Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento pnaiale Štev. 19 F Ljubljani, v ponedeljek, 25. januarja 1943-XX.I Leto VIII« Izključna poobtaščenk« ca oglaševanj« Italijanskega tn tujega § Uiedolši*« to opratai Kopttirieva k Ljubljana. = Jonceaslonarla eaelnalva par la pnbbUelti dl protinlenza Italiana Izvora- Oni one Pubb Učiti Italiana S. A. Milana I Redazione Anuninistraalonei Kopitarjeva K Lnbiana. § ed eeterai Union« Pubblieiti Italiana K A_ Milana Vojni poročili št. 974 in 975 Osvojitev novih važnih postojank na tunizij- I | ■ iW skem bojišču 2 parnika potopljena, I rušilec zadet, 16 letal sestreljenih Italijansko uradno vojno poročilo štev. 974 jtravi: Včeraj so se nadaljevali boji med obojimi motoriziranimi enotami južno od Tripolisa. Osno letalstvo je s ponovnimi nastopi podpiralo boje na kopnem. To noč so po hudih bojih prejšnjih dni osne četo izpraznile Tripolis in krenile proti zahodu. V Tunisu so italijanske in nemške čete povečale uspehe, ki so jih doseglo prejšnje dni. Protiletalsko topništvo našo divizijo je sestrelilo eno ameriško letalo. Dno 22. januarja zvečer so skupine bombnikov nastopalo nad pristaniščem v Boni. kjer so zadelo napravo ter povzročile požare in eksplozije. Nato je skupina torpednih letal navzlic neugodnim vremenskim razmeram prispela nad zaliv v Boni ter je s torpedi zadela tri parnike, od katerih jo dva zatrdno potopila, tretjega hudo poškodovala, še en parnik pa je bil zadet pri vhodu v pristanišče. Vsa naša letala so se vrnila. Na Sredozemlju so naše podmornice polepile dve sovražni trgovski ladji. Nasprotna letala so bombardirala Ispiro v Pokrajini Siracusa. Pachino (Sirakuza) m X o t o. Med civilnim prebivalstvom so bile tri osebe mrtve, ena pa ranjena. Italijansko uradno vojno poročilo štev. 975 pravi: Premiki italijansko-uemške oklepne armade proti novim razporeditveuim postojankam se nadaljujejo v redu ter pravilno. Včeraj so bili samo posamični nastopi oklepnih cdinic, ki so jim dale opravka naše zadnje straže. Naši lovci so v letalskih dvobojih uničili eno nasprotnikovo letalo. Na tunizijskem predelu je med hoji, ki so nam prinesli še eno uasprotnikovo postojanko, bilo dobljenih 275 ujetnikov in zajeto vojno blago. V zadnjih dveh dneh kaže, da je bilo zbitih 19 nasprotnikovih letal; 10 po nemških lovcih, (> pa po protiletalskem topništvu. Med neplodnim napadom torpednih letal na naš konvoj sta dva stroja troščila v morje, zadeta 'po točnih strelih s spremljevalnih ladij. Nasprotnikova letala so blizu Castella-mare del Golfo (Sicilija) obstreljevala potniški vlak. Poročajo o 7 mrtvih in 30 ranjenih. Drugi napadi na k a t a 1 o n i j s k o pokrajino, na okolico Ragu se in Bičate ter na I, a m p e d u s o so povzročili lahko škodo na po- slopjih, med prebivalstvom pa sta bili dve žrtvi. Protiletalska obramba v zadnjem kraju je zadela eno letalo, da je padlo v morje. Naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojno ladjo Alpincllu Cintija je torpedirala in zadela rušiiec, ki je spremljal nek konvoj na Sredozemskem morju. Podmornici, ki je potopila dve trgovski ladji, navedeni v vojnem poročilu št. 974, poveljuje poročnik vojne ladje Jakob Scano. Proračunska soja vlade pod Ducejevim predsedstvom Novi državni proračun določa 47 milijard 985 milijonov izdatkov — Razni pomembni ukrepi za vsa področja državnega gospodarstva Rim, 25. jan. s. V soboto ob 10 &e je sešla vlada ter je proučila in odobrila proračun za finančno leto 1943-44. Po skrbni ocenitvi državnih stroškov in dohodkov so bile določene naslednje postavke: Finance (vštevši 982,748.045 lir za predsedni-štvo ministrskega sveta in odvisnih poslov) 23 milijard 67,615.832 lir, pravosodstvo 733,811.700 lir, zunanje zadeve 521,139,477 lir, italijanska Afrika 224,863.207 lir, narodna vzgoja 2.458,319.290 lir, notranje zadeve 1 589,346.919 lir, javna dela 1 milijarda 152.735.346 lir, promet 687,683.244 lir, vojna 5.676,647 200 lir. mornarica 4.913,589.130 lir, letalstvo 4.340,176.000 lir, poljedelstvo in gozdarstvo 1.060,598.706 lir, korporacije 295,030.560 lir, narodna prosveta 158,557.500 lir, zamenjava in valirte 43,902.500 lir; skupaj 47.985.016.610 lir. Dohodki: 40.348,900.000 lir, primanjkljaj 7.636,116.610 lir. V primeri s proračunom iz leta 1942-43 kažejo stroški povečanje za 4.159.05 milij. lir. 2.702.9 mili j. lir 6e tičeta finančnega ministrstva in ju sestavlja po večini večji izdatek za obresti državnih dolgov (2.585.5 milij. lir). Postavke v proračunih vojaških uprav 60 se zvišale za 778.2 milij. v razmerju 6 potrebami rednih poslov. V proračunu ministrstva za narodno vzgojo je povišek v znesku 442.5 milijona, in 6icer predvsem za ukrepe v korist učiteljstva osnovnih šol, za uresničenje šolskega zakona, za šolske izdatke v priključenih ozemijih, za nove šole in zavode v skladu s porastom prebivalstva Drugi povišek je v proračunu ministrstva za poljedelstvo in gozdove v znesku 98 2 milijona zaradi izdatka 100 milijonov lir za obdelovanje zemlje. Ostali povišek stroškov v skupnem znesku 137.7 milij. lir gre na račun raznih manjših postavk drugih ministrstev. Dohodki v primeru 6 proračunom leta 1942-43 se bodo povečali za 4.924.3 milij. Ur,, in sicer na račun državnih monopolov, neposrednih davkov in poslovnega davka. Ti višji dohodki krijejo večji del navedenih stroškov, tako da bo primanjkljaj v znesku 7,636.1 milijona lir za 764.8 milijona manjši nego primanjkljaj. ki je bil predviden za tekoče poslovno leto. Finančni minister je nato podal obračun državne uprave za finančno leto 1941-42. Po tem obračunu je bilo dejanskih dohodkov 141 milijard 223,816.235.60 iir, izdatkov pa skupaj 118 milijard 569.357.767.90 lir 6 previškom stroškov v znesku 77.345,541.532.30 lir, kar gre predvsem na račun izrednih izdatkov v zvezi z vojno. Nato je ministrski svet odobril poleg drugih naslednje ukrepe: Na predlog Duceja in notranjega ministra 6e je odobril načrt posebnih ukrepov za protiletalsko obrambo v določenih krajih. Na predlog ministra za Italijansko Afriko 6e je odobril zakonski načrt za 6premembe v uredbi o Kr. poljedeskem zavodu za Italijansko Afriko. Nadalje se je odobril zakonski načrt, 6 katerim 6e do roka enega leta po zaključku sedanjega vojne-na stanja preložijo roki za zapadlost neposrednih davkov, poslovnih davkov in drugih davščin v Italijanski Afriki. Na predlog pravosodnega ministrstva 60 odobrili zakonski načrt o 6krbi za vojne ujetnike. Odobrili 60 načrt odloka o preložitvi roka za odobritev bilanc družb o ocenitvi po vojnih dogodkih uničenih ali poškodovanih imetij v teh bilancah. Sprejem novega nemškega poslanika pri španskem državnem poglavarju Madrid, 25. januarja. Pri slovesnostih, ko je novi nemški veleposlanik von Moltke izročal svoje poverilne listine generalu Francu, so bili navzočni vsi španski ministri, predsednika zbornic in političnega odbora ter zastopniki višjih vojaških in civilnih oblasti. Nemški veleposlanik je imel pri lej priliki krajši govor, v katerem je pozdravil španskega poglavarja. V njem je med drugim dejal, da je namen njegovega poslanstva, gojiti tradicionalno prijateljstvo med Nemčijo in Španijo zlasti v trenutku, ko je vojna, ki je odločilna za bodočnost evropske omike, dosegla svoj višek. Potem je poudaril, da se je španski narod, prav tako kakor nemški in italijanski, dvignil po svoji revoluciji proti večnim sovražnikom evropske omike, ki se proti njim tudi danes bore španski prostovoljci ob strani nemških in zavezniških čet. General Franco mu je na ta njegova izvajanja odgovoril, da španski narod zdaj, ko se bije veliki zgodovinski boj proti komunističnemu barbarstvu, hvali junaštvo nemškega vojaka in odobrava Fiihrerjev sklep, da sc neizprosno zatre boljševizem, zakaj Španija se sama iz svojih izkušenj zaveda bolje kakor katera koli druga država pomembnosti trdega boja, ki se zdaj bije v Rusiji za bodočnost Evrope. Španija — je poudaril španski poglavar — ie ponosna na prispevek španske krvi za to plemenito 6tvar. Svoja izvajanja pa je končal s tem, da je zagotovil nemškemu veleposlaniku, da bo njegovo poslanstvo naletelo pri španski vladi na prjsrčen, iskren sprejem, ter na lojalno sodelovanje. »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« Rim, 24. jan. 6. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah«: poročajo: Agencija Caracas javlja s francoske meje: Pravijo, aa je Mussolini zelo bolan na očeh. Trdijo, A- ’ - i« ...U«« z? o, ni fiilčrivnpffa o6tavljena uničevalnemu delu morja. Na predlog ministra za poljedelstvo so sprc- 1 jeli načrt odloka za pospeševanje pridelave krmil. > Ukrep ima poseben namen, jvosjreševati izboljšanje pašnikov. V ta namen odreja posebne državne jaod- pore. ki bodo krile dober del stroškov za ta iz-boljševalna dela. Na predlog prometnega ministra so sprejeli načrt odloka, ki izboljšuje prenočevalni prispevek za strojevodje in spremljevalno osebje na vlakih državnih železnic, nadalje načrt odloka, ki razširja ukre|>e v korist ladjedelniške industrije tudi na priključenih pokrajinah Fiume, Zara, Spalato in Cat-taro. Končno zakonski načrt, ki pooblašča državno podjetje za telefonsko službo, da započne dela za razširitev telefonskega omrežja 6 podmorskimi in podvodnimi kabli. Na predlog ministra za korporacije so se sprejeli načrti odlokov za izplačevanje družinskih doklad na področjih jx>krajine Fiume, Zara, Spalato. Cattaro in Ljubljana. Drugi ukrepi razširjajo veljavne določbe o socialnem zavarovanju na pokrajino Fiume, nadalje urejajo postopanje z zasebnimi nameščenci, poklicanimi pod orožje, in izplačevanje doklad delavstvu v že zgoraj navedenih ozemljih. Odobril se je končno ukrep, ki podaljšuje za ves čas vojnega stanja zaporo cen blaga za stavbna dela, industrijskih izdelkov in najemnin. Ministrski svet je zaključil svojo sejo ob 12.30 Prihodnja 6eja bo prve dni marca. Nered pri »komsomolcih« Stockholm, 23. jan. AS. Ruski dnevnik »Pravda« objavlja uvodnik o nalogah komunistične mladine v vaških »komsomolskih« organizacijah. List pravi, da število komsomolskih organizacij ni za; dostno. V delu vaških komsomolskih organizacij je mnogo napak, kajti nešteto organizacij ne odgovarja svojemu namenu. Tako na primer v pokrajini Rakatinsk v rejaubliki Tadika polovica od 52 komsomolskih organizacij obstoja le na papirju, Posamezni komsomolci so zgubili etik z mladinskimi organizacijami. Nič boljše ni z organizacijo kulturnega dela, ki je prav tako poverjena komsomolcem. Na mnogih mestih so »čitalnice« ter »rdeča ognjišča« zapuščena in nihče jih ne obiskuje. List jaoziva komsomolce, naj zopet uvedejo red v važno delo, ki jim je zaupano. Kitajci se upirajo Rooseveltu Tokio, 23. jan. Jajxmski radio je sporpčil, da je zunanji minister čungkinške vlade Soong prišel iz Washingtona in prinesel tajno Rooseveltovo povelje, naj Kitajci takoj začno z olenzivo proti Japonski. Na tajni konferenci so pod CangkajSkovim predsedstvom razpravljali o odgovoru na Roosevelta. Čungkinška vlada mu bo sporočila, da ne moro začeti z ofenzivo pred majem ali junijem, Zimska bitka se nadaljuje - Sovjetski napadi na Kavkazu spodleteli Vztrajen odpor v Stalingradu — Zahodno od Tripolija samo ogledniški nastopi — Zavrnjeni napadi v Tuniziji Hitlerjev glavni stan, 25. januarja. Nemško vrhovno proveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Zimska bitka na vzhodnem bojišču se nadaljuje z nezmanjšano silo. Med skrajševanjem južnega bojišča, ki se izvaja jx> načrtu, so se boji na severnem Kavkazu prestavili na področje Kuhana. kjer so se tudi včeraj ponesrečili slabši sovjetski napadi. Na zahodnem Kavkazu so nemški gorski lovci in romunski oddelki z uspešno podporo letalstva vrgli nasprotnika na izhodiščne postojanke. Ob spodnjem Donn so brzi nemški oddelki padli* močni sovjetski skupini v bok in jo vrgli z velikimi izgubami moštva in orožja proti vzhodu nazaj. Pri Stalingradu se je položaj z novim vdorom močnih sovjetskih množic z zahoda poostril. Kljub temu vztrajajo branilci Stalingrada kakor doslej kot svetal vzor junaškega nemškega vojaškega duha in se v vedno bolj zožujočem krogu okoli mesta junaško upirajo močnim nasprotnim silam ter že več mesecev preprečujejo sovjetski oskrbovalni promet na eni najvažnejših točk. Prav tako so se izjalovili med Donom in Doličem močni sovjetski napadi ob junaškem odj>oru neke nemške oklepne divizije, ki je uničila 10 oklepnikov. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je bil neki sovjetski oddelek po večdnevni obkolitvi uničen. * V bojih južno od Ladoškega jezera valove boji sem in tja. Fronta je povsod vzdržala sovjetski pritisk. Novodošli polki so vrgli nasprotnika z vsob postojank, v katere je prejšnjega dne vdrl. Zahodno od Tripolisa ni bilo razen ogledni-ških sunkov nobenih posebnih bojev. V Tuniziji so se ponesrečili nasprotni napadi proti višinskim postojaukam, ki so jih v zadnjih dneh zavzele nemško-italijanske čete. Zajetih je bilo več ujetnikov in zaplenjeno vojno blago. Po nočnem napadu letalstva na pristanišče Bone so bili opaženi obsežni požari. Pri dnevnih in nočnih napadih na kraje na zasedenem zahodnem ozemlju in v zahodni Nemčiji je bilo sestreljenih 16 angleških letal. Nemška brza bojna letala so metala podnevi bombe težkega kalibra na vojaško važne cilje ob južni obali Anglije in so s strelnim orožjem zažgala nekj oskrbovalni obrat. Posvetovanja dalmatinskega guvernerja v Splitu Split, 24. jan. 6. Sem je dospel dalmatinski guverner Ba6tianini. Takoj jx> prihodu je krenil v vladno palačo, kjer je e prefektom razpravljal o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih pokrajine ter 6e posebno zanimal za delovanje ustanov, si zagotavljajo pokrajini redno delovanje. Kot nadzornik 6franke je guverner potem imel tudi dolg oblastmi. Eksc. Bastianini je potem sprejel" občinskega komisarja ter se zanimal za razvoj glavnega mesta. Nazadnje je s škofom obravnaval vprašanja, ki se tičejo duhovščine. Trezno svarilo Angliji Bern, 25. januarja, s. List »Gazette de Lausan-ne« je objavil dopis iz Londona, ki pravi, da afriški dopisniki ne marajo pretiravati pomembnosti uspeha, pa naj Angleži še tako proslavljajo zad-»vo Tripolba Dopisnik lista »Evening Standard« napoveduje celo hudo protiofenzivo sil Osi, kakor hitro se bodo Romcllove čete združile z onimi v Tuniziji. List priznava, da so v osnih četah hrabri vojaki, ki imajo izkušnje in so pod boljšim poveljstvom. Vrh tega jim bodo služile krajše oskrbovalne zveze. Dopisnik poudarja, da bo združitev osnih armad v Tuniziji zavezniško vrhovno poveljstvo postavilo pred najtežjo vojaško nalogo, kar jih je imela po izkrcanju v Severni Afriki. Japonsko zunanje ministrstvo sporoča, da je či-ienski jjoslanik sporočil japonski vladi sklep o ustavitvi dijdomatskih zvez mod Chilejem ter Japonsko, Italijo in Nemčijo. Na japonskem pristojnem mestu pravijo, d(i bo či-lenska republika zaradi toga imela veliko škodo, posebno pri plovbi. V ameriški reviji »Colliers« je izšel nov zemljevid. ki ga je izdelal dr. Remmer, profesor zemljepisja na Kolumbijskem vseučilišču. Na njem je izbrisal Portugallsko in njene kolonije s sveta. To odločitev utemeljuje s tem, da je Portugalska umetno tvorba in da se vzdržuje samo z.arhdi pomorske sile Velike Britanije. takrat pa le, če bo imela na razpolago dovolj prevoznih letal, težkega orožja in drugega vojnega gradiva. Vesti 25. januarja Angleška admiraliteta je objavila, da je bila angleška podmornica »Traveller« potopljena. »Traveller« je bila nova in močno oborožena podmornica; njena posadka je v mirni dobi štela 60 mož. V Ameriki so uradno omejili nakup kondenziranega mleka, marmelade, masla in rib v škatlah. V Sofiji bodo 30. januarja odprli mednarodno raz- stavo mladinske knjige. Vsi narodi trojne zveze in protikominternske pogodbe se je bodo udeležili. Italijanski oddelek bo posebno bogato založen. V Sofiji je policija spet zaprla mnogo trgovcev in industrijcev, ki so sc pregrešili z nedovoljenimi kupčijami in verižništvom. Vojaški poveljnik severnega Bornea je zapovedal spremembo imena otoka Laduana v otok Mae-da. S tem naj bo počaščen spomin na rajnega generala Maedo, vrhovnega poveljnika Bornea in predsednika italijansko-japonskega društva Tajnik španske falange Arrese je včeraj zapustil Munchen in se vrnil v Španijo V Buenos-Aires je iz Ottawe dospela vest, da je tamkaj umrl Jay Picrrepont Moffat, ameriški poslanik v Kanadi. Iz Washingtona poročajo, da bodo v kratkem v Ameriki dali v prodajo troje različnih nadomestkov za kavo Neko poročilo angleškega pomorskega poveljstva docela netočno popisuje napad angleških pro-tipodmomiških čolnov na neko italijansko podmornico. To |>odmoi'nico naj bi bili trije vlačilci skušali spraviti na varno do libijske obale. Podmornico naj bi bili Angleži uničili. Resnica pa je, da so Angleži napadli le čoln neke italijanske podmornice, ki je zaradi hudih valov nasedel, n so jih oboroženi italijanski vlačilci takoj zapodili s hudimi izgubami. Po itulijanskem obdelovalnem načrtu za pomladno setev se bo površina, posejana s koruzo, |»ovečala še za 85.000 hektarjev, površina, posejana s krompirjem, pa za 30.000 hektarjev. Določeno pa je tudi povečanje površine za pridelovanje sladkorne pese, lanu in konoplje. Angleška vlada ne more pomagati angleškim jroslovnim ljudem, ki so zbežali pred japonskim prodiranjem na Malajskem polotoku, iz Birme, Hongkonga in Saravata, ker vlada potrebuj# denar zo važnejše namene, tembolj, ker ne more danes nihče reči. v kakšnem finančnem položaju se bo Anglijo znašla ob koncu vojne. Ljubljanska Drama: Giovanni Cenzato: »Zaljubljena žena« V Ljubljani, dne 23. januarja. Ker je igra ponovitev lanske premiere in so letošnji igralci naslovne vloge isti, ne mislim ponavljati ugotovitev lanske ocene, ampak bi ob tej priložnosti rad opozorili samo na neko napako v izrazoslovju, ki je verjetno precčj kriva neuspele igre. Zaljubljena žena je italijanska igra, ki ima v izvirniku podnaslov: commedia, kar je slovenski prevajalec prestavil v komedijo, namesto da bi lepo po domače, hkrati pa tudi pravilneje prevedel: igra. Z napačnim prevodom podnaslova je nnmref napravil prečej«njo zmedo taiko med igralci kakor tudi med gle-dailci. Najnovejši italijanski jezikoslovni slovar II novissiino Melzi, parte linguistica, Mileno 1940, takole razlaga besedo commedia: 1. dramatični sestavek, ki ne obravnava vzvišenega predmeta ne silnih čustev, ampak zajame in pokaže le posamezne človeške lastnosti in navade. 2. Vsaka gledališka igrn. Za dokaz, kako je bil izraz komedija prvotno tudi pri nas širok, vrtliko širši, kakor je danes, na j navedem samo Dral>osnjakovo »Komedijo od celiga grenkiga •icrplenja ino smerti Jezusa Kristusacj kjer komedija nikakor ne pomeni komedije v današnjem smislu, ompak vsako igro ali še bolj po domače: opravilo. Commedia je torej v italijanščini še obranila tisti prvotni širši pomen, pri nas pa ga je zgubila. Naša komedija pomeni samo še satirično poglobljeno veseloigro, včasih tudi vsako veseloigro. Ne tega ne onega pa v Zaljubljeni /eni ni, kajti tudi iz igre same je la.hko dokazati, da je slovenski podnaslov neupravičen in napačen. Vprašanje, ki g« obravnava nn.Sn igra. fe dokaj resno in žalostno: Mož ima ljubico in se ne more odločiti med njo in ženo. Torej niti malo osnove za smeh! Tudi obravnava tega vprašanja je na splošno resna, ne na komična, smešna. Le dve osebi imata nadih smešnosti »li celo groteske, namreč živinozdravnik Agno, ki je posebnež, in nekdanji hotelir Contini, ki pa je premalo prikazan, da bi mogli kaj več soditi o njem. Le to lahko trdimo, da je ženskar m čudak. Toda obe imenovani osebi sta epizodni, stranski, Contini je sploh odveč. Ali pa morejo nepomembne osebe dati igri podnaslov? Nikakor ne! Saj je jasno, da ima skoraj sleherno leposlovno delo vsaj po eno osebo, ki skrbi za prijetno zabavo in razvedrilo. To sta v naši igri Agno in Contini. To in nič več! Upam, da sem zadosti dokazal, da je bij prevajalec .S Samec premalo skrben pri izbiri podnaslova. Nisem pa dokazoval zato, da bi ga ujel pri napačno rabljeni besedi, stvar je namreč hujša. Napačni podnaslov je zavedel režiserja O. Šesta, da je nepravilno pojmoval igro in hotel iztisniti iz nje, česar sploh ni v njej. S tem je seveda ustvaril še večjo zmedo. Če pa sta se zmotila prevajalec in režiser, ni nič čudnega, če so jima igralci nič hudega sluteč sledili. Le tako moremo razumeti prisiljeno smejanje (ne naraven <*meh) v prvem dejanju, le tako silno prizadevanje Gregorina, ki je slutil, da je Asrno, če le kdo, poklican, da zadosti »komediji«. Seveda se inn ni posrečilo. Niti s tem ne, da je kolikor toliko inteligentno bese-diilo• oonižal v banalno preproščino; niti s tem ne, da je dojel — in, tudi zelo dobro igral — Agna čimbolj čudaško in burkasto. Napačni podnaslov, in samo ta, je mogel zapeljati tudi Pečka, da je iz neizrazitega Continija ustvaril pavlihovsko lutko. Napačni podnaslov je nadalje zavedel tudi gledalce, da so pričakovali komedije, dobili pa seveda vse nekaj drugega. Ne trdim sicer, da je zelo neuspele iere docela kriv samo prevajalec podnaslova, trdim pa, da bi pravilno pojmovanje delu lahko marsikje pripomoglo in ga podprlo, kajti režiser bi ga temeljito sčrtall, da se ne bi po petkrat ponavljale iste pripovedi, igralci bi se potrudili in poglobili igro, gledalci ue bi po nepotrebnem mislili samo' na to, kdaj se boao lahko nasmejali. Skralko, igra' bi verjetneje kljub svoji preproščini v zapletu, okostenelosti v razpletu (moralno pridigarsko zadnje dejanje) ter revnim in zastarelim domislicam (govorjenje na stran) vendarle ogrela. Tzmed igralcev naj pohvalim Nakrstovega Fabrizia, ki se je re= potrudil in vseskozi nudil čim več. Tudi Gregorinov Agno je bil po napačni zamisli zrlo dobro igrnn. M. Danilova pa se v naslovni vlogi nekako ni znašla. Ne maram načenjati vprašanja, če ni mogoče za naslovno vlogo primrrnejši naslov ljubeča žena, vendar je dejstvo, da je sedanji naslov neustrezen in napačen. Mogoče je prav to zbegalo igralko Serene da ie bila hladna, nareienn, prepredena preračunljivka, ko naj bi bila odkrita, preprosta, ljubeča in ljubezniva žena. Seveda to nikakor ni ugodno vplivalo na njeno razmerje do moža, prav tako pa ni pri gledalcih ustvarila tistega blagodejnega sočutja in priznanja, ki je potrebno za uspelo igro. Tako se je zgodilo. da je bila igra docela postavljena na slavo, kajti pri gledalcih si je V. Juvanova v vlo1^' ljubice Helene znala s svojo igro pridobiti veliko več naklonjenosti in dobrohotnega razumevanja. Naj torej igralci z režiserjem vred še enkrat temeljito premozgajo svoje vloge in pripomorejo igrici vsaj do pravilnega razumevanja. Hov komunističen umor ob meji Ljubljane Včsraj so komunisti ustrelili blizu cesti Martinjaka Antona, Včeraj okrog 9. dopoldne so komunisti pričakali v zasedi pri mitnici, nedaleč od Združenih opekarn na Polhograjski cesti, 31 letnega uradnika Kmetijske družbe Martinjaka Antona iz Ko-zarij 93. Martinjak se je pravkar vračal od sv. maše. Morilca sta ga napadla s samokresi in nanj oddala sedem strelov, nato pa zbežala. Več krogel je dobil Martinjak v glavo. Morilca sta imela s sabo znanega domačina ki jima je pokazal žrtev. Za Antonom sta prišli nekaj trenutkov po dogodku tudi njegova mama in sestra, toda Martinjak je bil že mrtev. Pokojnik zapušča mesec dni starega otroka in ženo. Združenih opekarn na Polhograjski uradnika Kmetijske družbe Komunistični umor poštenega uradnika je i vzbudil v vsej javnosti ogorčenje. Radovedni smo ali se bo tudi sedaj kaj oglasila tista plast Ijubljan-| skega ženstva, ki tako globoko čuti z vsakim, naj-I rahleje po pravici trpečim, če je tako ali tako j sodeloval pri komunističnih divjaštvih, pa ga je ujela roka pravice. Neodločen izid med Livornom in Torinom Triestina je zmagala — Ambrosiana postaja nevarna — Bologna in Juventus sta prepričljivo zmagala 17. kolo državnega nogometnega prvenstva je bilo včeraj na sporedu. Obenem je bilo to drugo povratno kolo. Zdaj so postali gostje gostitelji. Včerajšnja srečanja so veljala predvsem zanimanju, kako se bo končal derby med prvima na tabeli, med Livornom in Torinom. Torinska enaj-storica je sila žilavo možtvo in je do zdaj že dvakrat dohitela svojega sotekmeca Livorna; vendar pa samo dohitela, prehitela pa še ne. Pri včerajšnji tekmi je šlo torej za biti ali ne biti. Ali bo uspelo Torincem. da prehite Livorno, ali bo Livorno le dokazal, da je boljše moštvo. Vče-rajšnji izid je pokazal, tekma se je namreč končala neodločeno, da imata obe moštvi prav. Volk je ostal sit, koza pa cela. Če pa natančnejše pogledamo situacijo, je včerajšnji polovični rezultat prav za prav uspeli za Torino, saj je moralo moštvo na vroča tla v Livorno, pred tuje gledalca. Za Torino vsekakor težka preizkušnja, ki pa jo je kar dobro prestal. Dragoceno točko je spravil in. tako še naprej ostal v nevarni bližini prvega. — Z včerajšnjo zmago je precej glasno segla v besedo tudi Ambrosiana, ki je na domačih tleh odpravila ne preveč nevarno Ligurio. Z obema dobljenima točkama je preskočila včeraj celo Torino in se prilepila s 23 točkami na Livorno, ki si jih je do zdaj nabral 24. Vsekakor bo Ambrosiana še močno robantila in mnogo jih je, ki pravijo, da je zmožna celo zmagati v boju za naslov državnega prvaka. — Tudi Juvenlus se je včeraj postavil. Gladko je odpravil na domačem igrišču ne preveč nevarno Venezio in dela zdaj družbo Torinu. Oba imata po 22 točk in si delita 3. in 4. mesto. — V okvirju včerajšnjih tekem so bile na sporedu še nekatere zanimive tekme. Veliko je bilo zanimanje, kako se bo končala tekma med Genovo in Milanom v Genovi. Zmagali so domačini, ki postajajo od tekme do tekme boljši. Nevarno rinejo v ospredje. — Tudi Bologni nimamo kaj reči. Rimski Lazio ie gladko odpravila, pa kar s štirimi goli razlike. Skoraj malo preveč, saj Lazio ni slabo moštvo. — Bari je na svojih tleh tudi delil točki v borbi z Atalanfo. Tudi Atalanta se kar dobro drži med najboljšimi. — Državni prvak Roma je imel v gosteh zadnjega iz prvenstvene tabelice — Vicenzo. Igral je in igral, pa komaj zmagal. Vse kaže, da Roma leto« kar ne more v tek. še najslnbSi ji dela takšno preglavice. — In končno še Triestina. Doma je igrala proti nevarni Fiorentini in domačim simpatizerjem pripravila spet veselje. Fiorentino je prepričljivo odpravila, pa še s tremi goli razlike, sama sebi pa pripisala dve tako potrebni točki. Morda se je pa zbudila in bo šla krepko navzgor? Želimo ji, da žanje malo več zmag kot doslej! Podrobnejši včerajši izidi: „ Trieste: Triestina : Fiorentina 3:0, ‘N Roma: Roma : Vicenza 1:0, Genova: Genova : Milano 4:2, Torino: Juventus : Venezia 5:2, Livorno: Livorno : Torino 0:0, Milano: Ambrosiana : Liguria 5:1, Bari: Bari : Atalanta 0:0, Bologna: Bologna : Lazio 4:0. Vrstni red po točkah: Livorno 24, Ambrosiana 23, Torino, Juventus 22, Genova. Atalanta 19, Bologna, Lazio in Fiorentina 18. Milano 17, Roma 14. Liguria, Triestina, Bari 13, Venezia 9, Vi-renza 8. — Tu ni všteta še neodigrana tekma med Romo in Ligurio. Tudi najboljša v B razredu sta igrala neodločeno Drugorazredni klubi pa so včeraj prijadrali šele do polovice tekmovanja. Pol poti je za njimi. Naključje je hotelo, da sta se prav včeraj srečali na zelenem polju obe najboljši moštvi v tem razredu: Spezia in Pro Patria. Pa naj tudi ta tekma pokaže, katero moštvo je boljše. Igrali so, a konec tekme je bil spet takšen, da sta vsak spravili po eno točko sebi v prid. Po računih na papirju pa je zasedla po prvem delu tekmovanja Spezia prvo mesto, potem ko si je nabrala 24 točk. Pro Patria ji sledi, vendar z dvema točkama manj. — Veliko je bilo včeraj zanimanje tudi za tekmi Padova : Pisa in Modena : Napoli. — Pisa je morala na svojem igrišču kloniti in dti Padovi obe točki. Tekma je bila zelo trda. — Precejšen neuspeh pa je doživel Napoli, ko ga je Modena doma nepričakovano prepričljivo odpravila. — Tudi Fan- fulla se je postavila, saj je močno Savono kar pregazila. — Prav tako je Udinese lepo odpravila Sieno. Podrobni rezultati: IJdinc — Udinese : Siena 8:1. Cremona — Cremonese : Palermo 2:0. Lodi — Fanfulla : Savona 3:0. Roma — Pescura : Mater 2:1. Pisa — Padova : Pisa 2:1. Busto Arsizio — Pro Patria : Spezi? 1:1. Novara — Novara : Anconitana 0:0. Alcssandria — Alessandria : Brescia 1:0. Modena — Modena : Napoli 3:0. Po točkah: Spezia 24, Pro Patria 22, Pisa 21, Modena, Padova, Napoli 20, Brescia, Cremona 18, Anconitana, Fanfulla, Alessandria IB, Novara, Udi-nese 15, Palermo 14, Pescara 13, Savona 12, Siena, Mater 11. — Anconitana, Novara, Pescara in Siena imajo še eno tekmo v zaostanku. Zjutraj 2 stopinj: nad ničlo Ljubljana, 25. julija. Danes je sv. Pavel apostol, e katerem pravijo stari pratikarji in vremenarji, da rad vreme preobrne in nakaže, kakšno vreme lahko pričakujemo čez poletje in kakšna bo letin* Med ostalimi vremenskimi reki pravi eden kratko in splošno: »Če Pavel nebo zjasni, dobro letino naredi. Če pa oblake preganja, deževno leto naznanja.« Letos se je primerilo, da zaznamuje vremenska kronika prav v dnevih Sredozimcev kaj ču* dovite in nenavadne vremenske pojave. 2e četrti dan v »da močna cdjuga. Posledica je, da se je ponekod sne^ že povsem staja!, da so se pokazale na raznih travnikih in rebrih jase in pege brez snežne odeje Zaradi naglega tajanja snega so reke s potoki močno narasle. Ljublianica je narasla že nad 75 cm nad normalo. Na Barju je ponekod že prestopila bregove Primerilo se je dalje, da se je letos januarja jutran'r temperatuia že dvignila nad ničlo, kar je v zadnjih 20 letih prava redkost. V nedeljo je bil zaznamovan jutranji temperaturni minumum + 1.5° C, v soboto pa je bila najvišja dnevna temperatura +7" C. Davi je bilo zjutraj +2° C. Južno vreme traja dalje. Ceste so že popolnoma suhe, brez snega. Zjutraj je bilo močno oblačno, brez megle. Zgubila 6em zeleno volneno rokavico brez prstov večraj dopoldne od frančiškanske cerkve po Miklošičevi cesti, Sv. Petra nasipu do Ljudske tiskarne. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi v pekarni Dolinar, Pred škofijo. ♦ IIVV Fašistična Befana v Vel. Laščah Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Dne 22. t. m. se je Zvezni podtajnik Capur-so v spremstvu pokrajinske zaupnice ženskih fa-šijev tovarišice De Vecchijeve podal v Velike Lašče, da bi prisostvoval razdelitvi daril fašistične Befane 100 otrokom iste občine. Potem ko je obiskal sedež centra PNF v tajnikovem spremstvu, ie odšel v šolo, kjer so se ob navzočnosti zastopnikov vseh oblasti v spremstvu svojih staršev zbrali otroci, ki bi morali dobiti Befano. Zvezni podtajnik je razložil malim organizi-ranceni pomen akcije Ducejevili daril za Befano. Po razdelitvi se je župan Velikih Lašč v imenu obdarovancev zahvalil hierarhu in ga naprosil, naj tolmači hvaležnost slovenske mladine Duceju. Nato Je zvezni podtajnik v spremstvu zaupnice in poveljnika krajevne posadke obiskal razne vojaške postojanke in bolnišnico, kjer je izročil darila Zveznega tajnika bojevnikom. Pokrajinska zaupnica je istočasno razdeljevala darila ženskega fašija v obliki volnenih stvari in drugih daril, ki so jih izdelale v delavnici ženskega fašija ljubljanske fašistične ženske, ki dajejo svoj stalni prispevek zaupanja in dela kot vredno članice fašija v »prvi črti«. Spet dve novosti bo začel priobčevati naš list, da ustreže načela, ki smo si ga zastavili: dajati našim naročnikom in bralcem čim več in čini zanimivejšega berila. — Zato bomo 1. februarja začeli prinašati v podlistku izvirni roman mladega slovenskega pisatelja Toneta Glavana pod naslovom : »Zemlja je zadihala« Hkrati bo »Slovenski dom« začel objavljati izredno zanimivo delo z doslej neznanimi ugotovitvami o_ boju Napoleona I. s papežem in Cerkvijo pod naslovom: »Zamolčani Napoleon« Kdor si hoče zagotovili za nekaj mesecev zanimivega berila, naj s 1. febr. naroči »SLOVENSKI DOM«! Frigortferi Gruppi compressori elettroaufomatici Ferretti — Anonima «ELTA> — Torino. Applicazioni comple-te per congeluzione, conservazione pro-dotti alimentazione. Potenzialita da */& a 10 Ca v. - Complessi frigoriferi famiglia, capaciti 160/200 litri. Funzjonamento per-fetto. Hladilniki elektroavtomatski kompresorski agregati Feretti — Akc. družba »ELTA« — Torino. - Kompletne naprave za zmrzovanje, konzerviranje živil. - Jakost ‘/s do 10 KS. Omare za gospodinjstvo, vsebine 160/200 litrov. Brezhibno delovanje. .FRIGOTECNICA" — Vis S. Ima 2, Genova ir Z Gorenjskega Gorenjski mladeniči, namenjeni v delovno službo, so se 19. t. m. skupno odpeljali z Jesenic. Zbrali so se v jeseniškem športnem domu, kjer jim je izpregovoril okrožni vodja bojevnikov. Pevaje so odrinili skozi karavanški predor. Koroški vojaki s fronte na Severnem morju so poslali v Celovec 17.12Ž mark za zimsko pomoč. Obrtno sodišče v letu 1942 Obrtno sodišče je že stara institucija — Velik padec pravd zaradi imezd Ljubljana, 25. jan. Institucija obrtnega sodišča, ki je priklopljeno okrožnemu sodišču, je že stara in je. bila ustanovljena pred približno 50 in več leti. To sodišče razsoja in obravnava v prvi vrsti spore, ki so nastali zaradi mezd in drugih zahtevkov med obrtniki-delodajalci in pomočniki oziroma vajenci delojemalci. V pristojnost obrtnega 6odišča ne spadajo spori med trgovci in njihovimi pomočniki, ko spadajo na drugi strani spori med raznimi industrijskimi podjetji in njih delavci pod to 6odišče. V dobi pred prvo svetovno vojno so ee vršile posebne volitve zastopnikov za obrtno sodišče, tako od strani obrtnikov-mojstrov in podjetnikov, kakor tudi od 6trani pomočnikov in vajencev oziroma delavcev. Za te volitve 60 se dostikrat zanimale tudi politične 6tranke, ki 60 bile interesirane na eestavi liste prisednikov, kajti obrtno sodišče obstoja v svoji funkciji iz tričlanskega senata, ki mu predseduje poklicni sodnik okrožnega 6odišča in dva sodnika-laika, ki sta izbrana iz vret delodajalcev in delojemalcev, vsaka stranka je zastopana po enem sodniku laiku. Vodstvo obrtnega sodišča je že več let. nad 15 let, poverjeno sodniku, okrožnega sodišča dr. J. Svetu. Njega namestnik je e. o. s. dr. Stanko MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje ► A vista vloge« vsak čas, »navadne« »vezane« po uredbi. in PUPILARNO VARNA! Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči račun. vse 1 o g i n veze jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Štrukelj, ki tudi večinoma vodi V6e razprave o tožbah glede me-a in drugih zahtevkov, k.i jih iztožujejo pomočniki ali učenci od mojstrov' in podjetnikov. Bila so leta, ko je obrtno sou'išče imelo veliko število raznih mezdnih sporov, ki so se navadno končavala 6 končnoveljavnimi sodbami ali pa poravnavami. Nekatere pravde so bile dos ti-krat prav načelno važnega pomena, za katere sc >d-be so se pogostokrat razna podjetja zelo intere* i-rala, da 60 znala nato v 6vojih obratih uvesti pr i-merne metode za izplačevanje in uravnavanje mez<. 1. V preteklem letu je obrtno sodišče zaznamo -valo primerno znaten padec obrtniških sporov, kat ' je pač zgovoren in zanimiv odraz sedanjih vojnih in gospodarskih prilik. Pregled o poslovanju obrtnega sodišča za zadnjih pet let, to je od leta 1937 naprej, nam pokaže poučno sliko o dviganju in padai'i'i prava. Leto 1042 je zaznamovalo med drugim: 5 starih pravd, ki jih je sodišče prevzelo od prejšnjega leta, ter le 52 novih mezdnih sporov, torej skupaj 57 pravd. Te tožbe je dvignilo 57 pomočnikov odnosno delavcev proti raznim ljubljanskim obrtnikom mojstrom in podjetnikom industrijcem. Vse drugačno sliko nam v pogledu obrtnih pravd pokaže !eto 1941. V tem letu ie obrtno sodišče imelo 22 starih, od leta 1940 prevzetih pravd, dalje 220 novih, torej skupaj 240 pravd. Tožbe je to leto vložilo 236 pomočnikov in 4 vajenci. V 237 primerih je šlo za izplačilo mezde v razni višini. V celoti je slo za okoli 150.000 lir. Leta 1940 je obrtno sodišče zaznamovalo poleg 26 starih še 263 novih tožb, od teh 270 od strani pomočnikov in 19 od strani vajencev. V 285 primerih je šlo za mezde. Leta 1939 je bilo 24 starih in 261 novih tožb. Tožilo je 277 pomočnikov in 6 vajencev, v 275 primerih je Šlo za mezde. Leto 1938 je imelo 31 starih in 273 novih, od ten 292 pomočniških in 12 va.eniških pravd, ko je šlo v 29S primerih za mezde, v ostalih za druge dajatve, ki so jih bili obrtniški mojstri obvezani dajati odnosno izpolniti. Leto 1937 je izkazalo 42 starih in 328 novih pravd, od teh 359 pomočniških in 9 vajeniških. Pravd za mezde je bilo 361. Leto 1936 je zaznamovalo najvišje število pravd v zadnjem desetletju. To leto je v svojem sumarnem pregledu, ki ga sodišče vsako leto pred-lož' Predsedstvu okrožnega sodišča in lo potem apelaciiskemu sodišču, navedlo 22 starih in 411 no-vih tožb, od teh 423 pomočniških in 9 vajeniških. 5 ?r'mer,h .M0 za mezde. Ta splošen pregled pokažt zanimivo gospodarske sliko, kako so pravde pri obrtnem sodišču dosegle lani majhno številko, ko jih ie bilo v letu 1936 tako veliko. im TOMAŽIČ-BERANEK M m Tedaj je deklica skočila pokoncu: »Tako je! Še nocoj pobegneva. Tega se pa oba boj ta, zato bi morala vso noč govoriti... Brž na delo!« Feljala ga je k njegovemu vzglavju, sama pa skočila še k svojemu ter dvignila blazino in dahnila pod njo: > Grofič, grofič, grofič!« in njen dih je spregovoril. >Tako, zdaj dahni še ti pod blazino in reci: čarov-ničina hči, liči, hči!« / »In sedaj poiščem še Čudežne škornje; take, da, ko bova v njih, prestopiva tako na široko, kakor sta dolgi dve mizi!« je dejala čarovničina hči. In že je iz skrivne omare potegnila dva para škornjev. Ročno je bila v njih in tedaj je še dečko sedel na stolico ter vesel potegnil škornje na nogi. Ljubljančani radi obiskujejo kino Ljubljana, 24. jan. Dragocena prilika... dež, kumrasto vreme, megla da ne veš. kam bi se dal. Soba je vse prehladna, da bi jo ogrelo nekaj deščic, saj je mraz prav te dni udaril v zidove, da je zunaj bolj toplo ko v sobi. Bežiš na cesto. Kako pusto je v mestu ob slabem vremenu! Tedaj pa so ustaviš pred reklamno desko ljubljanskega kinematografa, ki z zvenečimi hvalnicami vabi, da si ogledaš svetovni velefilm... poln ljubezni, romantike, napete vsebine, satire itd. In kmalu se pridružiš dolgi vrsti obiskovalcev kina, ki hite, da dobe vstopnice, da dobe dva sedeža, da bo prijetnejše v skrivnostni kino-temi. Res, dragocena prilika, zanimiva za redkega Obiskovalca kino dvoran. Sedim v beli dvorani in čakam, kar bo prišlo. ' Šepetajoče govorjenje: Prav tako! Saj te že Tnoti bližnja okolic9f’ da vsakega novega došleca, ki se postavi v vrsto, premeriš, hote ali nehote, ko moraš vstati. Stara navada, železna srajca, to velja tudi za netočne kino obiskovalce. Kot bi bilo zamujanje moderno! Razgovori utihnejo. Neopazne viseče lučke na svetlikajočih se svečnikih umirajo in zvodene v megleni, mili luči, ki končno ugasne. V dvorani zavlada pritajena tišina. Predstava se prične. Ali je to samo igra? Ali ni to mogoče kaj več? — saj si mnogokrat že slišal ljubitelje kino predstav, da ti lahko film nudi užitka, ustreza in zadošča tvojim željam. Da, tudi iilm je lahko ogledalo življenja! Film je fantazija misli, kraljestvo sanj in večkrat tudi slika resničnosti, ki nas vodi. To je vendar vodilo tega privlačujočega magneta, ki dan za dneni, večer za večerom zbira milijone in milijone ljudi. To je v resnici tretje gledališče. V Ljubljani, kako je? So redki, ki jim ni za gledališče, so pa tudi taki, ki ne morejo brez njega živeti. Mnogi se tako navežejo nanj, da postanejo njegovi zvesti obiskovalci, prijatelji, ljubitelji. Duša našega človeka je globoka, zato ljubi omiko, ljubi.vse, kar isto krepi in pospešuje. In kdo izmed nas ne gre v kino ali še ni obiskal kina? Zelo malo je takih! V Ljubljani je dovolj kino-matografov, toda ob nedeljah in praznikih so velike dvorane vse premajhne in se moraš podvizati, da si pravočasno poskrbiš vstopnico. Da so Ljubljančani vneti 'kritiki, to ni novo. Tudi to ne, da se večkrat mnogi raje zadovolje z nastopi plehke vsebine kakor z resnejšimi; dejstvo pa je, da pri filmu niso tako ozkosrčni, da so pri obiskovanju filmov celo zelo, zelo širokogrudni. Pravijo, da so ljudje v kinu kritičnejši kot v gledališču, ker nas film s svojo panoramatehniko prevzame. Film je kakor potok, ki teče. Vzkipi do brega in se tudi razlije čezenj, hiti preko vseh možnosti, samo da lahko hitreje menja slike in da ne dopušča nobene točke v sceni mrtve... Slika beži za sliko... brez odmora, brez trganja dejanj. Vsi £0 zbrani, če so le prišli semkaj zaradi filma. Sliko se vrste, prelivajo ena v drugo, organsko naraščajo in spet soglasno združujejo. Avtomobili, letala in železnica, vabljive bele ceste, duhteči travniki in beli ledeniki, ponosne gore, ljubek kuhinjski kotiček v prijetnem domačem stanovanju, krasna umetniška palača, tečaji in tropski kraji. Splošno torej, film nas vodi v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, odkriva zbrane lepe zvoke glasbe, na platnu pa se vrste topli pesniški verzi iz svetovne literature. Bežeče slike nam kažejo življenje današnjega človeka v današnjem svetu, polnega iluzije. V dveh kratkih urah ti stopi v dušo in pred oči marsikaj. Tu ljudje jočejo in se smejč, izražajo želje ali pa si krepe voljo v borbi v zlu. Tri ga dejanje prikazuje. In fantje, ko vidijo junaške in vztrajne letalce, ki kljubujejo vsem naporom, si krepe voljo in uče v vztrajnosti. Ljubitelji glasbe in pesmi pa lahko slišijo tudi visoki C svetovnih tenoristov, kalerim glasovi done čisto in jasno, da vžigajo pravo navdušenje za lepo pesem in za nastopajočega. Smo res ljudje iz mesa in krvi. Igralci ne igrajo sami, vse to daje življenje. In ko je film končan, ni ploskanja, saj tudi ni bilo odmora, tedaj hitimo na zrak, ogreti z novimi mislimi, ki jih, če so dobre, ohranimo v srcu, druge 'pa odklanjamo. Šola Glasbene Matice lw> imela svojo III. javno produkcijo v letošnjem šolskem letu v sredo 27. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvorani. Nastopila bo cela vrsta gojencev klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka. Podioben spored bomo priobčili, spored bo od jutri dalje na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice in velja obenem kot vstopnica k produkciji. Na nastop gojencev matične šole opozarjamo. širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. letni slikar Miha Sirotič, 51 'letni železniški ključavničar Vasilij Stojanovič in 75 letna zaaebmca Marija Valherjeva. — V Braslovčah je umrl po težkem trpljenju ugledni posestnik Anton Plaskan. Poznala ga je vsa Savinjska dolina. Učakal je 69 let. Zbolel je šele nedavno. Pokopali so ga po njegovi žplji čisto tiho v ponedeljek ob tl dopoldne na bru-slovškem pokopališču. — Na vzhodni fronti je padel 21 letni Ferdinand Kuk, vojak v oklep-niškem lovskem oddelku. Doma je bil iz Slivnice pri Celju. Njegov poveljnik je sporočil staršem, da je bil mladenič najboljši strelec v četi. Dne 19. oktobra je bil na kavkaški fronti smrtno nevarno ranjen in je naslednji dan izdihnil. 0 Spodnjem Štajerskem je začel prinašati vrsto člankov »Vdlkischer Beobachter« v dunajski izdaji. Kakor je iz prvega članka razvidno, je bil jeseni poslan na Štajersko poročevalec tega dnevnika, Robert KrBtz. Prvo njegovo poročilo je bilo objavljeno v številki pretekle nedelje, 17. t. in., na uvodnem mestu.. .Robert .,Krolz popisuje vtise f »o potnika, ki se pripelje med visokimi Alpami v Gradec in na to na Spodnje Štajersko. Medtem ko je tam na Gornjem Štajerskem že Irda zima, je v Gradcu zlata jesen, na Spodnjem Štajerskem pa so še prekrasni dnevi kakor poleti. To je pravi čudež, pravi poročevalec, da kaže Štajerska v pozni jeseni kar obraze treh letnih časov. Nato objavlja daljši razgovor z državnim namestnikom dr. Ueberreitherjem v Gradcu, ki je poročevalcu podrobno risal zgodovino in sedanje stanje na Spodnjem Štajerskem. Nadaljnji članki bodo še sledili. V Marcnbergu so ustanovili gledališko družino, ki je včeraj prvjč nastopila pred javnostjo. Uprizorili so kmetsko komedijo »Slaba vest«. Svareča statistika. Pod tem naslovom povzema mariborski dnevnik iz nekega planinskega poročila, da se je lani zgodilo v Nemčiji 58 planinskih nesreč, pri katerih se je ubilo 19 ljudi, medtem ko je bilo prejšnje leto 15 smrtnih žrtev. Po večini so si bili ponesrečenci sami krivi. Poročilo navaja primer, da sta se dva mladeniča kar bosa odpravila na nevarno plezalno turo. Seveda sta oba padla v prepad. Posamezni planinarji tvegajo več, kakor zmorejo. V bavarskih planinah je zaradi tega bilo samo 'ob lanskih binkoštih osem smrtnih žrtev. Tatvine iml se ostro kaznujejo. Pred posebnim sodiščem v Gradcu je stal 32 letni mesarski pomočnik Franc Semič iz Brežic, ki je bil usluž-ben pri nekem mesarskem mojstru v Voitsbergu. Sčasoma je pri mojstru skrivaj nabral in prodal 117 kg mesa in klobas. Obsojen je bil po naredbi o vojnem gospodarstvu na 18 mesecev. Edgar Watlace: hf Žabar s krinko »To je naš ,stari*, ste ga že kdaj videli?« je rekel Ray Dicku, ki je prišel iz urada, da bi ga pozdravil. »To je častitljiva stara korenina, iz katere ne morete iztisniti niti pare. čeprav bi porabili za to ne vem kakšne pretveze. Svojemu tajniku Philu Johnsonu plačuje tako plaoo, s kakršno se ne bi zadovoljil niti podpovprečni tajnik. Ampak Philo je zelo ljubezniv možakar in je tudi s tako pičlo plačo zadovoljen, ker pač nima nobenih večjih Potreb.« Dick se ni počutil ravno najbolje. Njegova prisotnost v Maitlandovi palači je vzbudila začudenje, opravičilo njegovega obiska pa je bilo tako ničevo, kot se le da. Če bi hotel povedati nikidenm Ravu pravi vzrok svojega obiska, bi lahko na kratko dejal tole: N« smrt sem se zaljubil v vašo sestro. Vi me prav za prav osebno preveč ne zanimate, v kolikor vas ne smatram za vez, ki bi mi pripomogla do prihodnjega srečanja z ljubljeno osebo, faradi tega sem prišel zdaj celo k vam v urad in seun celo pripravljen •poznati vašega starega Phila, čeprav sem več kot prepričan, da me bo izredno dolgočasil. Tako pa ga je vprašal samo tole: »Cemu ga imenujete tako?« »Ker je stari filozof. Njegovo pravo ime je Filip. Vsakdo je Filov prijatelj. To je eden tistih ljudi, s katerimi izredno lahko hitro skleneš toplo in prisrčno prijateljstvo.« Vrata dvigala so se pravkar odprla in Dick je instinktivno takoj zaznal, da je mož s plešo, ki je ravnokar izstopil iz dvigala. Filo, o katerem sta se prav zdaj menila. iNjegovo okrog o, tolsto lice ie sevalo 1 jiibe/nHosti. k« je spoznal Raya. Predal je snop dokumentov drugemu uslužbencu ter se s smehljajem na licu približal mladeničema. »To je Gordon.« ga je predstavil, »in to je moj prijatelj Johnson.« Filo je segel toplo v ponujeno mu desnic«. Dick je imel občutek, da preveva Filn vez ljubeznivosti in prijateljstva, čeprav ni bil faKe n*rsve. da bi bil hitro dovzeten za tujčevo prijateljstvo. »Vi ste gospod Gordon iz državnega pravdništva, mi je povedal Rav,« je rekel. »Bilo bi mi zelo ljubo, če bi nekega dne prišli semkaj in mnlo zaprli našega starega Maitlanda. On je od vseh mož gotovo tak, katerega iščete. Sedaj pa moram iti, zelo slabe volje je danes, kakor da bi žabe za njim skakale.« Dobra šala, ki jo je naredil Johnson, je njemu menda še najbolj ugajala, in opaziti je bilo, da se gospod johson svojim dovtipom rad •‘meje. Nato se je priklonil in stopil v dvigalo. »Sedaj pa moram tudi jaz iti,« je rekel Ray. »Zahvaljujem se vam, i!a ste držali besedo ter me obiskali. I>a, rad bi enkrat z vami wktipaj obedoval. Moja sestra bo seveda gotovo tudi rada prišla h kosilu. Ona pride večkrat v mesto.« Njegovo slovo je bilo hitro in nekoliko raztresen je bil. Dick je stopil na ulico malce osramočen. Ko se je vrnil v svoj urad, je našel svojega predpostavljenega polii^jske-ga ravnatelja, ki je kar nekam /mešano gledal. Ta je že nekaj časa čakal nanj. Dick ga je vprašal: »Torej? Kaj je z Genterjem?« Policijski ravnatelj je naredil pri tem vprašanju tak obraz kakor bolnik. ki mora použiti grenko zdravilo. »Pobegnili so mi,« je rekel. »Žabar je prišel z avtom in na to nisem bil pripravljen. Genter je stopil k njemu in izginila sta, še preden sem bil na jasnem, kaj se je zgodilo. Bojim se zanj, ker ima Genter samokres in on jc trd oreh, vendar...« Gordon se je osorno ozrl na policijskega ravnatelja ter dejal: »Mislim, da bi pač morali biti pozorni in pripravljeni tudi na avto. Če ste smatrali Genterjevo svarilo kot resno, in je bil Genter Žabarjem na sledu, kakor sto rekli, tedaj bi morali pričakovati tudi avto. Usedite se, Wellingdnle!« Sivolasi mož se je usedel. »Nočem se opravičevati.« je rekel. »Žabarji so me pretentali. Prej sem vso to akcijo smatrail bolj za šalo.« »Morda je res, da bi bilo pametneje, ko bi tudi odslej vso to zadevo smatrali za šalo,« je menil Dick in odgriznil konec cigare. »Morda niso v resnici nič drugega ko neumna bratovščina. Končno pa smejo tudi po- .............................k balini imeti svoje klubske prostore, ija gesla, znake in znamen" vVellingdale je zmajal z g »Ugotovili smo, da je v zadnjih sedmih letih vsak drugi zločinec, ki smo ga aretirali po izvršenem zločinu, imel na zapestju tetovirano žabo. Morda je to ie posnemanje, vendar moramo pribiti, da je dognano dejstvo, da se zločinci, ki izhajajo iz najpreprostejših slojev in so brez izobrazbe, zelo radi dado tetovirati. Ampak v teh sedmih letih smo imeli cele serije naj-neprijetnejših zločinov. Najprej napad na odposlanca Združenih držav, katerega so v pobili v Hvdeparku. Potem primer predsednika Northern Trading društva, ki so ga pobili s kijem, ko je izstopil iz avtomobila. Potem požar, ki je pokončal surove gume v vrednosti štirih milijonov funtov. Ta ogenj so zanetili ^ najmanj dvanajstimi bombami: kajti guma je bil« spravljena v šestih 6k 1 a diščih. in vseh šest je začelo goreti istočasno na dveh koncih. Ujeli smo dva moža. Oba sta bila žagarja, oba st« nosila znake žabje bra- tovščine. Bila sta stara kaznjcnca in eden od njiju je priznal, da je dobil nalog, naj izvrši to dejanje, vendar ie takoj naslednji dan to izjavo preklical. Nisem videl v življenju moža, ki bi bil bolj preplašen od te^a. Lahko bi vam naštel še na desetine takih zločipov. Vi dobro veste, da jim je Genter zadnji dve leti na sledi. Kaj vse je mor®! v teh dveh letih pretrpeti, tega ne veste. Potepal se je po deželi, spal v kozolcih, sprijateljil se .je z vsemogočimi potepuhi, kradel v njiho- vi družbi in ropal. Ko pa mi je pisal, da je stopil z bratovščino v stik ter da bO sprejet, sem že mislil, da sem jim zdaj blizu, da jih presenetim in primem. Odkar se je Genter vrnil v mesto, sem ga dni čuvati. Toda današnje jutro me je ozlovoljilo.« Dick Gordon je odprl predal svoje pisalne mize, vzel iz njega mapo in prelistal v njej liste. Pregledoval jih je skrbno, ko da jih vidi prvič. V resnici pa je te jetniške protokole skoraj vsak dan točno in natančno pregledoval že več let zapored. Bile so tudi fotografije zapestij nekaterih mož. Zamišljen je znpH mapo ter jo zaklenil v predal. Nekaj minut je sedel tiho in bobnal s prsti na robu pisalne mize. Senca je švignila po njegovem licu. »Žabar je vedno tetoviran na zapestju leve roke, vedno malo postrani in vedno je pod znakom žabe majhna pika. Ali se vam to ne zdi nekoliko čudno in zanimivo?« Policijskemu rav-, natelju pa se to ni zdelo nič čudnega. Vojni cilji angleško-ameriško-ruske zveze, kakor jih je na zanimiv način razložil diplomatski sotrudnik lista »Berliner Borsen Zeitung«, Karl Megerle Berlin. DNB Diplomatski sotrudnik nemškega lista -Berliner borsen /eitung«. Karl Megerle pise o ciljih, ki so si jih v sedanji vojni zastavili nemški sovražniki, ter jih podrobno razlaga. Najprej poudarja, da države trojne zveze spričo svoje ugodne geopolitične lege. spričo točno postavljenih 6vojih ciljev in spričo skupnosti svojih življenjskih interesov predstavljajo isto drugačn enoto kakor pa zavezniške države. Težišče držav trojne zveze leži v med seboj jasno ločenih prostorih in njihove koristi se ne križajo. To skupnost osnih držav Megerle potem primerja z neumno 6liko, ki 60 si jo za povojni čas v svojih utvarah ustvarili Angleži in Amerikanci. Zamislili naj bi 6i bili »svetovni raj« kateran bi na vekomaj vladal mir, poleg tega pa neomejeno' blagostanje in neomejena svoboda, raj, v katerem bi bili samo še dobri narodi, zakaj zlobne bi za vselej vtaknili pod ključ in za zapahe. Nekaj časa je bilo res mogoče zapeljevati del svetovno javnosti, piše Karl Megerle, nato pravi dobesedno: »V zadnjih mesecih pa je glede tega nastopila sprememba. Dvoje pomislekov je igralo pri tem odločilno vlogo: 1. — Mali narodi so ugotovili, da bi bili v novem svetu, kakor si ga zamišljajo nasprotniki, 6amo še velesile, ki bi odločale nad usodo drugih narodov s svojim monopolom na orožje in gospodarsko premočjo. 2. — V nasprotnikovem taboru se že danes kažejo velika nasprotja, ki za bodoči 6vet pomenijo vse kaj drugega kakor pa večni mir. Sovjetska Rusija naj bi v Evropi delala red! Megerle potem omenja izjavo angleškega ministra fcdena, ki je v poslanem zbornici dejal, da bi bile v primeru zavezniške zmage samo še tri velesile, ki bi imele velike armade, močno vojno mornarico in letalstvo. V zvezi s tem piše, da pravi pomen te izjave najlepše podaja turško časopisje, ko je zapisalo, da bi bila po sedanji vojni v Evropi samo še ena oborožna velesila, namreč Sovjetska Rusija. V njenih rokah naj bi bila odločitev. ali naj se male države priključijo Sovjetski zvezi, ali naj se jim pusti orožje, ali naj se jih razoroži in ali naj poleg Sovjetske zveze še dalje samostojno žive kapitalistične ali demokratične države, ali pa naj se prilagode sovjetskemu redu. Tudi iz Švice in 6 Švedskega prihajajo glasovi, da se na vodilnih mestih teh dveh držav z zaskrbljenostjo sprašujejo, če le ne bi bilo malo preveč tvegano označevati Sovjetsko Rusijo kot tisto velesilo, ki bi v Evropi delala red. Za posebno značilno 6tnatra Megerle dejstvo, da so izseljeniške vlade odšle iz angleških in ameriških taborišč zato, ker 60 morale v Londonu ugotoviti, da tam proti sovjetskim zahtevam ne najdejo nobene pomoči. H glavnim političnim in svetovnonazorskim nasprotjem med Angleži, Ame-rikanci in Rusi pripominja Megerle, da bi bil v primeru, če bi se hotele Anglija in Združene države porazgovoriti o bodoči usodi Evrope, rezultat ta, da ne b. zavladal mir, pač pa bi se Zahod spremenil v bojišče, na katerem bi se borili tisti, ki so si danee zavezniki, jutri pa bodo smrtni sovražniki, pri čemer bi bili izgledi na zmago brez dvoma na 6trani boljševikov. Glede na nasprotja med Londonom in Washingtonom piše Karl Megerle dobesedno: »Če so 6e doslej britanski življenjski interesi raztezali na ves svet, se danes že vidi, kako dozorevajo okrog in okrog zemlje ameriški interesi. Nujno 60 morali pri tem zadeti na angleške in tako se danes britanski imperij že razkraja. Za Anglijo "pa nastaja vpraša-pje, kako 6e bo spričo tako močne konkurence Zdniženih ameriških držav od te vojne 6pct opomogla.« Evropa naj bi bila privesek Wallstreeta in HoIlywooda! Svoja izvajanja pa Megerle končuje s pripombo, da sedanja vojna ne pozna nobenih kompromisov in da bo zato ta boj trajal do bridkega konca. Zato bo po njegovem mnenju koristno za vse evropske narode, tudi za tiste, ki danes kritizirajo, ji ne zaupajo ali se boje, če osne sile zmagajo nad boljševizmom, ki pomeni za Evropo smrtno nevarnost, nad politiko, ki ne pozna nikdar miru, nad politiko ravnotežja nied silami, ter končno nad ameriškim poskusom, da bi iz Evrope naredili privesek VVallstreeta in Hollywooda. HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Težave zimskega vojskovanja v Rusiji Mraz, ki dosega ponekod do 50 stopinj pod ničlo, zahteva celega moža Berlin, 24 jan. s. Nek vojni dopis, ki so ga prinesli sobotni nemški časopisi, podaja učinkovit prikaz najraznovrstnejših hudih težav, ki jih morajo junaški borci na področju Stalingrada obenem s silovitimi sovjetskimi napadi prestajati. Izreden mraz, ki dosega v nekaterih urah podnevi in ponoči 50 stopinj pod ničlo, zahteva krčevito napetost vseh čutil do skrajnih človeških možnosti. Medtem pogosto sneži in doseže višina snega višino človeka, kar preprečuje nagle kretnje in naglo gibanje, kakršne bi okoliščine često zahtevale, ko ni mogoče zaradi zamrzlega snega prevaliti najkrajše poti. Posebno skrb zahtevajo konji, j kakor tudi vse druge živali in tudi motorna sred- AS|I(t . p, . . Turška vlada je nepopustljiva do davčnih zamudnikov Ankara, 24. jan. s Včeraj se je začelo zamenjevanje premičnin in nepremičnin, pripadajočih tistim, ki so v zamudi s plačilom posebnega davka na imetje. Postopanje se je pričelo proti onim, pri katerih presega ta davok 100.000 turških funtov Imetje je bilo zaplenjeno 47 obvezan-cem, od katerih je bilo 18 stavljenih pod policijsko nadzorstvo in odvedenih v koncentracijska taborišča na prisilno delo. Med njimi je mnogo veletrgovcev, industrijeev ter dva advokata, ki so bili vsi obvezani plačati 400 000 turških funtov davka. Če ne bodo plačali vsaj polovico, bodo 18 mesecev pod nadzorstvom. Po večini so Judje ali vzhodnjaki. Ti ukrepi so naredili globok vtis. ker kažejo, da je turška vlada odločena neusmiljeno izvesti svoje sklepe. V Mehiki je izginil velik španski zaklad Buenos Aires, 24. jan. s. Iz Mehike poročajo, da je med rdečimi šipanskimi begu-nci povzročila velikanski vtis vest, ki jo objavl ja list >E1 Univcrsal«, po kateri se je zaklad re- šiva, čeprav se ne uporabljajo. Treba jih je spraviti v čimbolj zaščitene kraje, da je mogoče ob primernem trenutku lahko računati nfi njihovo pomoč. Prehrana vojakov je v teh okoliščinah izredno težavna. Poleg težkoč, ki jih je treba premagati z dovajanjem hrane v prve črte, je hrana, zlasti pa kruh, n. pr. pokrita z ledeno skorjo, ko pride do vojakov, ki morajo uporabljati razna sredstva, da odstranijo ledeno skorjo. Sami borci morajo opravljati razna dela, ki jih v normalnih okoliščinah opravljajo nalašč za to določene čete. Kidati morajo sneg in razdeljevati strelivo ter trdi graditi jarke in odporna središča. puiblikanske vlade, ki so ga prepeljali I. 1939. v Mehiko in ga cenili na 150 .milijonov dolarjev, sedaj skrčil na 10 milijonov mehiških pe zov. Zaklad je upr 9 vil ja! odbor, ki mu je načeloval Prieto. Pred dvema mesecema so ga postavili po 1 nadzorstvo mehiške vlade, ki je ugotovila, da je skoraj popolnoma izginil. čudna sreča v nesreči Pariz, 24. jan. s. Na posebno zanimiv način so v nekem kraju blizu zahodne francoske obale odkrili 30 kg zlatili novcev. Listi poročajo, da je nek avtomobil trčil v steber pred vhodom v neko gostilno. Ta steber je bil votel in v njem so bili zlatniki iz časa Ludvika XV. in Ludvika XVI. Zunimiv-o je, da so ljudje že dolgo govorili o 'nekem zakladu, ki mora biti skrit v tej pokrajini. Vas samih Metuzalsmov Nekje na Moravskem leži vas Javornik, ki velja za enega najbolj zdravih krajev v Evropi. In res večina prebivalcev iz te vasi doseže naravnost svetopisemsko starost. Ce kdo umre pred svojim 90. letom, pravijo, da ga je smrt iztrgala K h V / % M 201. Ko si je malo opomogel, sta ga odnesla k svojim ljudem. Ti so ga obstopili in ga spraševali, če se mu je kaj zgodilo. Ta skrb in dobrota je Vinicija presenetila. Zato je vprašal, kakšni ljudje so. Odgovorili so mu, da podirajo hiše, da se ogenj ne bi razširil. »Na pomoč ste mi prihiteli, ko sem padel. Hvala vam« »Mi ne smemo nikomur odreči pomoči,« je reklo nekaj mož. Zdaj jih je Vinicij pogledal pozorneje. Videl je, da so docela drugačni kakor drhal, ki jo je gledal vse jutro. Zato jim je dejal: »Naj vam poplača — Kristus!« »Hvaljeno bodi njegovo ime,« so odgovorili v zboru. 202. Ni mogel več spraševati, ker se je onesvestil. Zbudit se je šele nekje na polju, na tujem vrtu, sredi neznanih moških in žensk. Prva njegova beseda je bila, kje je lin. Nekaj časa ni bilo nič odgovora, potem je znan glas dejal: »Za nomentanskimi vrati. Pred dvema dnevoma je šel v Ostrianum. .« svojcem še »v nežni dobi«. V 18. stoletju 6e je močno razpasla v tem delu Moravske neka nalezljiva bolezen, le vasi Javornik je prizanesla. Nihče tam ni zbolel, kaj šele da bi umrl za tisto boleznijo. Neko zanimivo poročilo iz Prage ve povedali, da imajo na tem moravskem Javorniku 6koraj pri vsaki hiši po enega človeka, ki je star okrog sto let. Dostikrat se zgodi, da vse leto nihče v tej vasi ne umre. Morda bi pa le kazalo, da bi se tisti, ki se preveč boje smrti, preselili tja. V Birmanci so uvedli gregorijanski koledar V Birmomiji so zdaj odpravili dosedanji birmanski koledar in uvedli gregorijanskega. Po prejšnjem birmanskem kolledarju se je leto začenjalo sredi aprila po gregorijanskem časovnem štetju. Mumijam so starodavni Egipčani dajali umetne zobe, da bi tudi na drugem svetu lahko jedle Danes je že z V60 zanesljivostjo ugotovljeni, da 60 delali umetne zobe že starodavni Egipčani, čeprav je bil ta njihov po6el še dokaj preprost. Edina operacija, ki so jo poznali tedanji zobarji, je bilo rezanje čeljustne otekline. Se pred nekaj leti je prevladovalo prepričanje, da so bili starodavni egiptovski zobarji predniki današnjih. Ta zmota je temeljila na dejstvu, da so našli že mnogo mumij, ki eo imele krasne umetne zobe z zlatimi kronami. Podrobnejša raziskovanja pa 60 pokazala, da 60 starodavni Egipčani delali umetne zobe v ueta samo mumijam, ker 60 verovali, da- človek . tudi po smrti jč in da mora zato na drugi 6vef z dobrimi zobmi, 6 takšnimi, da bodo čimdlje držali. Jože Kriveči Klešček išče z!ato Drugi bi pa vsi z njim vred pogledali sreči v obraz in jo' z zadovoljnimi očmi pozdravili, kakor bi jo bili že davno slutili,1 a nikoli prej dosegli. Oklenili bi se je kot svoje najdražje prijateljice, ki ne sme zapustiti njihovih hiš. Tako je Klešček razmišljal vse dneve, ko je zemlja dobivala pod jesenskim nebom drug obraz in ko je po jutrih ležala razpeta rosna in hladna megla nad zemljo. Haloze so se pogreznile v tišino in meglenost, gladina Dravinje je dobila pod jesenskim nebom sinje obličje. Podpiral je neobrit obraz z zdelanimi rokami, ki so tičale v kratkem in na laktih pre-drgnjenem suknjiču. Redke besede je odgovarjal mimoidočim. Sam vase zamišljen in zaverovan je posedal.. Njegove misli so ostajale le okrog zlata, denarja, lepe vasi okrog sina študenta. 0, misel na tako srečo ga je docela prevzela. Ko je neko jutro slana pobelila zemljo, da kravice ni mogel zagnati več na pašo, je zadal Klešček na rame kramp, lopato in motiko v roke in lezel proti travniku. Ljudje, ki so ga videli, se niso nič čudili, saj je vendar v pozni jeseni pravi čas za čiščenje jarkov, za kopanje odtokov in dotokov. Lezel je naravnost k breščeku, ga ogledoval od vseh strani, od blizu in daleč, nato pa slekel suknjič, podsukal rokave srajce visoko-čez lakte in z vso močjo zavihtel kramp. Ostrina je zapela ob okroglo in zlizano kamenje, ki je bilo pomešano med pesnato zemljo. Hrepnilo je tu pa ,tam, da se je zaiskrilo in se je kramp odbil ali je obtičal. Vendar so se Kleščekove mišice napenjale vedno močneje in kramp je sekal vedno globlje v zemljo. Z lopato jo je potem metal vstran na kup. Korenine nekdanje lipe, ki so se v zemlji razpletale na vse strani, so bile še kar čvrste. Ni čuda, saj so nekatere bile še žive in je pognala tu pa tam iz njih celo kaka tenka šibica,! ki pa jo jo ostra kosa ob košnji odrezala ali pa jo je pomulila kravica. Zadeval se je kramp ob nje, jih trgal in vlačil na svetlo, ostra lopata jih je rezala. Toda brešček se nikamor ni hotel umakniti. En dan, dva, je že delal, a le majhno odprtino je izroval na vrhu. »Ga boš, kaj?« so ga nagovarjali ljudje, ki so hodili mimo. 5-Bog ti daj srečo!« »Bog jo daj!« je vsekdar odvrnil in mislil delati kar naprej. Pa so mu ponujali še besede in tedaj se je ustavil, s potnega čela obrisal pot ter se malo odpočil. »Čudim se, da se nisi že kdaj prej spravil nadenj in ga zravnal.« »Nisem vedel toliko kot zdaj. Drugače bi ga že bil!« je pripomnil. In ljudje so hodili naprej in se mu smejali, češ šele na stara leta je opazil brešček na travniku. Mogoče je hodil prej slep mitno njega. Dober gospodar česa takega na svojem travniku ne bi hotel imeti, so govoričili. Klešček je najel še delavca, da bi šlo delo hitreje izpod rok. Še pred zimo bi ga rad končal in tedaj, če Bog da, bo že bogataš, da ga vsa vas ne premore. Bo že pokazal potem ne-katerim jezikom! Tudi njegova beseda v vasi bo še kdaj kaj zalegla. Večno pa ne bo zadnji! Ljudje so mislili, da bo le brešček zravnal in zato se nihče ni čez mero brigal za njegovo delo. Ravna pač brešček, da bo ! laže kosil, so mislili. Ko pa je padala lopata za lopato zemlje na kup in se je dvoje drobnih teles že pogrezalo počasi v jamo, so vendar začeli pogosteje obračati oči proti travniku. Tu pa tam se je kateri obregnil: »Glej ga, no! Kočar ima delavca. Še kočo mu požre, ker mu ne bo imel s čim plačati. Kočar dela s težakom.« Kljub temu je zemlja padala še vedno iz jame na kup. Lopata za lopato, kamen za kamnom ... Delavca je najel v sosednji fari, domačega ni maral zaradi jezikov. Cernu neki naj bi vsa vas vedela, kaj jim je kočarska gospodinja kuhala dan za dnem za zajtrk, južino in večerjo. Ni jim treba vedeti, ali je bilo na žgancih kaj ocvirkov ali le mleko. Sčasoma pa so le radovedne oči nekaterih vaščanov zrle od tihih domov proti travniku. Sosed Režek je nalašč hodil med njivami, da bi mogel od blizu videti, kaj vrta ob cesti. Nekateri so napravili po cesti mimo kako nepomembno pot, da bi mogli zvedeti kaj od njega samega. »Menda ja ne boš zidal, da koplješ v zemljo?« so ga napeljevali na pogovor. »Tega že ne! Zdaj vsaj še ne. Ce Bog d&, nekoč še mogoče bom. Ce Bog da, da se mi bo trud poplačal!« jim je nejasno odgovarjal. »A, najbrže boš napravil za vodo, kaj?« »Kaj pa čem z njo? Trave ne bom zalival z njo. Bo že nfebo toliko rosilo, da bo rasla,« je odvrnil. Tako niso nič potegnili iz njega, delavca pa niso samega nikjer dobili, da bi zapičili svoje jezike vanj. Samo radovedno so hodili okrog kot maček okrog vrele kaše, kimali z glavami in se spraševali drug drugega po njegovem početju. Za LJud»ko tiskarno » Ljubljani? J,»te Kramar!*. — Izdajatelj: Inž. Sodja. — Urednik: Mirko Jaternlk. — takopbev o* »ro*»mo. — »«lo*eii»U dom« likajo eh d«la»nlktb nb I*. — Hwefna naročnina 11 lir, tu inozemstvo 20 lir. — UredniStvo: Kopitarjeva ulica 6, 111. nadstropje. — Uprava: Kopitarjeva urica 6, Ljubljana, — lelclou Stev. 40-01 do 40 05. — Podružnica: Novo mesto.