je bila pred-vče^nj'niim dopokine izvršena izredno drzna tatvina. Gospodinja je zjutraj pripravila za gotov namen večjo vsoto denarja, menda nekaj ned 20.'"'0 din. k1' ga je po-!o2LTa v za\ itV.i na mizo v pisarni. Takoj nato  je  morala  po  opravku  v kuhinjo, pa
je vrata p:.-ame samo zaklenila in pustila ključ v ključavnici. Ze po nekaj minutah se je zopet domislila denarja in je posla-
:la ponj v pisarno svojo hčerko. Ta pa je našla vrata pisarne odklenjena in samo priprta, dočim o denarju, ki jja je gospodinja pusti'a na mizi. ni Hlo ne duha ne sluha. Hčerka se je takoj vrnila v kuhinjo, kjer je materi povedala, da denarja ni našla. V  lokalu je seveda zavladalo razburjenje,
o zadevi je bila obveščena policija m uvedena preiskava. Policijski organi so že dopoldne aretirali neko sumfljivo osebo, vendar preiskava doslej še ni rodila pozitivne ca rezultata.
V 2argijevo trgovino na Sv. Petra cesti je s top U oni dan mlajši neznanec, ki sta
mu sledili tudi dve ženski srednjih Vet. V trgovini je bilo rudi već kupcev in ni nihče posvečal trojici, ki je izbirala razloženo blago na miai. prevelike pokornosti. Moški m obe ženski so med seboj govorili nemško- in niao ničesar kupili, po njihovem odhodu pa je podajaj ka kmalu opazila, da je tzgdnilo 8 m vaordne svile, v vrednosti nekaj nad 350 din. Sum, da je blago ukradel eden izmed sumljive tpojice, je bil več kot upmvioen, zato so jih pričeli takoj zasledovati, vendar zaman. Tatinska trojica je brez sledu izginila in bo morda poskušala srečo še drugod, zaradi česar je umestna previdnost.
Konferenca borz dela v LJubljani
V ponedeljek se je začela v Ljubljani konferenca šefov uprav borz dela v državi ob navzočnosti zastopnika ministrstva za socialno politiko dr. K.rmpot>ča. načelnika ministrstva za socialno politiko. Konferenci prisostvujejo zastopniki borz dela iz vse driave in člani centralne uprave iz Beograda. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, predvsem reorganizacija ustanov borz dela z razmejitvijo glede na novo notranjo ureditev države. Hkrati tudi razpravljajo o novem proračunu ter ra?de-litvi sredstev na posamezna področja. Borze dela v Sloveniji bodo poslej samostojne. Upravnik borz dela v Sloveniji je dr. Karlin .načelnik socialnega oddelka banske uprave, predsednik pa inž. Baraga, inspektor dela banske uprave. Konferenca bo najbrže jutri končana.
Društvo pri]atel]ev Golnika
Golnik, 1. julija Pretekli teden je imelo Društvo prijateljev Golnika v prostorih zdravilišča svoj prvi redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili vsi bolniki in mnogi okoličani, člani našega dru«tva. Predsednik dr. Robert Neu-bauer je podal izčrpno poročilo o delu društva v prvem letu obstoja. To deio se je moralo omejiti v prvi vrsti na organizacijo druStva. Posrečilo se je prvdobiti mnogo članov iz vseh delov naše države. Celo 10 ustanovnih članov, ki so prispevali vsak po 2000 din. je društvo pridobilo v teku prvega leta. Ko sta podala svoje poročilo še tajnik in blagajn:k, je članstvo z veseljem sprejelo na zn&nje, da se je društvu posrečilo zbrati skoraj 80.000 din, ki so se delno že uporabili, delno pa sc še bodo v smislu društvenih pravil za podpiranje siromašnih bolnikov, ki jim društvo omogoča zdravljenje, in za podpiranje družin onih bolnikov, ki se zdravijo na stroške kake blagajne, ki pa le te/ko vzdržijo v zdravilišču, ker ni'hove družine niso dovolj preskrbljene. Razni so šc načini, s katerfmi se uveljavlja društvo, ki ima samo ta namen, da lajša gorje, ki ga prizadene tolikim tisočim jetika.
Izvoljen je bil odbor s predsednikom dr, Neubauerjem na čelu. V odboru so zastopani vsa važnejši kraji na^e države. Svoj dosedanji uspeh je društvo doseglo v glavnem s pomočjo poverjenikov po vseh večjih mestih Jugoslavije. O priliki občnega zbora zopet pozivarr«o ns?o javnost: Pod-pirajte nn$c društvo, podpirajte uboge je-tične bofnike. pomagajte z dejavno ltubez-nifo. da bi se to zlo kmalu zatrlo? Pristopajte kot člani, pomagajte nam kot poverjeniki!
Skunšeino je počastil z obiskom tudi ban dr Marko Natlačen, pokrovitelj protitu-berkulozneca pokreta v Sloveniji, ki se je mudil na Golniku, da bi si ogledal, kako napreduje gradbeno deio pri železni carskem oddelku.
Smrt v ru&mliu
Celje, 3. julija V torek okrog 17. se je zgodila v premogovniku tvrdke Bohemia v Osenci pri Celju smrtna nesreča, katere žrtev je postal družinski oče. V omenjenem času se je v rudniku sesula plast premoga ialovca n zasula 301ctnega rudarja Friderika Zupan-ca. Ko so ga odkopali, je bi! žc mrtev. Plast premoga mu je zdrobila prs m ko* Zapušča ženo in tri otroke, ki žive v Loki pri Žusmu. Iz Celja je prispela uradna komisija, ki jc ugotovila dejansko •tanj'' Zupančevo truplo so zaenkrat po. >ždi na mrtva:ki oder prj rudniku in obvestili njegovo ženo.
Iz Novega m^sta
Sprejemni Izpiti na novomeški rimnasiji.
Po odloku ministrstva za prosveto smejo letos izjemoma v avgustu ponovno delati spreiemni izpit za I. razred srednjih sol učenci, ki so bili odklonjeni v junijskem roku zaradi bolezni niso motril priti k iz-
snrejemni izpit vsi učenci, ki v junijskem roku zaradi bolezni niso roopli priti v izpitu. Vsi taki učenci lahko vložijo prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu v avgustovem roku do 20. avgusta. Prošnjo je treba kolkovati z desetdinarskim (^Kavnim kolkom In priložit! rojstni list. Izpričevalo o dovrS«nem 4. razredu ljudska gole ter noslednje Šolsko izpričevalo; VMi ki zaradi bolezni niso prišli, naj prilog §f> zdravniško imričevalo. Sprejemni izpiti se bode ^ričeii ro. avg-usta ob 8. dop.
Iz Moravč
Tu fsko-pr ometnl tečaj. V Moravčah se le z d.maSnjlm dnem pričel tujsko-pro-metni tečaj. Na tečaju bo vrsta predava-tel-fev seznanila poslušalce z osnovnimi r»o?mi turizma, z delem potovalnih pisarn in organizacjio turizma, s serviranjem, ureievaniem vrtov in okolice his, s higieno na de2ell ter z prostinsklm kletarstvom, tečaj se je prJerlasilo veliko število in-
teresertov iz b-i*n.1e in daljnje okolice tteravt, min je upati, da bo tudi rodil primeren UBoeh.
f9 ^Uava^
— Krsti, poroke, novi jrrobovi. Krščeni so
bili: Anton Mlinar, Marjeta KovaC, Franc Grmadnik,  Avprust TomSe,  Antonija PaS\
Vojteh VabiC. Danijel Pire. Frane Krem-žar, Terezija Zalokar, Marija Jerman, igrane Brlosrar, M&rija Vastic, Ljudmila ori^erlp. Anton Hribar. Stanislav Krese. -— Poročili so ae: Anton Tomae, rudar. In Terezija Guze j. zasebnica; Janez Boršnar, delavec, in Štefanija Barič, delavlPis Ju*~
ton Zakošek, rudar, in Gabrijela VozHČ, saaebnica; Alojzij Vidmar, železničar, in Veronika Tomaž, zasebnica; Janez Vidrin, trgovec, In Ana Gantar, m—ebnloi, — Umrli so: Antonija Golob, roj. Sovin, rudarjeva iena, 53 let; Marija Petek, roj. Kos, preužitkarica, 68 let; Apolonija Majcen, samska gospodinja, 63 let Nade SO-žalje!
— Vidovdanska pro*4ava je bila loto« v Trbovljah posebno svečana. Ni bilo sicer društvenih manifestacij kakor druga leta, vendar je splošno svecanostno razpoloženje med našim prebivalstvom pokazalo, da ima v današnjih časih Se posebno v Čislih spomin na zgodovinsko mučenistvo kosovskih junakov in vseh jugroslovenskih borcev za narodno oevobojenje. Povsod so vihrale državne zastave. Vse delo po trgovinah in privatnih podjetjih je bilo ustavljeno. Na cestah je vladalo praznično razpoloženje in v jutrnjih urah jc hitelo staro in mlado v župno cerkev, da se udeleži svečanih zadušnic. Službi božji je prisostvovala številna žolska mladina pod vodstvom učiteljatva, oficielnemu cerkvenemu opravilu pa množica prebivalstva in zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, obe grasilski četi z zastavami, odposlanstva Sokola in Jadranske straže z zastavami ter zastopstva številnih drugih tukajšnjih nacionalnih in kulturnih društev, šolska deca je narodni praznik proslavila ae v šolah, kjer so ji učitelji po razredih predavali o pomembnosti Vidovega dne za ju-gosI6venwki narod. MeSČanska šola je imela skupno proslavo v telovadnici z nagovorom upravitelja, deklamacijami, petjem in telovadnimi točkami. Spomenik viteškega kralja Aleksandra I. je bil okrašen a svežim cvetjem, darom neznajilh otroških rok, ki so s cvetkami okinčale na ta dan soho našega nepozabnega vladarja Zedinitelja.
t >' v 7      1 t    *    v t 7^-»
- -i i j . Novačenje je poteklo v popolnem redu in miru. Mladi fantje, ki so bili potrjeni, so s ponosom izjavljali, da bodo tudi oni služili svojemu
. Izmed pre-%    t      * *   '     *    H  Mt    v t
----1^4 . .
: < Ob tej priliki je bila pregledana tudi vojna oprema trboveljskih rezervni častnikov. Pregled je poka al dobro discipliniranost rezervnih častnikov, ki so se preskrbeli z vso predpisano opremo. Na predvečer pregleda je priredila tukajšnja sekcija UROIR sestanek, na katerem je bilo govora o stanovskih zadevah. Sestanka so se udeležili kot gostje tudi komandant celjskega vojnega okrožja polkovnik g. Oskar Oasak z oficirji
1     *  * /    * <»
-  *      t       t   * Z   t. p. a A  ^   ,        i   .    t .
G. polkovnik čarnk je na pozdravne besede prodsedmka sekcije g. Rogla odgovoril z lepim kratkim nagovorom, v katerem je Izrazil zadovoljstvo, da vidi rezervne oficirje na delu ter pozval prisotne k vsej požrtvovalnosti za blagor domovine. Resni časi znhtovajo posebno od častnikov, ki so voditelji naroda v miru in vojne vzgledne dejavnosti in trdne narodne zavednosti! Oficielnemu delu je sledil družabni večer, na katerem so bile med prisotnimi izmenjane marsikatere koristne misli.
Iz Metlike
Banovinska cesta in lokalne potrebe Drasioev in oi\oiice. z gradnjo nove bu-Povinsjkc cest« si ie prebivalstvo teu*i idiličnega kotićka Bela Krajine obotaJo. da dobi Dredvst-m potrebne louuiine zveze, ki imniu in so največjega Domena za cko-lUke vasi iz sedmih občin. Z veltkirn veseljem je bila sprejeta tudi vest o r>*eio-žttvi klanca na cesti Dragici—Repica— Krmiicana. kax bi bilo nedvomno vsem v veliko korist. Po dosedaniiii meiritvan in trasiranju pa se kaže. da bi b.ji preb.vaici močno oškodovani v svojem uuaniu la pričakovanju, ko bi cesto zgradili v 50" dan i i trasi, ki bi sicer korisiilu samo tranzitnemu prometu s sosedno banovino Hrvatsko, dočim bi prebivalstvo ostalo brez neobhodno wotiei>ne ctste, ki jv nv*j vc, j.xu pomena za vse okotiiske vasi. Splošna želja, ki so jo vselej poudarjali, je ta, da bi se sedanja trasa, ki voai od šoie v Dra* šičih proti mostu v Potoku, v petem .oku dvignila, prečkala staro cesto za 120 korakov od km 6.5. čez potok naj bi se naredil mast in cesta izpeljala v višini tako, ua se obenem omiU klanec, ki Vv>J. od banoviiis.ve ceste v vas Železnike. S tem bi dobili Železniki vsaj deioma dobra zvezo z banovmsko cesto, V drugem odseku od mesta do Repice bi morala priti vsaj v taki višini, da bi prečkala ce^to pri km 7.1. na zadnjem ovinku teaa klanca. Večina davkoplačevalcev - uporabnikov te ceste ima prav v tem predelu svoje vinograde. Prevoz kolja, gnoja, vode za škropljenje itd., ieaeni pa vinskih pridelkov bi se z izvedbo dosedanje trase v ničemer ne olajšal, ker bi prav najhuiši klanci ostali nepreloženi. Vse kaže, da bi bila zaželena trasa tudi cenejša, nedvomno pa bi v vsem obsegu zadostila lokalnim potrebam. Del
ceste ie že v gradnji in je zato nujno dow txebno. da se nova banovinska cesta, dokler 1e še moRoce. izpelje tako. da bo zadostila vsem krajevnim potrebam,
ZadnJa pot Amalije Podgornikove. Nemilo nas je pretresla vest o smrti sestre Amalije Podgornikove. ki le stala ob zibelki metliškega Sokola in ie skozi tri desetletia z vsem poletom sokolske duSe pospeševala naše delo z iskreno sestrsko ljubeznijo in pozornostjo. V oonedeljzk smo jo spremili na zadnji poti v častnem številu na pokopališče k Sv. Roku. Pri odprtem grobu ji je v s'ovo iz pregovoril starosta br. Hočevar. Pckojnica ie bila vedno zavedna narodna žena, vzorno ljubeča in skrbna mati dobroti j ivih rok in bla^e^a. srca za vse, ki so kdaj iskali pri nj^i pomoči. V niei so bile utelešene vrline ju-gosflovenske Sokoliće, ki 1ih je znala prenesti in presaditi v duše svojosa rodu. Idealom bratstva In prizadevanju za napredek trloboko vdana ie Sokolu ob vseh
Prilikah izkaaovala svoio Domoč. Sestri Malto bodi ohranjen najlepša srxvm:n!
SOKOL
LJnMJanskl Sokol bo zažgal kres v Čast naiih apostolov sv. Cirila in Metoda jutri v Četrtek ob pol 21. na letnem telova-diieu v Tivoliju. K udeležbi vabimo vse članstvo, naraščaj in deoo.
Sorzna poročila
Curih, 3. julija. Beograd 10. London 16.75, New York 442. Milan 22.40. Madrid 40, Berlin 177, Stockholm 106.23, So-flga MO, DHiasm I0t\x 228.
»SLO     NS KI NAROD«,   veda, S. 1N0.
9»ev. 149
Pohcd mrliče v
Nerazpadla človeška trupla
O morskih vodah v velikem pristanišču ▼ Odesi ob severni obali črnega morja so potapljači trdili, da so proklete, češ, ljudje v njih umirajo, mrtvi pa oživljajo. Zato si je marsikateri potapljač prinesel na suho steklenico vode kot kakšen poseben eliksir. Potapljači so govorili, da se na morskem dnu v odeškem pristanišču sprehaja smrt. Kdor jo opazi, ji več ne uide. Sklicevali so se na to, da se je pri raznih prilikah tam ponesrečilo že nešteto potapljačev, ne da bi mogli ugotoviti vzrok smrti. In v resnici je umrlo nenadne smrti nekaj potapljačev in zdravniki niso mogli ugotoviti pravega vzroka njihove smrti.
Pred nekaj leti se je zasidral v Odesi torpedni rušilec, ko so pa hoteli odpluti in dvigniti sidro, so opazili, da se je zataknilo v morsko dno tako. da ga niso mogli več izvleči. Končno se je veriga odtrgala in sidro je ostalo v morskem blatu. Globina v odeški luki ni posebno velika in ker sidro vojne ladje ni poceni, so poslali na morsko dno potapljača, da bi sidro dvignil. Potapljač je sidro lahko našel, a ga ni mogel oprostiti. DpIo je bilo zelo naporno, ker je blato zelo žilavo zaradi dotoka raznih kemikalij in ostankov, ki se stekajo z odpadnimi vodami iz tovarn kositra v Odesi. V dolerih letih se ie nabralo na mor-
morskem dnu
dnu odeškega pristanišča
skem dnu precej teh odpadkov. Končno je potapljač sidro že skoraj oprostil in se je zravnal, ker ga je začel boleti križ. Ogledal se je okrog sebe v prosojnem mraku zelene vode in nenadno je začel prestrašen dajati signal, da bi ga izvlekli. Potegnili so ga na ladjo onesveščenega. Osvestil se je šele čez nekaj ur ob skrbni zdravniški negi. Zelo so bili radovedni, zakaj mu je postalo nenadno slabo. Odgovoril je, da je zagledal na morskem dnu korakajoče mrliče. Nikdar nisem tega verjel, je dejal, ko so tovariši pripovedovali o maršu smrti na morskem dnu. Sedaj pa sem ga videl sam. Kri se mi je zledenela od groze. Vzravnal sem se, da bi se nekoliko odpočil in ogledal sem se okrog sebe ter opazil, da se za mojim hrbtom nekaj godi. Ko sem napel oči, da bi bolje videl, sem v bližini zagledal, da koraka proti meni skupina mrli-čev. Nekateri so bili oblečeni v navadne civilne obleke, drugi pa so nosili zelo čudne pestre uniforme. Mahali so okrog sebe z rokami in gibali z nogami, kakor da korakajo po ritmu neke pesmi, ki so jo morda peli. Moral sem se rešiti čim prej.
O tej pustolovski zgodbi je čul tudi filmski operater morskih globin kapitan John Craig. V strahove ni mnogo veroval, zdelo pa se mu je, da mora vendar biti nekaj
Katera hoče izgledati
MLADA?
Presenetljiv iznajdba
ODPRAVLJA GUBE
Haprov/k talePOfZKUS
Nov. dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitelni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznešel ga je znamenit zdravnik, profesor medicine. Ta dragoceni ekstrakt, imenovan »Baocel«. je vsebovan zdaj v rožnati brani za kožo Tokalon. Uporabljajte jo preko noči. Medtem ko spite. Vam koža sleherno sekundo absorbira te vitalne elemente. Vsako jutro, ko se prebudite, je Vaša kože jasnejša, glejša. bolj sveža — mlajša.
Cez dan uporabljajte aremo i'oka:on (belo ne mestno). Ta kreme vsebuje dragocene sestavine, ki krepijo in natezejo kože in k prodirajo globoko v kožne pore Tam razkra jajo globoko za jedem prah in nečistočo Za jedald izginejo,  razširjene pore se stiskajo Kože postane bela   jasna in mehka kakor sa tin_  S to enostavno nego  lahke  vsaka žen = doseže, de je videt: mnogo let mlajša. Imejt* tudi Vi dfvno kožo in oolt. s kakršno bi lahko ponašalo vsako mlado dekle S hranarr za kožo Tokalon so uspešni rezultat: zajarr ceni. sicer se Vam vrne denar.
I
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest. da nas
je za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta, nečakinja itd.
Marija Pritekel]
kJ je dne 2. juiija ob %20. uri po težki bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 4. julija ob %15. uri iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 3. jtrtrja 1940.
brata BLAŽ in KABL PRITEKELJ in ostalo sorodstvo
kar je povedal potapljač. Sklenil je. da skrivnost pojasni. Skrbno je zbral vse podatke pri potapljačih, preden se je spustil na morsko dno. Dolgo ni mogel najti ničesar drugega, kakor le navadne naplavine, ki se nabirajo v veliki količini na dnu vsakega velikega pristanišča, končno so pa njegova raziskovanja vendarle rodila uspeh. Nekega dne je tudi on srečal mrliče v pohodu, toda namesto da bi pobegnil, kakor dotlej vsi drugi potapljači, se je približal Čudnemu sprevodu. Prizor je bil v resnici grozen. Točno tako kakor je pripovedoval potapljač s torpednega rušilca, so bili nekateri mrliči oblečeni v navadne obleke, drugi pa v pisane uniforme. Vsi so se gibali in mahali z rokami ter prestavljali noge kakor v ritmu koračnice. V popolni tišini na morskem dnu je bil prizor še bolj grozen. Kapitan Craig je moral zbrati ves pogum, da se je povsem približal čudnim postavam. Najprej je ugotovil, da se trupla gibljejo na enem in istem setu ter se ne pomikajo naprej. Videz pohoda je budilo gibanje rok in nog in k temu je mnogo pripomogel tudi strah. Ko je pregledal obleke trupel, je ugotovil.
da gre za trupla, ki so bila vržena v morje med rusko revolucijo. Obsojencem so pustili na nogah okove kakor so jih imeli v ječah. Uteži okov so se pogreznili v blato, trupla pa so se dvignila, ker so se v njih razvili plini. Gibali so jih slabi morski tokovi. Skrivnost so Še končno nekoliko pojasnili zdravniki. Trupla so ostala skoraj nespremenjena mnogo let pod vodo zaradi vpliva kemičnih odpadkov tovarn, nakopičenih na morskem dnu. potapljači pa, ki so videli ta strašen pohod smrti, so umirali verjetno zaradi tega, ker je živčni pretres vplival še tem bolj škodljivo na organizem, ko je kri vsebovala večje količine dušika in je bil ves organizem oslabljen zaradi težkega dela pod visokim pritiskom na morskem dnu. Tako je bila povsem enostavno pojasnjena skrivnost morske vode v odeškem pristanišču.
Iz Gornie Radgone
Tlakovanje ceste skozi obmejno Gornjo Radgono silno počasi napreduje. Zato se ne more pričakovati, da bi bila vsa dela do avgusta, kakor je bilo določeno, kon-
čana ter cesta oddana v promet. Dolžnost tvrdke Slograd, ki je prevzela vsa ta cestna dela, bi bila, da pravočasno preskrbi ves potreben material, zlasti ker so delovne moči na razpolago, saj letos ni odšlo toliko delavcev na sezonsko delo v tujino kakor prejšnja leta. Zaradi zatvori-tve glavne prometne ceste je usmerjen ves promet začasno sko?i vijugasto in ozko Sodarsko ulico, v kateri je srečanje dveh tovornih avtomobilov sploh nemogoče. Ker pa druge ceste ni na razpolago, je nujno potrebno, da se tlakovanje ceste čim prej konča ter redni promet skozi trg čim prej vzpostavi. Tudi bi bilo nujno potrebno, da omenjena tvrdka zaradi boljše varnosti nočnega prometa kanalizacijske jaške zavaruje v boljši meri, pri vili dr. Cremoš-nika na Spodnjem grisu pa namesti opozorilo, da je promet usmerjen skozi Sodarsko ulico. S tem bi se prihranilo nepotrebno razburjenje voznikom, ki prihajajo od te strani.
Postani in ostani član Vađnihove družbe!
Jožek in Ježek bosta jutri zopet v vrtu
ZVEZDI
Novi Slagerjr, nov humor, veliko razvedrila
Ši lovi € vas vabi« Šilović vam nudi domačo godbo, domače o e t i e in domači valček
Začetek zvečer ob 9. uri. Se priporoča za poset
M. Šilović - Tel. 45-54
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Azno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša m najcenejša oblačila si nabavite pri
PRESRER
Sv.  Petra  cesta 14
Poslužite se
oglasov
v
»Slov. Narodu«
ki so najcenejšil
MKE2L LA ii/c3^LJt
iobite najceneje v Komenskega
ulici 34. 1590
50 PAR EN TL AN JE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 In Frančiškanska ul. 3.   4. L.
POSEST
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
VDLA
12 sob, pritikline, cvetličnjak, sadovnjak, vrt — naprodaj. Folakowski, Gorice, Golnik.
1650
ZEMLJIŠČE
ica. 3000 m2 v bližini Sv. Križa naprodaj. Naslov v upravi SI. Naroda. 1658
Seseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico  dobite   najceneje v
MEDARNI Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1.
MLATDLNICO
veliko, z bencinskim motorjem, ki opravi ves postopek mlačve odnosno čiščenja žita, proda Kmetijska strojna zadruga v Trebnjem. 1651
FIŽOLI
od din 3.50 dalje. Sever & Komp., Ljubljana
1614
ČEŠNJE
sveže, I.a, trde za vkuhavanje, košara 12 kg din 70.—, košara 15 kg din 265.— franko voz ni na razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
1640
sTAnovnnjA
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
SOBA S KUHINJO
se odda samo gospodični. — Zalokarjeva ulica 14. 1659
ENOSOBNO
in manjše dvosobno stanovanje se odda. Pojasnila Ciber, Coj-zova cesta. 1660
DOPISI
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
MLAD GOSPOD
tujec v Ljubljani, s stalno službo, išče dobrosrčno gospodično lepe zunanjosti in čiste preteklosti, vesele narave, zaradi razvedrila. Zenitev ni izključena. Dopise poslati na upravo lista, po možnosti s sliko, pod »prijeten domek«. 1654
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
„NAŠ VAL«
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smesnice.
Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustrirao: UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5,
NARODNA
iŠKARNA
LJUBU AMA
iMsm trn
wajpjnrj6p
Krinka liu
129
ni
— Mar sem ga mogla zapustiti, ne da bi zakrivila mnogo težji zločin, kakor je bilo moje izdajstvo? Mar sem mogla zadati tak udarec bitju, ki je hotelo iimreti zavoljo mene in ki mu je moj greh vzel vid? Mar sem mogla ponoviti slepcu odkritje, ki ga je bilo strlo, ko je imel še zdrave oči ?... Ostala sem grofica de Ferneuse in sin moj, ki se je rodil kmalu po tem, je podedoval to ime. Prekinila sem stike z markizom de Valcorom, sporočila sem mu, naj pozabi, kar je bilo med nama, in naj se me izogiblje, dokler bo še živel v njem spomin name.
— Njegova poslušnost vas je morala pomiriti, hči moja. In če se je še pozneje oglašal v vas dvom glede njegove osebe, kaj zato? Saj niste imeli pravice odkrivati zastor teme v imenu preteklosti, ki naj bi bila pozabljena,
— V imenu preteklosti, oče moj? Strinjam se z vami. Vi pa nočete računati s tem, kako strašne trenutke je moglo preživljati srce žene, v katerem
se ni bilo nič izpremenilo. No torej.. • vedite tudi to, čeprav bi mi potem ne dali odveze... srce, v katerem se ni nič izpremenilo, to je bila moja kazen in nimam niti pravice pritoževati se. Saj sploh ni več šlo za preteklost. Pred menoj je vstajala sedanjost, nič manj strašna od preteklosti. Skoraj v istem času, ko sem prišla po potrpežljivem opazovanju, spretnem približevanju in nastavljanju pasti do prepričanja, da je markiz de Valcor drzen slepar, sem si preskrbela še drugo prepričanje o tem.
— Kakšno?
— Moj sin, moj Herve je ljubil njegovo hčer Mi-chelino.
— Križ božji! — je vzkliknil menih.
— On in ona sta bila še otroka, toda mar čustvo, ki je bilo v meni močnejše od življenja in smrti ni izviralo iz starosti, v kateri je bil spočet moj sin? Tisočera znamena, ko sem odrpla oči — znamenja, ki ne morejo premotiti matere — so mi dokazala, da se je zdramilo v tem srcu, tako podobnem mojemu srcu, nežno čustvo, s katerim je zvezana edina možnost sreče vsega našega življenja.
— A potem?... je vprašal menih radovedno.
— A potem, česar sem se bila prestrašila, me je zdaj pomirilo. Prepričanje, ki me je prevzemalo dan za dngm s prizadevanjem, katerega vam moram komaj označiti, ki je pa doseglo v moji preplašeni in razrvani duši prepričanje, da -je Renaud de Valcor
mož___drugi, — me je rešilo pred mislijo, — pred
strašno mislijo, da se je moje dete zaljubilo v lastno sestro. Končno je pa postal tudi sam ta pojav med-
sebojne ljubezni, ki se je naivno razvijala, v mojih očeh najdragocenejši kamen preizkušnje, ki je potrdil moje prepričanje. Markiz de Valcor je opazil to prav tako kakor jaz. Napočil je dan obzirnih na-migavanj. On sam, čujte, oče moj, Renaud sam — ali pa vsaj tisti, ki je nosil njegovo ime, je spregovoril z menoj o možnosti, da bi se najina otroka vzela. Ali morete dopustiti, tudi če se ne ozirate na iluzije, v katerih sem ga videla v svoji mladosti, da bi mogel pošten in značajen mož, kateremu sem posvetila vso svojo dušo, hladnokrvno in brez posebnega interesa, brez slabega namena za oboževano hčer premišljati na najpodlejše krvoskrunstvo ? „ — Je-li to mogoče? — je vzkliknil oče Eudoxios ves zbegan. — V kakšen vrtinec medsebojno nasprotujočih si misli me potiskate, gospa grofica! Doslej sem vas poslušal samo z veliko obzirnostjo in nezaupanjem, srce ženske, ki ljubi, ne more za. nič jamčiti. Prividi so vsega prevzeli, a moje prepričanje je bilo tako trdno! Toda pred kakšno razburljivo zagonetko me postavljate ?___ Kaj,^ tako je resničnost? Markiz de Valcor ve, da je oče vašega sina, in ponuja mu svojo hčer! ...
— Ali pa ni markiz de Valcor? — je pripomnila grofica.
— Ali pa ni markiz de Valcor, — je ponovil menih.
— Ali pa drži tretja verzija, — je nadaljevala grofica, — in njegova verzija je pravilna. Sva šele na začetku tajne.
— Kaj mi hočete sporočiti še kaj drugega, — je vprašal oče Eudoxios.
— Vse vam hočem povedati Danes po omamljenosti let, ko nadomestuje sedanjo osebnost v meni počasi izginjajoče spomine in po nepričakovanih izjavah, ki sem jih slišala nedavno iz teh ust, niti sama več ne vem, v katerem trenutku se mi je odkrila resnica, ne vem več niti sama, čemu bi verjela,
— Bože moj!
— AH razumete zdaj, da ni to osveta in da ni to proces, ki sta me tako globoko zadela, da ni to tisto, kar mi polaga zdaj na usta te besede?
— Pozabite na mojo drzno sodbo, gospa grofica, O vaši iskrenosti ni dvoma, vendar si pa ne morem misliti, da bi mogel človek zakriviti tako drzno, tako neverjetno sleparijo, o, ne morem si misliti, da bi si bil kdo osvojil osebnost markiza de Valcora, Omenili ste mi nekaj o tretji verziji — o njegovi verziji. Zelo radoveden sem, kaj je z njo.
— Oče moj, ta verzija odgovarja čudnemu preokretu v vedenju markiza samega, ki se vam bo zaradi njega zdela sumljiva prav ta verzija. Treznost, ki ste jo hvalili sami, je po petnajstih letih brezbrižnosti in molka v vedenju markiza de Valcora nekega dne nenadoma prenehala. Tistega dne — bilo je lani — me je markiz prosil za razgovor na morski obali, kjer sva pred leti preživljala trenutke pregrešne, toda nepopisno sladke zveze. Odšla sem tja, sluteč odločilno pojasnilo. Renaud de Valcor je priklical iz groba vso preteklost.
Gaetanin glas se je tresel in postal je zamolkel.
— Vaše besede so me prestrašile, — je vzkliknil menih.
Ureiup Josip Zupančič /J Za •Narodno listamo* Pran Jeran II Za upravo m insoratm del lista Oton Cfaristot U Vsi v ij^jaal