g«.......................... ^^ ••iiiti	..................I
LETO LIH, št. 8 PTUJ, 24. FEBRUAR 2000 CENA 130 tolarjev
ta teden / TA TEDEN
Jubileif ki /e iiiiv
v štirih desetletjih se je ptujsko kurentovanje razvilo v
edinstveno kulturno - turistično in etnografsko prireditev v Slo-
veniji in zunaj nje. Iz enodnevne je preraslo v enajstdnevno
prireditev. Tudi po tem je edinstvena v Sloveniji, z vsemi
fašenki v okolici mesta: v Markovcih, Cirkulanah, Cirkovcah,
Dornavi in Vidmu, pa neponovljiva. Mednarodno razsežnost
je kurentovanje dobilo z mednarodno udeležbo, v zadnjih letih
pa jo je še utrdilo s članstvom v Evropskem združenju karne-
valskih mest, v katerem predstavlja Ptuj in Slovenijo. Ev-
ropsko dimenzijo mu je organizator pridal tudi z vnosom ev-
ropske tradicije karnevalskega dogajanja in protokola, princom
karnevala. Organizator GIZ Poetovio vivat ga je ustoličil na
lanski Martinov dan, 11. novembra ob 11. uri in 11 minut.
Letošnji jubilej je v prostor na Ptujskem dodal še nove dimen-
zije. Maske in maskiranje v Sloveniji in zamejstvu bodo pred-
met strokovne obravnave, kakršne v tem okolju in širše še ni
bilo. Aleš Gačnik, raziskovalec v Znanstveno raziskovalnem
središču Bistra Ptuj pa je opravil neprecenljivo delo z mono-
grafijo o 40 - letni zgodovini prireditve, V teh dneh bo mesto
gostilo tudi rektorja mariborske univerze z vsemi dekani; sku-
paj bodo iskali možnosti o ustanovitvi univerzitetnih študijskih
programov s področja humanistike na Ptuju. Brez dvoma je
ptujsko kurentovanje s fašenki v okolici tudi zaslužno, da tra-
dicija premične kulturne dediščine še živi in se razširja v novih
dimenzijah. Nekateri mu sicer zamerijo karnevalsko dvorano,
ki je "ukradla'' dogajanje mestu, čeprav je resnici na ljubo tudi
tega dovolj, vendar v drugačnih razmerah. Hoteli ali ne, tudi
to področje se komercializira. Mesto in okolica že vsa leta orga-
niziranega pustnega dogajanja iščeta priložnost z novimi vsebi-
nami in prijemi. Sto tisoč in več obiskovalcev jo je že sprejelo.
Lahko bi jih bilo še več, vendar jih mesto še ni sposobno spreje-
ti. Tudi zato je kurentovanje razvojni izziv tega okolja, ki lah-
ko spodbudi nastanek večjega števila novih delovnih mest. To
zahteva usklajenost na vseh ravneh, tu pa se za zdaj še iščemo.
Čas bo pokazal koliko tega smo
zmožni preseči in doseči tudi L f i (O	i
skozi lokalno turistično organi- C^Vc^O^
zacijo.	y
Podlehniški korarifi," orači in pokači "^so pred novo občino in njenim "gospodarjem" posejali
debelo repo in tako začeli letošnji fašenk v Halozah.	Foto: Jože Bračič
ptuj / SE O STAVKI V GRADBENEM
PODJETJU PTUJ
Negotovost še traia
stavkajoči delavci Gradbenega podjetja Ptuj v petek, 18. febru-
aija, kljub obljubam vodstva podjetja o izplačilih zapadlih ob-
veznosti (regresa za malico, prevoznih stroškov in nadur za
lansko leto), le - teh niso dočakali.
Dočakali pa so predlog direk-
torja Sama Majcenoviča, da se za
petek dogovorjeno izplačilo
omenjenih zapadlih obveznosti
prestavi na ponedeljek, 21. febru-
arja, plačo za mesec januar, ki bi
jo morali glede na kolektivno po-
godbo dobiti 18. februarja, pa jim
bodo izplačali 25. februarja. Zara-
di objektivih razlogov naj bi
stavkajoči delavci ponujeni pred-
log sprejeli z razumevanjem in se
v ponedeljek, 21. februarja vrnili
na delo na delovišče ptujske
gimnazije. Stavkovni odbor je v
dogovoru z delavci po temeljiti
razpravi in proučitvi predloga di-
rektorja Sama Majcenoviča spre-
jel sklep, da se stavka nadaljuje do
izplačila zapadlih obveznosti. V
prvi vrsti gre z izplačila stroškov
prevoza na delo, regresa za malico
in nadur za lansko leto. O drugih
izplačilih pa so se še pripravljeni
pogajati. Soglašali pa so z enote-
denskim zamikom plač, torej, da
se izplačilo januarskih plač izvede
25. februarja. Ker v ponedeljek
obljubljenih izplačil ni bilo, so
delavci stavko nadaljevali in na-
povedali njeno zaostrovanje. V to-
rek zjutraj smo v telefonskem po-
govoru z direktorjem Samom Ma-
jcenovičem izvedeli, da se trudijo
zbrati potrebni denar za izplačila
zapadlih obveznosti in januarske
plače. Novih obljub pa ne bo več
dajal.
MG
ptuj / NARODNI DOM
Velika monografija
Aleša Gainika
častilci zgodovine pustnih no-
rosti na Ptuju se bodo z veseljem
udeležili predstavitve velike
barvne monografije Moč tradici-
je, kurentovanje in karneval na
Ptuju, avtorja Aleša Gačnika.
Pozdravni nagovor bo imel Mi-
roslav Luci, dr. med., župan
Mestne občine Ptuj, slovesne na-
govore pa prof dr. Ludvik Top-
lak, rektor Univerze v Mariboru,
dr. Roman Glaser, predsednik up-
rave in generalni direktor Perut-
nine Ptuj ter Janko Razgoršek,
minister za malo gospodarstvo in
turizem. Ob tej svečanosti bo
skladatelj in multiinstrumentalist
Lado Jakša predstavil sodobno
uglasbitev tradicionalnih pustnih
likov in skupin. Glavni pokrovi-
telj projekta je Perutnina Ptuj.
Predstavitev bo v Narodnem
domu v ponedeljek, 28. februarja
2000 ob 18. uri.
2
četrtek, 24. februar 2000 - tednik

stari grad nad makolami / POGORIŠČE ŽNIDARJEVE DOMAČIJE
Družina, ki /I iivljenie ne prizanaša
Žnidarjeve iz Starega Grada 79 nad Makolami "obiskujejo"
tegobe ena za drugo. Po smrti dveh otrok, kar je mamo Ano še
posebej prizadelo, ter po smrti očeta in moža Viktorja pred
enajstimi leti je bil kaplja čez rob požar, ki je 22. decembra
lani upepelil njihov dom. Od nekoč prikupne domačije,
stisnjene pod hrib, je ostala samo obokana klet. Ob njej je
skelet novogradnje, ki jo je sin Branko pričel graditi pred tre-
mi leti.
Čeprav sta od požara minila že
dva meseca, je še čutiti vonj po
ožganem. Veliko so v tem času že
počistili, vendar se naokoli še
vedno najdejo napol ožgani pred-
meti, nekoč nepogrešljivi v go-
spodinjstvu.
Mame Ane ob obisku ni bilo
doma, bila je pri sosedih in jim
pomagala v vinogradu. Okoli hiše
se je trudil sin Branko, sicer za-
poslen v slovenjebistriški tovarni
olja. Pripovedoval je o vseh tego-
bah, ki so družino prizadele
zadnja leta. Poleg smrti brata in
sestre, ta je umrla pred dvema le-
toma zaradi zastrupitve z monok-
-sidom, ter očeta, ki je zaradi bo-
lezni umrl pred enajstimi leti, je
med tegobami tudi njegova
zahrbtna bolezen, vendar kot je
zatrdil, se je umirila, kljub temu
pa težjih del ne more več opravl-
jati. Tako od petih Žnidarjevih
otrok živijo samo trije: Ivan, za-
poslen v vojski, Viktor, tudi on je
nekoč sanjal o vojaškem poklicu,
sedaj je v ptujski Ozari, ter Bran-
ko. Sprva sem se obotavljala
spraševati, saj se mi je zdelo, da ni
ravno preveč vljudno z vprašanji
riniti v človeka, ki ga nesreče obi-
skujejo kar po vrstnem redu.
Vendar je Branko sedaj že nava-
jen radovednih novinarjev, ki si
pri njih tako rekoč podajajo klju-
ko. Tako je povedal, da je tistega
usodnega večera mama likala, oba
pa sta slišala, da je na podstrešju
nekaj pokalo. Ker pa se je to tu in
tam dogajalo, nista tem zvokom
posvečala večje pozornosti. Ko se
je Branko potem odpravil ven k
avtu, je videl, da hiša gori. Zakli-
cal je mami, naj pokliče gasilce,
vendar je bila tako zmedena, da je
to namesto nje naredila soseda.
Gasilci iz Makol in Poljčan so se
sicer trudili pogasiti ognjene
zublje, vendar so ti izjemno hitro
pogoltnili Znidarjev dom. Od le-
sene hiše ni ostalo ničesar, samo
obokana klet, v kateri je bila
nekoč gostilna. Le malo jim je
uspelo rešiti, je Branko nadalje-
val žalostno zgodbo: nekaj male-
ga obleke, osebnih dokumentov,
skrinja, hladilnik, pomivalno ko-
rito in miza, vse drugo je zgorelo.
Ostali so brez strehe nad glavo,
vendar se tu prične svetlejši del
zgodbe, ki mu pravimo pomoč
sočloveku v nesreči. Prvo noč so
prespali pri sosedu in že nas-
lednji dan je pričela prihajati
pomoč. Med prvimi je bila pri
njih Marija Bračič, sekretarka
območnega združenja RK iz Slo-
venske Bistrice, ki jim je pripelja-
la hrano, posteljnino in oblačila.
Tudi drugi, znanci in prijatelji so
jim že naslednje dni pomagali po
svojih močeh. Mama Ana, stara
62 let, ter sin Branko sta se
začasno preselila v vikend sina
Ivana nekaj sto metrov od hiše.
Vendar je bilo tukaj potrebno
marsikaj urediti, da je postalo bi-
vanje v hiši vsaj znosno. Tudi tu
jim je veliko pomagal Rdeči križ,
pa tudi tovarna olja Gea, kjer je
Branko zaposlen, jim je že denar-
no pomagala. Svojo humanost je
pokazal še Elektro Slovenska Bi-
strica in jim po svojih močeh
priskočil na pomoč. Edino, kar
Branko v tem njunem začasnem
bivališču najbolj pogreša, je ko-
palnica. Pa bo to v kratkem ureje-
no, so mu vsaj obljubili pri
Rdečem križu, ki so jim tisti dan
pripeljali nadvse potreben plin-
sko-električni štedilnik.
"Ko delam okoli pogorišča, je
potrebno tu in tam kaj skuhati,
mama pa hrano iz vikenda do
sem težko prenaša. Tako bo lahko
pripravljala obroke kar tukaj," je
bil Branko vesel nove pridobitve.
Tudi sicer sloveryebistriški
Rdeči križ skrbi za Znidarjevo
družino, tako so odprli tudi žiro
račun za zbiranje denarja, pa tudi
makolska krajevna skupnost jim
pomaga. Pri njih poteka akcija od
"vrat do vrat"; usklajuje jo Mar-
jan Vantur, sorodnik Ane Žnidar.
Obokana klet, ki je ostala, je
živela boljše čase, sem ugotavlja-
la, ko sem se sprehajala po pros-
tornem, dokaj lepo urejenem
prostoru, kjer je bilo tudi veliko
rož, ki so poleti krasile okna nji-
hovega nekdanjega doma. Bran-
ko je pripovedoval, da so imeli v
šestdesetih in sedemdesetih letih
tod gostilno, ob hiši so dogradili
sanitarije, nad njimi je bila tera-
sa, kjer je bilo ob poletnih dnevih
nadvse živahno. Ravno tu je
Branko potem pričel zidati novi
doma, ki pa daiies ob pogorišču
štrli v zrak kot skelet.
Precej denarja bo potrebno, da
bodo imeli Žnidarjevi ponovno
streho nad glavo. Okoli štiri in
pol milijona tolarjev naj bi vse to
veljalo. Težko bo ta denar zbrati,
je menil Branko. Mama Ana ima
sicer i^kojnino po možu Viktor-
ju, ta je bil svoj čas^celo direktor
bližnjega rudnika Šega, kasneje
pa Kmetijske zadruge Makole,
vendar je to poleg Brankove plače
kljub vsemu premalo. Potrebova-
li bodo pomoč širše skupnosti.
Nekaj podjetij jim to že obljublja,
upamo, da bo ta tudi prišla do
njih.
Ko sem se poslavlja, sem čutila,
da je bilo ob vseh grobih resni-
cah, ki jih je Branko povedal,
čutiti veliko ljubezni do vsega -
do mame, obeh bratov, pogorele
domačije ter velika mera upanja,
da bo tudi pri njih nekoč boljše.
Vida Topolovec
Branko Znidar ob vhodu v obokano klet. Foto: VT
Pogorišče stare hiše, stisnjene pod hrib, ob njej zidovi no-
vogradnje. To je vse, kar je ostalo od nekoč prikupne
domačije Žnidarjevih.	Foto: VT
Če želite pomagati družini
Žnidarjevih, lahko denar
nakažete na žiro račun:
Območno združenje Rdečega
križa Slovenska Bistrica, št.
51810-678-82768, sklic 004, s
pripisom "humanitarni pris-
pevek za družino Znidar",
Stari Grad, Makole.
ptuj / SE O ZAPLETIH V PTUJSKEM OSNOVNEM ZDRAVSTVU
Navih kamesii za idai ne bo
Kot je znano, je letos za koncesije za zasebno zdravstveno dej-
avnost na primarni ravni zaprosilo novih 16 ptujskih zdravni-
kov. Ptujski župan Miroslav Luci je na sindikalnem sestanku
v ptujskem Zdravstvenem zavodu 21. januarja napovedal, da
novih koncesij, dokler ne bo sprejeta nacionalna strategija
zdravstvenega varstva, ne bo podeljeval. To je zdravnikom po-
novil, ko se je z njimi sestal konec prvega tedna v februaiju, in
še posebej poudaril, da od dogovoijenega ne more odstopiti.
Zdravniki, ki so jim s sklepom
postopek za podelitev koncesije
prekinili, so medtem že napisali
pritožbe, ker se počutijo prizadeti
in ogoljufani. Med drugi pišejo,
da so vlogo za podelitev koncesij
vložili na podlagi istih predpisov
kot koncesionarji, ki jim je kon-
cesija že bila podeljena, zato ne
razumejo, zakaj je bil postopek
prekinjen; prekinitev postopka je
po njihovem nezakonita. Še več,
postopek podelitve koncesije se
zaradi nesprejema nove zakono-
daje oziroma nepodpisanih delit-
venih bilanc med novimi občina-
mi ne more prekiniti, ker mora
občina koncesije podeljevati
skladno s trenutno veljavno zako-
nodajo. Mestna občina Ptuj je v
sklepih o prekinitvah postopka za
izdajo koncesije zapisala, da v
letu 2000 ne bo podeljevala kon-
cesij za celotno primarno zdravst-
veno varstvo, ker še ni sprejeta
nova zdravstvena zakonodaja, ki
je v razpravi v državnem zboru,
prav tako pa tudi še ni rešeno
vprašanje ustanovitelj stva JZ
Zdravstveni dom Ptuj in sprejeta
strategija osnovnega zdravstvene-
ga varstva v mestni občini Ptuj in
s tem povezanega organiziranja
služb urgentne službe, neprekin-
jenega zdravstvenega varstva in
dežurne službe. To pa naj bi bili
tudi glavni razlogi, da so posto-
pek za izdajo koncesije na podlagi
zakona o splošnem upravnem
postopku prekinili. Zdravniki v
pritožbi tudi navajajo, da v raz-
pravi v državnem zboru ni nova
zdravstvena zakonodaja, temveč
le plan zdravstvenega varstva do
leta 2004, ki pa je zgolj izvedbeni
akt, zato na podeljevanje koncesij
ne more vplivati, so še prepričani
zdravniki, ki želijo v zasebno
prakso.
Ker v mestni občini Ptuj ne vi-
dijo izhoda iz nastalega stanja, so
na pogovor o tej problematiki po-
vabili predstavnike ministrstva
za zdravstva, ki je odgovorno za
organiziranje zdravstvene službe,
zdravniške zbornice in tudi zavo-
da za zdravstveno zavarovanje
Slovenije. Ptujski župan Miros-
lav Luci je v začetku tedna pove-
dal, da je vabilo za pogovor že šlo
z mestne občine Ptuj, da pa odgo-
vora še niso prejeli. Medtem pa je
tudi že v državnem zboru pred-
stavil svoje videnje omenjene
problematike in se med drugim
zavzel za to, da bi v bodoče kon-
cesije za zasebno zdravstveno dej-
avnost podeljevali na podlagi jav-
nih razpisov.
Nekako ob pravem času pa pri-
hajajo na dan tudi prizadevanja,
da bi uredili vprašanje neenakih
pogojev poslovanja zdravstvenih
domov in zasebnikov, ker za jav-
ne zdravstvene zavode velja dru-
ga zakonodaja kot za zasebnike,
četudi kot nosilci koncesije
opravljajo javno službo. To
vprašanje precej zadeva delo
zdravstvenih domov, kjer vedno
bolj občutijo te razlike v primer-
javi z zdravniki, ki odhajajo v za-
sebništvo. Zato naj bi ministrstvo
za zdravstvo preko vlade pričelo
postopek za spremembo zakona o
javnih financah in zakona o
račuvodstvu tako, da bodo oba za-
kona in na njuni podlagi sprejeti
izvedbeni predpisi veljali tudi za
zasebnike pa tudi za družbe, ki s
koncesijo opravljajo zdravstveno
dejavnost v javni zdravstveni
službi in uporabljajo javna
sredstva. Dejstvo je namreč, da so
trenutno zasebniki v privilegira-
nem položaju v primerjavi z jav-
nimi zdravstvenimi zavodi,
čeprav tako kot javni zavodi pri-
dobivajo sredstva na podlagi
standardiziranih ekip, torej pod
enakimi pogoji. Ob tem pa ni za-
gotovljen enak način in
spremljanje porabe tako pri-
dobljenih sredstev. Lahko naja-
mejo posojila, dajejo kredite brez
kakršnihkoli omejitev in kontro-
le, razporejajo pridobljeni priho-
dek iz javnih sredstev in ga pri-
kažejo kot odhodek, ki se
upošteva pri plačilu davka. Prav
tako zasebniku ni potrebno, da
zase plačuje prispevke in davke
od plače, kot bi jo na primer imel
v javnem zdravstvenem zavodu,
temveč lahko prispevke in davke
v pokojninsko in zdravstveno za-
varovanje plačuje od najnižje po-
kojninske osnove. Na vse te pro-
bleme in zahteve po ureditvi so
novembra lani še posebej opozo-
rili na seji pravne komisije pri
skupščini zdniženja zdravstvenih
zavodov Slovenije.
MG
ilirika - borznoposredniška hiša /
TEDENSKI KOMENTAR
Razprodaja
se nadaljuje
Slovenski trg kapitala se je pretekli teden zo-
pet soočil z večjimi razprodajami delnic, ki so
bile najbolj opazne pri farmacevtskemu podjet-
ju Lek. Posli z delnico so se že sklepali močno
pod 31.000 tolarjev, do konca tedna pa je delni-
ca le nekoliko pridobila. Povpraševale! so za
padcem tečajev do 30.200 tolarjev nastopili
malo bolj aktivno in potisnili delnico na 31.580
tolarjev, kar je v tedenski bilanci rasti naneslo
celo pozitivno številko.
Manj ugodno od Laka se je teden končal za dru-
gega farmacevta Krko. Delnica je v enem tednu
zdrsnila za 2 odstotka, vrednost pa je pristala pri
25.860 tolarjih. Skupaj s Petrolom je ta delnica
najbolj pripomogla k padcu slovenskega borzne-
ga indeksa. Le-ta je v enem tednu izgubil poldrugi
odstotek, njegova vrednost pa se je znižala pod
1.800 indeksnih točk. Petro! je pri tem primaknil
kar precej, saj je njegova vrednost izgubila 2 od-
stotka in pol. Padec delnice na 23.000 tolarjev je
bil poleg splošnega vpliva trga odraz predvsem
pričakovanja poslovnih rezultatov, ki jih je v petek
predstavilo vodstvo podjetja. Dobiček družbe je v
preteklem poslovnem letu znašal le 200 milijonov
tolarjev, kar predstavlja 6 odstotkov načrtovanega
in 0,4 odstoten donosnost kapitala. Močno znižan
dobiček je posledica težkih razmer na trgu goriv.
Cena bencina, ki jo določa država, je za Petrol še
vedno prenizka in mu ne omogoča dosegati
zglednega donosa. Prav tako je imel na dobiček
preteklega leta velik vpliv tudi odpis terjatev do
podjetja Nafta Lendava, ki je v večinski lasti Petro-
la. Petrol je odpisal 800 milijonov tolarjev terjatev,
kar je posledica slabih pričakovanj, saj se Nafta
Lendava podjetje srečuje s težkimi razmerami na
trgu surove nafte in kljub obsežni državni denarni
pomoči posluje negativno. Lanski rezultati Petrola
bi bilo lahko še slabši, če ne bi v podjetju s koreni-
tim znižanjem stroškov vplivali na poslovni rezul-
tat. Realno so bili preteklo leto stroški nižji za 7 od-
stotkov. s čimer je družba privarčevala 1,6 milijar-
de tolarjev. V enakih razmerah kot Petrol posluje
tudi Istrabenz. Investitorji tudi za to podjetje ne
pričakujejo dobrih poslovnih rezultatov. Negoto-
vosti glede rezultatov skupaj z splošnim negativ-
nom stanjem na trgu so znižate tudi ceno delnice,
ki je v enem tednu zdrsnila za dobre 3 odstotke na
2.700 tolarjev. Prav tako se je vrednost znižala tudi
trgovskemu velikanu Mercator. Vrednost njegove
delnice se je znižala za malo manj kot 2 odstotka
na 15.350 tolarjev. Padec vrednosti delnice lahko
pripišemo splošnemu vplivu trga, saj trenutno ni
kakšnega konkretenega razloga, ki bi izhajal iz
poslovanja podjetja in negativno vplival na podjet-
je. Ravno nasprotno, po pričakovanjih je Mercator
ponovno uradno objavil ponudbo za odkup vseh
delnic podjetja Emona Merkur. V prejšnjem poi-
skusu je prevzem preprečila država, tokrat pa je
takšna prepoved s strani oblasti manj verjetna.
Poleg osvajanaja slovenskega prostora, Mercator
širi svojo mrežo tudi v države bivše Jugoslavije,
kjer je tržni potencial zelo velik. Precej je izgubila
tudi delnica kranjskega Merkurja. Njena vrednost
se je znižala z 18.000 tolarjev, pri kolikor je vred-
nost delnice vztrajala kar dolgo obdobje, na
16.350 tolarjev, kjer se je pokazalo tudi večje zani-
manje za delnico, kar je tudi razumljivo, saj so te-
meljni kazalniki za podjetje ugodni. Podoben tečaj
se je oblikoval tudi za delnico Save Kranj. Delnica
izgublja na svoji vrednost že kar nekaj časa, prete-
kli teden pa se je njena vrednost znižala za nekaj
več kot odsotek na 16.500 tolarjev.
Negativni teden se je nadaljeval tudi na trgu
pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PIX je v
tednu dni izgubil slab odstotek in končal teden pri
1441 točkah. Izmed družb, ki imajo certifikate že
zamenjane za realno premoženje, je največ izgu-
bila Zlata moneta I. Njena vrednost se znižala za
1,8 odstotka na 71 tolarjev. Izgubila sta tudi Tri-
glav steber I in Zvon I, poldrugi odsotek navzgor
pa se je vrednost popravila Pomurskemu investi-
cijskemu skladu I. Prihodnje trgovanje s poob-
laščenimi investicijskimi družbami bo zanamovala
dražba v Portorožu, na kateri so investicijski skladi
pretekli teden kupovali premoženje, s katerim
država zapolnjuje privatizacijsko vrzel, in tako za-
menjavali certifikate za delnice podjetij.
Negativni trend je tudi pretekli teden vladal na
slovenskem trgu kapitala. Po vsej verjetnosti se
bo lenobno obdobje na trgu nadaljevalo, kar ne
bo pozitivno vplivalo na tečaje vrednostnih papir-
jev. Upajmo, da se bo vzdušje na trgu popravilo z
objavami poslovnih rezulatatov kotirajočih podje-
tij, ki jih pričakujemo v naslednjih tednih in bi
lahko kar precej spremenili sliko tudi na trgu kapi-
tala.
Matjaž Bernik, llirika BPH d.d.
TOMiIK ye naslednik Ptujskega
tednika oziroma Naše^ dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odtx)r
OFRujleta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo. Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki K/e-
menčič Ivanuša, Martin Ozmec
(novinarji), Slavko Ribarič (vod-
ja tehnične redakcije) in Jože
Mohorič (grafično-tehnični ured-
nik).
Propaganda. Oliver leža/c, tr
041-669-509.
Naslov fW)IO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
s (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino 13.520
tolarjev.
Žiro račun:
52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na
dodano vrednost, Uradni list
23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnikigiradio-tednik. si
tednik&amis.net
tednik - Četrtek, 24. februar 2000
3

IjmKmk^Mmm
REKTOR MARIBORSKE UNIVERZE NA PTUJU
V počastitev 40 - obletnice ptujskega kurentovanja bo 28.
februarja Ptuj obiskal rektor mariborske univerze dr. Ludvik
Toplak z vsemi dekani. Ob tej priložnosti bodo potekali pomem-
bni dogovori o ustanovitvi univerzitetnih študijskih programov s
področja humanistike na Ptuju. Med celodnevnim obiskom Ptuja
se bo najprej srečal s ptujskim županom Miroslavom Lucijem in
njegovimi sodelavci, sledila bo predstavitev dejavnosti Bistre in
možnega sodelovanja z mariborsko univerzo, v prostorih Bistre
pa bo potekala tudi seja senata univerze. Rektor se bo s sodela-
vci srečal tudi z ravnatelji šolskega centra v Ptuju, predstavil jim
bo študijske programe mariborske univerze, zvečer ob 18. uri pa
se bo udeležil promocije monografije ob 40 - letnici kurentovan-
ja avtorja Aleša Gačnika, kjer bo tudi slavnostni govornik.
MERCATOR NA TRCIH NEKDANJE JU60SIAVIJE
Poslovni sistem Mercator že gradi tri velike trgovske objekte na
območju nekdanje Jugoslavije, dva v Hrvaški in enega v Bos-
ni in Hercegovini. Do leta 2003 bo na -tujih trgih ustvaril 20
odstotkov prodaje v trgovini na drobno. Prodor nanje načrtuje z
uveljavljenimi slovenskimi proizvajalci. Podobno kot v Sloveniji
namerava organizirati trgovske družbe. V Sarajevu je ustanovil
mešano podjetje Mercator - Tržni center Sarajevo, v katerem ima
večinski 52 - odstotni delež, v Puli pa od prvega januarja letos že
posluje Mercator - Pula, kjer imata Poslovni sistem Mercator in
Intermercator Celovec vsak polovični lastniški delež. Mercatorjev
center v Zagrebu bo po velikosti in ponudbi zelo podoben Mer-
catorjevemu centru v Ljubljani.
PRIPRAVE NA ENAJSTO RAZSTAVO
Enajsta razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 1 ]. do 14.
maja v minoritskem samostanu v Ptuj. Razpis z vabilom za so-
delovanje je bil objavljen v časopisu Kmečki glas v prejšnjem
tednu. Tudi na letošnji razstavi lahko slovenski kmetje in kmetice
sodelujejo z mlečnimi, mesnimi in krušnimi izdelki, kisi, olji, žgan-
jem, suhim sadjem in vinom. Organizatorji razstave Dobrote slo-
venskih kmetij so mestna občina Ptuj, Obdravski zavod za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj in Uprava Republike Slovenije za pos-
peševanje kmetijstva v sodeJovanju s Turistično zvezo Slovenije.
KORITA IZ MESTA
Upravni odbor Turističnega društva Ptuj je prejšnjo sredo v
glavnem razpravljal o najpogostejših napakah v mestu, ki ka-
zijo njegovo podobo. Podprli so predlog, da bi iz mestnega sre-
dišča počasi odstranili betonska korita in poskrbeli za večjo
ocvetličenost nekaterih trgov, zlasti še Novega trga in tudi gradu,
saj je eden redkih v Sloveniji brez cvetlic. V najkrajšem času pa bi
morali tudi odpraviti vse poškodbe na novem ptujskem mostu,
zlasti še ograje. Mestnemu svetu pa dajejo pobudo za sprejem
ustreznega odloka o urejanju okolj^a, ki bo meščane spodbujal k
še večji skrbi za urejeno okolje. Člani Turističnega društva Ptuj
bodo tudi letos sodelovali pri izvedbi pustnih prireditev, vodstvo
občine pa pozvali, da zagotovi potreben denar za pustno okrasi-
tev mesta.
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
v	,
Četrtek: V filmskem kotičku si bomo lahko ogledali film z naslo-
vom Aprilsko jutro.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na programu je infor-
mativna oddaja z več prispevki, ki bodo v sliki in besedi
predstavili nekatere najpomembnejše dogodke zadnjih dni v Ptu-
ju in okolici. Radioklub Ptuj je praznoval 45 - letnico uspešnega
delovanja, predstavniki upravne enote Ptuj bodo predstavili pos-
topke za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, v mestni hiši v
Ptuju je na ogled razstava izdelkov učencev OŠ Ljudevita Pivka,
gost Viktorinovih večerov je bil prof. dr. Jože Krašovec, svetovni
popotnik Zvone Šeruga je obiskal Kenijo, na Mariborski cesti 33
v Ptuju sta v eksploziji umrli dve osebi, novosti o KTV bodo
predstavljene v stalni rubriki KTV utrip, s turistično ponudbo pa se
bo predstavila kmetija Veršič iz Derbetincev.
______ __ _ ^ _ „ ^ ^^^

GOVORI SE...
.. DA se v Ptuju govori, da naj
bi pihalni orkester prenehal delati
in na ta NAJ se je odzvala
občinska blagajna in ukinila dota-
cijo. Nekdo na občini očitno komaj
čaka na zadnji dih pihalcev.
... DA naj bi po trditvah vodstva
orkestra prav lanskoletni občinski
pristop pihalcem zaprl sapo.
... DA pihalci ob tem mislijo in
vedo, da ima občinska oblast sedaj
polna jadra vetra, toda veter se
obrača.
Ki ^
' ,.TDA je ormoški prvi mož eni od
občank menda poslal sočno tele-
fonsko sporočilo. In sedaj so "smo-
tani" vsi, komur občanka topove.
... DA bo ob pustu v Ptuju
množično srečanje politikov. Ne-
komu se morajo ljudje vendarle
tudi smejati.
... DA bo v pustnem šotoru tudi
skupno zasedanje vseh slovenskih
parlamentarnih komisij. Tokrat ne
bo nihče nikogar spoznal, ker bodo
za spremembo sneli maske in po-
kazali marke.
... DA je čudno, kerElan izdelu-
je smuči, njegovi delavci pa toliko-
krat nasankajo.
... DA v državi resnično potrebu-
jemo več zažigalnic, saj vse svinja-
rije (politične in siceršnje) ni več
mogoče pometati pod preprogo.
... DA je štrajk zagotovo nalezl-
jiv. Komaj so gradbeniki začeli
graditi gimnazijo, že stavkajo.
Razlika je le v tem, da oni za
plačo, učitelji pa za več plače.
slovenska bistrica / MERCATOR ODSLEJ TUDI V TEM MESTU
Povezava z Menaforjem je ugodna za potrošnike
Slovenjebistriško trgovsko podjetje Planika d.d. pokriva s
svojo trgovsko ponudbo skoraj v celoti občini Slovenska Bist-
rica in Oplotnica. Na tem območju ima 30 poslovnih enot z
225 zaposlenimi, od tega jih je 12 za določen čas. Od lanske-
ga leta pa je TP Planika d.d. Slovenska Bistrica sestavni del
Mercator - SVS Ptuj in ta je tudi njen večinski lastnik. Od
25. novembra 1999 je v veljavi spremenjeno ime flrme, ki se
glasi Mercator - Planika d.d. Slovenska Bistrica. Pred dvema
tednoma so odprli prenovljeno Blagovnico Center - prehrana,
urejeno po Mercatorjevih standardih. Letos bodo preuredili
še katero od njihovih prehrambenih trgovin, skupaj z Merca-
torjem pa nameravajo v mestu Slovenska Bistrica postaviti
večji prodajni center. Mercator - Planika d.d. Slovenska Bist-
rica je poslovno leto 1999 sklenila uspešno z dobičkom.
Kot je povedal direktor Merca-
tor - Planike d.d. Slovenska Bist-
rica Milan Stegne, je bila Planika
nekaj časa v gospodarsko interes-
nem združenju ABC Ljubljana,
kar pa je bilo za njih le začasna
rešitev. Po razpadu omenjenega
združenja so pri bistriški Planiki
mislili o nadaljnem višjem po-
vezovanju že zaradi konku-
renčnosti. Ker pa je bilo na nakup
Planikih delnic veliko interesen-
tov, jim je bil od večjih sistemov
najbližji in tudi najuspešnejši
Mercator - SVS Ptuj. Ta pa je
sočasno iskal prodor na tržišče v
Slovenski Bistrici. Mercator je od-
kupil Planikine delnice tudi od
ostalih lastnikov, kot so Krekova
družba, odškodninski in poko-
jninski sklad ter delnice delavcev,
ki so jih še imeli in tako postal nji-
hov večinski lastnik.
TP Planika d.d. je v povezavi z
Mercatorjem pričakovala nižje
stroške poslovanja in konku-
renčno ponudbo. Se posebej pa je
ta povezava ugodna za potrošnika.
Predvsem v prehrambenem delu
prodaje so postale pri kupcih pril-
jubljene Mercatorjeve trajno niz-
ke cene in širši izbor blaga, vse to
pa govori v prid večji prodaji in
ugodnim rezultatom poslovanja v
tej veji trgovine.
Mercator - Planika d.d. Slo-
venska Bistrica pa se lahko pohva-
li tudi z urejenostjo prodajaln,
tako v mestu, kot tudi na
podeželju. V lanskem letu so v
mestu Slovenska Bistrica na novo
uredili vrsto poslovalnic, pred
dvam tednoma pa so po Mercator-
jevih standardih v borih petih
dneh na novo preuredili in poso-
dobili prehrambeni del v Blagov-
nici Center. Vsak prodajni
kotiček je še posebej dobro izko-
riščen, ponudba pa je za tretjino
večja kot prej. Zanimivo je to, da
se je v treh dneh po ponovnem
odprtju te prehrambene trgovine
promet povečal za dobrih 30
odstotkov.
Posodobitev prehrambenega
dela Blagovnice Center v Slovens-
ki Bistrici je Mercator - Planiko
d.d. veljala 9 milijonov tolarjev,
kar pa je v celoti Planikin denar.
V verigi obnov poslovalnic gre h
kraju tudi obnova Opreme na
Trgu svobode v Slovenski Bistrici
s 700 kvadratnimi metri prodajne
površine. Za kupce bo svoja vrata
ponovno odprla 1. marca. Tudi ta
obnova je v celoti finansirana iz
Planikinih sredstev. Proces mod-
ernizacije in usklajevanja z Mer-
catorjevimi standardi bodo v Slo-
venski Bistrici nadaljevali. V
načrtu imajo obnovo prehrambe-
ne trgovine Soča, trenutno pa po-
teka razširitev prodajnih površin
trgovine Dom Poljčane. Skupaj z
Mercatorjem se bodo letos lotili še
ureditve večjega trgovskega
centra v prostorih nekdanjega Fi-
nalca.
Vida Topolovec
Milan Stegne, direktor
Mercator - Planike d.d
Slovenska Bistrica.
Foto: VT
ptuj / Gi^AJENCANI PRI ZUPANU
Čakajo še na študije
Ptujski župan Miroslav Luci in predstojnik skupne
občinske uprave Stanislav Napast sta se v soboto z}utraj
sestala s člani medobčinskega odbora, ki ščitijo interese
občanov naselij Grajenščak, Čreta, Krčevina in Vurberk
pri reševanju aktualne komunalne problematike v urba-
nih naselij in pri gradnji odlagališča ostankov odpadkov v
neposredni bližini naselij območja primestne četrti Graje-
na. Predsednik odbora je Mirko Kotnik, na njegovo pobu-
do je tudi prišlo do srečanja s ptujskim županom.
Predvsem je njihova želja, da bi o gradnji bili čim bolj in-
formirani, ob upoštevanju vseh naravovarstvenih in dru-
gih vidikov jo pojmujejo kot razvojno priložnost
Predstavniki mestne občine Ptuj so jim zagotovili, da jih bodo z
vsemi postopki pri gradnji sprotno informirali, projekt pa bo moral
biti, če bo do gradnje prišlo, takšen, da ne bo degradiral prostora, v
katerem živijo. Gradnja bo potekala po sodobnih standardih, pri
novem odlagališču pa bodo upoštevali tudi evropske norme, s kraja-
ni pa naj bi vzpostavili podobno dobre odnose, kakršne imajo že s
krajani ob sedanjem odlagališču ob Dornavski cesti.
Lokacija V Krčevini naj bi bila najbolj primerna od štirih, kolikor
jih je prišlo v ožji izbor. V tem trenutku Je projekt še v fazi študije,
zato je o določenih stvareh šepreuranjeno govoriti, ker raziskave, ki
bodo na koncu odločale o gradnji, še niso končane. Člani
meodbčinskega odbora so ptujskega župana v soboto tudi seznanili
z nekaterimi svojimi drugimi zahtevami oziroma pobudami, kate-
rih uresničevanje naj bi prispevalo k večjemu razvoju četrti.
Predvsem se čutijo ogoljufane pri dosedanjem razvoju, primestna
četrt Grajena se ne razvija tako, kot se je nekoč krajevna skupnost.
Celo več, bližnja okolica naj bi jo v razvoju prehitela za več desetle-
tij, nezadovoljni pa so tudi s pristojnostmi četrti in njenega sveta,
prav tako dajejo pobudo za spremembo volilnega okoliša, zdajšnji
jim namreč ne zagotavlja izvolitev svojega predstavnika v svetu pri-
mestne četrti. Poleg tega pa svet primestne četrti Grajena ne dela v
korist njihovega območja, že pol leta pa tudi sprejema sklepe v ne-
popolni sestavi. Ptujski župan Miroslav Luci je prisluhnil njihovim
problemom in obljubil pomoč v okviru možnosti. Tretjega marca
bo v primestni četrti Grajena zbor občanov, na katerem se bodo lah-
ko vsi zainteresirani seznanili s predvideno gradnjo novega odlaga-
lišča ostankov odpadkov na območju Krčevine. Na vprašanja
občanov bodo odgovarjali strokovnjaki in predstavniki ministrstva
za okolje in prostor. O gradnji novega odlagališča na Ptujskem bo
namreč na koncu odločalo ministrstvo, ki bo tudi izdalo gradbeno
dovoljenje. Gre za naložbo v vrednosti štiri milijarde tolarjev. V
bodoče naj bi na takšnih pogovorih sodelovali tudi predstavniki
občine Duplek, dupleški občani so prav tako slabo informirani o
bodoči gradnji novega odlagališča ostankov odpadkov v Krčevini.
Novo odlagališče bo regijskega značaja, saj ga bodo gradili za
potrebe občin na Ptujskem in dupleške občine.
MG
4
četrtek, 24. februar 2000 - tednik
(	/	r i f r 7 ' f3/
kino ptuj / SPET SLOVENSKI IGRANI FILM O KURENTIH
Praznovanje pomladi režiserja P. Štiglita
Dvaindvajset let je od tega, ko je bil premierno predvajan »zgo-
dovinslio-folklorni flim o poganskili običajih«. Ogledalo si gaje
12148 gledalcev. V glavni vlogi je na filmskem platnu prvič
zaigrala odlična gledališka in filmska igralka, Ptujčanka Zvez-
dana Mlakar, takrat še študentka AGRFI. Ponovna javna
predstavitev filma bo v četrtek, 24. februaija 2000 ob 18. uri v
Kinu Ptuj. Ne zamudite velike priložnosti!
Film gradi svojo pripoved na
bogastvu pustne dediščine s
Ptujskega polja. Zgodba pripove-
duje o Simonu, mladem vojaku
cesarice Marije Terezije, ki pride
skupaj z drugimi vojaki v svoj
domači kraj, da bi na opatovo zah-
tevo preprečili tradicionalen po-
ganski običaj kurentovanja. Voja-
ki naletijo na svatovski sprevod in
Simon spozna, da se mu je njego-
vo dekle izneverilo. Osamljena se
je vdala Štefanu, sinu bogatega
kmeta, ki si jo je skušal na vsak
način pridobiti, čeprav Simona še
zmeraj ljubi in mu to tudi dokaže.
Štefan takoj spozna, da je oživela
stara ljubezen in da je njegova po-
roka v nevarnosti. Sporu se ni
mogoče izogniti, kajti Štefanu je
jasno, da bo moral obračunati s
Simonom, sicer Suzana ne bo nje-
gova. Na pustno noč se tekmeca,
našemljena v kurenta, divje spo-
padeta. Vmes poseže stotnik in Si-
mon zbeži, odvrže kurentovo op-
ravo ter spet obleče uniformo.
Odvrženo masko si nadene Šte-
fanov brat Jurij, ki gori od želje,
da bi postal kurent. Štefan, ki išče
Simona, naleti na znano masko in
v prepričanju, da je našel svojega
nasprotnika, ubije brata. V jutran-
jem svitu nesejo mrtvega kurenta,
Simon pa z vojaki odhaja iz vasi.
Toda vojska ne pozna usmiljenja
do kršiteljev strogih pravil: nena-
doma se zabliska sablja in eden od
vojakov prereže Simonu grlo...
(Silvan Furlan, Filmografija slo-
venskih celovečernih filmov, 1994,
163)
Leta 1978 posneti Viba film
Praznovanje pomladi je po scena-
riju Frančka Rudolfa režiral
France Štiglic. Glasbo za film je
podpisal Alojz Srebotnjak, izvajal
pa jo je Orkester slovenske filhar-
monije. V glavnih vlogah so
zaigrali Ptujčanka Zvezdana Mla-
kar (Suzana), Radko Polič (Šte-
fan), Zvone Agrež (Simon), Lojze
Rozman (Simonov oče), Dare
Ulaga (Štefanov oče), Relja Bašič
(Hauptman) in številni drugi. Pri
snemanju slovenskega celo-
večerca na ljubljanskem barju so
člani Folklornega društva Ptuj
pod vodstvom Jožeta Štrafela so-
delovali kot kurenti, orači in pice-
ki.
In kako je film nastajal skozi
oči domačinov?
Baletniki so si prvič nadeli ku-
rentije. Samo poglejte ga, kako tis-
ti tam skače. In kako krili z roka-
mi. Pravi kurent tega ne bo nikoli
naredil. Film bi radi prodali za
devize, zato pa bodo iz nas naredi-
li čisto drugačne kurente, kot smo
v resnici. Zakaj ne pustijo našim
fantom, da bi pokazali v resnici.
kaj znajo, kako je pri nas v resnici,
ko pride fašenk. Pa veste, kaj bodo
naredili na koncu? Nage babe
bodo dobili, da bodo plesale okoli
mrtvega kurenta. Zato, da si bo ta
neko reč v sanjah mislil. Pa saj to
ne bo za nas, samo za tiste zunaj
bo to, za tiste, ki bodo hoteli film
kupiti, da bodo videli, kaj mi v
Ptuju počnemo. Čeprav okoli nas
še nikoli niso plesale gole dekline.
Obrnil se je in odšel. (Franček Po-
nikvar, v: Bibič, Alenka, Kurentija
je norijo. Tovariš, št. 6, leto XXVI,
10. 2. 1970, str. 16-22.)
Do razburjanj je prišlo zaradi
scenarističnega in režijskega
odklona od realne pustne prakse,
ki se veže na dediščino kurenta, in
vzpostavljanja nove, filmske real-
nosti, ki išče navdih v podedovani
kulturi maskiranja, a jo hkrati
presega in spreminja. V imenu
umetniške svobode, filmskega
scenarija in režije.
Po skoraj petih letih lastnega ne-
uspešnega iskanja filma Prazno-
vanje pomladi v različnih slovens-
kih arhivih, se je naposled le našla
ena kopija in sicer v Arhivu Re-
publike Slovenije. Skupaj z njimi
ter s Kinom Ptuj smo v
Znanstvenoraziskovalnem sre-
dišču Bistra Ptuj organizirali po-
novno predvajanje tega nadvse za-
nimivega filma, ki smo ga
vključili v program mednarodne
konference »Maske in maskiranje
v Sloveniji in zamejstvu« (Ptuj,
24. 27. februar 2000).
Vabimo Vas na skupno filmsko
potovanje v nek pozabljen in od-
maknjen svet našega pustnega
izročila.
Aleš GAČNIK
Zvezdana Mlakar v prizoru iz filma Praznovanje pomladi.
ptuj / DRUGOSOLCI OS BREG IN NJIHOV PROJEKT
Nastala Velika knjiga znanja in uienja
Učenci drugih razredov
ptujske OŠ Breg so v začetku
februaija imeli na šoli pro-
jektni teden o knjigi. Vodili
sta ga učiteljici 2. razreda
Dragica Lončarič in Jasna
Brec, drugošolci pa so se s
projektnim delom že predsta-
vili ob slovenskkem kultur-
nem prazniku.
V projektnem tednu so si ogle-
dali in spoznah knjigarno, štu-
dijski oddelek ptujske knjižnice
(mladinski oddelek so spoznali že
v 1. razredu), šolsko knjižnico in
knjižničarje. Vsak učenec je izde-
lal svojo knjigo, jo zvezal in napi-
sal naslovnico, učenci 2.A pa so
izdelali razredno knjigo z naslo-
vom Velika knjiga znanja in
učenja. Kot sta povedali učiteljici
Dragica in Jasna, so tudi učenci
2.B zbrali svoje zgodbe, pesmi in
strnili vtise projetnega tedna, vse
to pa objavili v knjigi z naslovom
Mladi upi. Projetno delo so
predstavili staršem na predvečer
slovenskega kulturnega praznika,
starši pa so se ob tej priložnosti v
družbi svojih otrok pomerili še v
kvizu. Malo so preverili znanje o
knjigah, poštevanki, ugankah in
se preizkusili v sestavljanju
zgodbic.
Izvedeli smo, da so bili starši
nad delom svojih dru^ošolcev in
učiteljic navdušeni. Želijo si še
več takih oblik dela, saj menijo, da
se pri tem učijo spontano, nevede,
sami raziskujejo in iščejo ter širijo
svoje znanje. Projekt o knjigi je
torej uspel, obe knjigi drugo-
šolcev pa bosta najverjetneje v pri-
hodnje krasili šolsko knjižnico.
Tekst in foto:
TM
Breški drugošolci so obiskali ptujsko študijsko knjižnico
tednikova knjigarnica
Tri odliine novosti za najmlajše
še vedno velja, da je zdaleč
največ knjižne produkcije na
slovenskem knjižnem trgu na-
menjeno najmlajšim bralcem
In predšolskim otrokom. Zan-
je so konec minulega leta
Izšle tudi tri odlične slikanice,
ki si Jih lahko izposodite v
mladinskem	oddelku
Knjižnice Ivana Potrča.
Vse tri slikanice prinašajo
sveže, nove zgodbe, ki so bo-
gato ilustrirane in jih odlikuje še
pomembno sporočilo.
Torta za medvedka je še ena
mojstrska avtorska slikanica
Maxa Velthuijsa, ki se je priljubil
številnim otrokom širom sveta.
Tudi v tej slikanici so glavni ju-
naki prijatelji Račka,^ Pujsek,
Zajček, znamenitega Žabca pa
je tokrat zamenjal Medvedek.
Le-ta praznuje rojstni dan in Pu-
jsek se nameni slavljencu speči
torto. Slikanica nazorno in zani-
mivo prikazuje postopek pripra-
ve torte. Pujsa pri peki sladice
zmotijo prijatelji, ki hočejo oku-
siti slastno torto. Okušanje kar
traja, saj se hočejo prepričati, ali
je torta zares dovolj dobra za
darilo. Tako Medvedek skoraj
ostane brez darila, a pride ravno
prav in prijatelji skupaj snedejo
torto do zadnje mrvice. Med tem
se pomenkujejo in zabavajo in
jim je tako lepo, da Medvedek
izjavi: 'To je najlepši rojstni dan,
kar sem jih imel.'Veliko slikani-
co Torta za Medvedka je izdala
založba EPTA v prevodu Janka
Dolinška. Naj omenim zanimi-
vost: na koncu slikanice je pravi
recept za Medvedkovo torto.
Mala miška in veliko rdeče ja-
bolko je slikanica A.H. Benjami-
na in Gweyneth VVilliamson, ki jo
je v prevodu Mateje Arhar izdala
založba Učila. Miška kotali ime-
nitno, slastno jabolko proti svo-
jemu domu. Na poti jo iz težav
rešujejo prijatelji: žaba reši
miškino jabolko iz potoka, želva
se ne ustraši bodljikavega trna
in izbeza jabolko na piano, krt
izkoplje rov pod deblom, ki leži
čez miškino potko. Vsem
"reševalcem" se miška sila
vljudno zahvali, a nobeden ni
deležen koščka jabolka v zah-
valo. Pa vsem se tako cedijo sli-
ne! Pot je za drobno miško na-
porna, jabolko pa tako veliko,
da ga miška s poslednjimi sila-
mi privali na vrh hriba, kjer je
njen domek. A groza: na vrhu se
jabolko odkotali nazaj v dolino!
Tam pa miškini prijatelji planejo
na slastni sadež in kaj preosta-
ne miški? Nič, le trditev, da je
malenkost dragocenosti deliti s
prijatelji.
Bibi in rački je naslov posebej
zanimive slikanice, saj prihaja iz
afriške celine, kar se posebej
odraža v odličnih ilustracijah
Gabriela Lefebra. Pisatelj In Koli
Bofane pripoveduje o
dobrosrčni deklici, ki jo na poti k
vodnjaku premoti račji par, ki je
omagal na poti iz severa. Dekli-
ca Bibi ima pomemben dar, saj
se lahko pogovarja z živalmi.
Tako se z račkama spoprijatelji
in jima želi najti prenočišče ter
ob tem rački (in z njima bralci)
spoznavata afriško življenje.
Ježevec je preveč bodljikav, da
bi rački lahko pri njem prenočili.
Na poti srečajo noja, opice, pre-
rijske pse, tukana, modroglave
račke. Na koncu rački prespita v
hiški, ki so jo prav zanju postavi-
li vaški otroci. Izjemno čutečo
pravljico je iz angleščine pre-
vedla Metka Bartol in je izšla pri
založbi Učila.
VABILO NA
PRAVUKOZJOGO
Danes, v četrtek, 24.2.2000,
bo ob sedemnajsti uri pravljična
ura z vadbo joge v pravljični
sobi mladinskega oddelka
Knjižnice Ivana Potrča. Pravljico
O Pustu bo pripovedovala Ulja-
na Klemenčič, vadbo joge bo
vodila inštruktoruca Sonja
Trplan. Vstopnine ni, otroci naj
imajo lahna športna oblačila,
copate, brisače za podlago.
Vstopnine ni!
LUiana Klemenili
FILMSKI KOTIČEK
Ko jagenjiki
obmolknejo
(The Silence of the Lambs)
Čas gripe in prehladov je še vedno tukaj, zato mora-
mo nekateri na sobotni večer ostati kar doma, na-
mesto da bi šli v kino. Na srečo nam včasih tudi tele-
vizija ponuja filme, vredne ogleda. Tako smo si
prejšnji vikend lahko ogledali uspešnico, ki je marsi-
komu skrajšala zimski večer.
Buffalo BiH je serijski morilec, ki pušča za sabo
grozljivo iznakažena ženska trupla. Edini, ki drži ključ
do morilčeve identitete, je psihiater dr. Hanniba! Lec-
ter (Anthony Hopkins), ki je že osem let v strogo za-
varovanem zaporu zaradi kanibalizma. Njegova zaup-
nica postane mlada študentka FBI CIarice Stariing
(Jodie Foster), ki pa mora za vsak podatek o morilcu
Hannibalu povedati kaj iz svoje preteklosti.
Psihopati. Ali obstaja vsaj ena spodobna kriminalka
ali triler, kjer morilec ni vsaj malo premaknjen? Saj
res, norost je relativna. Toda po pravilu en psihopat
ali dva uspehu filma ne moreta škoditi. Še več - v fil-
mu Ko jagenjčki obmolknejo sta kanibal Lecter in odi-
ralec Buffalo BiH jamstvo za uspeh, navsezadnje je z
njima soočena neizkušena študentka kriminalistike -
situacija, ki mora seči v srce vsakega gledalca. 1
Kljub predvidljivosti trilerja, ki ga rešuje nekaj napetih
in krutih prizorov, velja vsa pohvala glavnima igralce-
ma, saj bi brez njiju film končal kot navadna sredina
TV kriminalka, ne pa dobitnik petih Oskarjev. Tak us-
peh pa kar kliče po nadaljevanju - toda ali bo drugi del
res vsaj tako dober kot prvi? Po tolikem času bi na-
mesto Ko jagenjčki obmolknejo 11 verjetno prej nasta-
lo nekaj, za kar bi bil primernejši naslov Ko ovce
začnejo zopet blejati.
Sicer pa je prav pripravno, da se film konča precej
dvomljivo: pobegli Lecter je namreč še zmeraj na
prostosti, kjer se mu pravkar obeta nova večerja. Le
kdo bo naslednji na njegovem krožniku?
Nataša Žuran
tednik - Četrtek, 24. februar 2000
5
■ , . " -t
piše: sandi kelnerič / PATAGONIJA 98 (lil.)
Nahrbtnik /e izgubil težo
Nadallevanje iz prelšnje številke
Vstopimo v avtobus in se
odpeljemo skozi mesto, če bi
tako lahko rekli naselju E1 Chal-
ten. Šele pozneje sem opazil, da
je od približno sto stavb, ki tvo-
rijo naselje, vsaj polovica, če ne
več, čisto državnih ali na-
tančneje povedano služijo kot
pošta, sodišča in razne uprave:
gozdna, carinska, policija ... pa
tja do cerkvic in hotelčkov, gos-
tiln, najrazličnejših trgovin in
druge navlake. Le manjši del je
namenjen bivanju. Kar po grobi
oceni pride na vsakega prebival-
ca ena stavba. Zares čudno, a s
tem se pač moramo sprijazniti.
Ustavimo se. Ura je poldan.
To je noro, končna postaja. Raz-
tovoriva ropotijo in začneva pa-
kirati nahrbtnika, a ostane še
kar nekaj težke ropotije in to
pustiva v hotelčku, ki je zraven.
Dolarček na dan za shrambo.
Začneva stopati po široki
prašni makadamski cesti in po
nekaj sto metrih sva na robu
parka in pri prvih napisnih ta-
blah - nacionalni park. Čez ne-
kaj časa že korakava po prašni
poti, ki pelje proti baznemu ta-
boru, kamor sva namenjena.
Nahrbtnika sta svinjsko težka
in hoja po vročini kar naporna.
Po dobrih dveh urah hoje se
izza roba začne prikazovati "nje-
govo veličanstvo" in moj namen
je skoraj dosežen, samo fotoapa-
rat še moram izvleči in pritisniti
sprožilec. To tudi naredim. Po-
mirjen in z lahkoto stopam po
poli naprej. Kot da je nahrbtnik
izgubil vso težo. Vedno bolj se z
Boštjanom bližava najini bazi in
vse bolj nemiren postajam, v
prsih mi vse bolj razbija in
nestrpnost je vse večja. Tik pred
bazo je še kamp za pohodnike,
kakor je označeno tudi na
zemljevidu. Še malo in po pet-
najstih minutah se res prikaže
pred nama napisna tabla Rio
Blanco - Only climbers, kar po-
meni ime baze in obvestilo, da
je namenjena samo za plezalce,
kar tudi drži.
Ura je šest popoldan in vrževa
se na postavljanje šotora, ki
nama bo služil za bivanje, ko
bova v bazi. Spoznava Franka,
Argentinca iz Buenos Airesa.
Takoj izveva nekaj informacij o
bivanju in kraju postavitve šoto-
ra. Povprašava o Moniki in Kle-
menu, ki bi po najinih
izračunih že morala biti tu, a ju
ni. In seveda o vremenu, a poda-
tek ni nič kaj spodbuden. Od
decembra ni bilo nič kaj prida
vremena. Počasi si začneva
pripravljati večerjo, prvič mirno
in v naravnem okolju, ter se
pripraviva na počitek, ki nama
bo še kako prav prišel.
Zbudila sva se kar spočita.
Ura je kazala približno osem.
Najin današnji namen je bil, da
greva po preostalo robo, hkrati
pa še nabaviva dodatno hrano,
kolikor zmoreva nesti. Niti slu-
tila nisva, da se je pričelo lepo
vreme in to prav tisti dan, ko
sva se pripeljala v E1 Chalten.
Odrineva iz baze in na poti, ko
drviva v dolino, srečava Moniko
in Klemena. Vendar nisva
prepričana, saj ju čisto točno ne
poznava. No, po vrnitvi v bazo
se pozdravim z njima in ju
spoznam po govorici. To nama
je pomenilo kar veliko pomoč,
saj sva imela takoj več informa-
cij, skratka stvar je bila že malo
olajšana. Po prihodu Boštjana,
se odločiva, da že kar danes
zvečer odrineva proti Fitz Royu.
Tako sva spakirala in se podala
proti gori okrog pol devetih.
Monika in Klemen bosta šla
zjutraj.
Hodiva po poti in težki
nahrbtnik mi reže v rame, a ko
se pred mano pokaže vrh, mi po-
novno vlije moči. Greva proti
jezeru in oceniva, da bo po levi
strani možen prehod, in izkaže
se, da tudi je. Z majhnimi prob-
lemčki prisopihava do ledenika,
ki je mogočen in v mraku skoraj
nepremagljiv, a natakneva si de-
reze, v roko cepin in pogumno
zakoračiva. Zaradi težkega
nahrbtnika sva počasna in ok-
rog pol dvanajstih sva se znašla
pred steno. Iz nje je visela nova
fiksna vrv; kasneje sva ugotovi-
la, da so ga Nemci uporabljali za
spust. Midva sva se kar z dereza-
mi zagnala v steno. Sprva je kar
šlo, a vidljivost je postajala vse
slabša in čelne luči za premago-
vanje in napredovanje v popol-
noma neznanem svetu niso bile
dovolj. Odločitev je padla: bi-
vak. Mesto je bilo več kot pri-
merno. Široka in za granitne
stene kar peščena in udobna po-
lica. Od utrujenosti sva sladko
zaspala.
Nadalievanle prihodniii
Patagonski granit
Iz noči v novi dan
NAMIZNI TENIS
Mladimi liTK Petovia ietrti
Pred štirinajstimi dnevi je
bil v Krizah na Gorenjskem
finale državnega prvenstva
za mladince v namiznem te-
nisu. Kot drugouvrščena eki-
pa iz kvalifikacij severov-
zhodne regije se je na final-
ni turnir uvrstila tudi ekipa
NTK Petovia v postavi Dani-
lo Piljak, Urban Ovčar in
Tine Pelcl.
Tudi iz drugih treh kvalifika-
cijskih regijskih turnirjev sta se
v finale uvrstili prvi dve ekipi,
tako da so v finalu nastopile eki-
pe NTK MTS iz Murske Sobo-
te, NTK Mengeš, NTK Preser-
je, NTK Olimpija iz Ljubljane,
NTK Križe, NTK Logatec in
NTK Zalog.
Po prvem dnevu tekmovanja
so se Ptujčani z dvema zmaga-
ma, proti Mengešu (4:2) in Pre-
serjem (4:2), ter porazom proti
Murski Soboti (4:1) uvrstili v
drugi krog med najboljše štiri
ekipe. V finalnem delu so s po-
razom proti Olimpiji (4/2) in
Križam (4/0) pristali na četrtem
mestu. Glede na mladost ekipe,
Piljak in Ovčar nastopata v mla-
dinski konkurenci prvo leto, je
ta rezultat nedvomno velik us-
peh.
D.S.
Mladinci NTK Petovia: stojijo (od leve) Tine Pelcl, Da-
nilo Piljak in Marinko Grbič, sedi Urban Ovčar.
Foto: Langerholc
6
četrtek, 24. februar 2000 - tednik
NASVETI
Kuharski nmsveti
Pustne ledi
Da se bliža pust nas opozarjajo kurenti, izložbe in dišeči pust-
ni krofi, ki jih je iz dneva v dan več, zato bo današnji kuharski
nasvet namenjen pustnim jedem.
Pust je bil v naših krajih praz-
nik, ki je predpisoval obredne
jedi, saj so na pomladno rodo-
vitnost zemlje naši dedje po-
skušali vplivati tudi s hrano.
Včasih so se na pustni četrtek,
pustno nedeljo in pustni torek
jedle točno določene jedi. V
četrtek ob malem pustu ali na
debeli četrtek, kot so ga nekateri
imenovali, na mizi ni smela
manjkati prekajena svinjska
spodnja čeljust ali svinjski rilec
ali glava v ričetu. O tem govori
tudi pregovor: "Danes je ta mali
pust, se kuha čeljust."
Juho v kateri se je kuhala
svinjska glava ali prekajena čel-
just so porabili tako, da so vanjo
zakuhali kašo, ter zraven ponu-
dili kuhani krompir narezan na
krhlje ter zeleno solato. Spekla
pa se je tudi potica, tako imeno-
vana štula, ki jo pripravimo iz
kvašenega testa, nadeva se s ku-
hano kašo, kašo pa pomešamo z
na kockami narezanim suhim
mesom.
Imenitnejši je bil jedilnik na
pustno nedeljo, ta dan na mizi
ni smelo manjkati flancatov in
orehove potice. Na pustni torek
pa so se gospodinje ponašale s
svojimi krofi, krofi so bili celo
obvezna jed vsake hiše, in v ko-
likor na pustni torek ni bilo na
mizi krofov gospodarju grozi,
da se poleti ne bo sušilo seno.
Ostale pustne jedi se razlikuje-
jo od pokrajine do pokrajine,
pred krofi so pogosto pekli oc-
virkovko ali ocvirkovo potico,
žlinkrofe iz ajdove ali bele
moke. Predpisane praznične
jedi so se iz kraja v kraj razliko-
vale, vendar je povsod veljalo,
da je pust praznik, ko se je treba
najesti. Od mesnih jedi si za
pusta pripravimo obline
pečenke, kuhano razsoljeno
meso s kuhanim krompirjem,
pogosto slišimo tudi dar jedi iz
zelja, ki so manj zaželjene.
Od sladkih jedi oziroma peci-
va skoraj vsa pustna peciva cvre-
mo, razen potice, ki pa so jo so-
dobni časi ob tem prazniku iz-
podrinili. Od pustnih sladkih
jedi najpogosteje pripravljamo
krofe, flancate, ki so lahko krhki
ali kvašeni potegnjeni krofi. Za
te je značilno, da jih pred peko
nekoliko raztegnemo, da dobijo
debelejši rob in so v sredini
tanjši. Zaradi tega se pri cvrenju
napihnejo in se oblikujejo kot
klobuček, zaradi napihnjenosti
srednjega dela ostane ta del ne-
koliko manj zapečen oziroma
ocvrt in so lepi tudi na videz, ne
samo okusni. Ti veljajo za ba-
varsko specialiteto in najbolj te-
knejo h kavi. Veliko bolj enos-
tavne za pripravo so miške. Zra-
ven enostavnih mišk, ki jih
običajno popestrimo z dodat-
kom rozin, si lahko pripravimo
še mandljeve miške. Te so pril-
jubljene predvsem v Renu.
Mandljeve miške si pripravimo
tako, da 10 dekagramov masla
penasto umešamo, nato posto-
poma dodamo 2 jajci, 6 dag slad-
korja, dodamo še sol in nastrga-
no limonino lupinico in dobro
premešamo. Posebej presejemo
25 dekagramov moke, dodamo
10 dekagramov jedilnega škro-
ba, 1 čajno žličko pecilnega
praška ter 4 dekagrame mletih
mandljev. Moko z vsemi sesta-
vinami prisipamo k jajcem in
stepamo kot testo za krofe tako
dolgo, da se odlušči od posode
in rok. Testo pustimo, da počiva
10 minut. Posebej segrejemo
maščobo na 160 do 180 C in
vanjo polagamo s pomočjo žlice
miškam podobne oblike testa. V
kolikor miške oblikujete z veli-
ko žlico naj bo maščoba segreta
le na 150 C, saj lahko ostanejo v
sredini neocvrte. Tik pred servi-
ranjem jih potresemo z mešani-
co mletega sladkorja in mletih
mandljev. Pripravimo si lahko
tudi kvašene flancate, te pripra-
vimom iz 40 dekagramov moke.
Od moke uporabimo pol mehke
pol ostre moke, posebej pristavi-
mo v mlačno mleko 3 dekagra-
me kvasa. Posebej zmešamo 4
dekagrame masla, 2 jajci, 8 de-
kagramov sladkorja in 1 dl kisle
smetane, sestavine dodamo k
moki, prilijemo vzhajani kva-
seč, dodamo še noževo konjico
cimeta in ščepec soli. Po potrebi
prilijemo še mlačno mleko in iz
sestavin zagnetemo fino
kvašeno testo, ki se odlušči od
posode in rok. Dovolj zagneteno
testo damo vzhajat vsaj 30 mi-
nut, nato ga sipamo na pomoka-
no delovno površino in ga
razvlajamo 1 centimeter na de-
belo . S koleščkom ali nožem
narežemo podolgovate pravo-
kotnike, po sredini naredimo
dolgo zarezo in skoznjo poteg-
nemo zgornji del testa v obliki
zanke. V kožico segrejemo
maščobo in vzhajane flancate v
vroči maščobi ocvremo. Mlačne
potresemo s sladkorjem v prahu
in jih ponudimo zraven čaja ali
kave. Vso pustno ocvrto pecivo
polagamo na papirnate prtičke,
ki iz peciva rahlo
popivnajo
odvečno
maščobo.
Nada Pignar
učiteljica
kuhanja
KRVODAIALCI
10. FEBRUAR - Marjetka Potrč, Bišečki Vrh 50,
Zdenka Petrič, Gočova 67, Zvonko Kotednik,
Cirkulane 54. Marijan Polanec, Obrež 28, Irena
Kukovec, Rujska c. 25, Ormož, Janko Kodrič,
Bukovci 92/a, Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ruj,
Zlatko Štrud, Dravinjski Vrh 2/b, Milan Železnik,
Kočice 67, Marija Jeza, Preša 5, Franc Galun,
Majšperk 83, Franc Hrga, Juršinci 75, Milan Ko-
rez, Jelovice 32, Darko Tomanič, Gerečja vas
1/c, Jolanda Lesnika, Pečke 48/a, Alojz Jakomi-
ni, Vodova 4, Ruj, Stanko Flegerič, Majšperk
30, Janez Leskovar, Skrblje 7, Rudi Bogdan,
Lackova 5, Kidričevo, Jože Jančec, Ul. B. Kraig-
herja 14, Kidričevo, Andrej Toplak, Gorišnica
138, Anton Žuran, Gradišča 143, Jože Šentak,
Stogovci 53, Jože Bezjak, Bukovci 109, Mirko
Golob, Stari LOG 2^ Peter Veleč, Ob Blažovni-
ci 77, Limbuš, Jože Ceh, Nova ulica 26, Korena,
VValter Slatinšek, Šentiljska 118, Maribor, Stan-
ko Draškovič, Mestni Vrh 60/a, Slavko Horvat,
Varaždinska 17, R. Hrvaška, Alojz Gojčič,
Starše 43, Jože Danko, Župetinci 44, Daniel Pe-
trovič, Podvind 124/a, Branko Ivančič, Hrasto-
vec 73.
pripravua mag. bojan sinko, spec.
klin. psih. / KAKO OBVARUJEMO
DUŠEVNO ZDRAVJE . - 265. nad
Zakon, družina in
daševno zdravje
127. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 54, nad.
Analiza odporov
Analiza je skupek tehničnih
postopkov, in to; prikaza,
razčiščevanja, razlage in pre-
delave.
L Prikaz - Prvi korak pri
analizi odporov je prikazati
članom skupine, da gre na
osnovi tega ali onega v njiho-
vih izjavah in vedenju verjet-
no za odpore proti vpogledu
in ustrezni spremembi njiho-
ve osebnosti. V skupini seve-
da težimo za tem, da bodo
člani sami spoznali, da imajo
opraviti z odpori, včasih so pa
ti celo tako očitni, da nanje
sploh ni potrebno opozarjati.
Člani skupine s slabše struk-
turiranim Jazom težje prepoz-
navajo odpore, posebno če so
ti izraženi v milejši obliki.
Praviloma konfrontiramo
člane skupine z odporom
samo, če menimo, da bo to
zanje pomembno in da jim ne
bo uspelo našega opozorila za-
nikati, racionalizirati ali baga-
telizirati. Prezgodnji prikaz
odporov je brez učinka, z njim
pa tudi razblinimo analitski
potencial.
Običajno uporabimo tri pos-
topke, ki omogočajo prikazati
članom skupine njihove odpo-
re;
-	pustimo-, da se odpor razvi-
ja. O tem je že bil govor. Naj-
boljši način je molk ali pasiv-
nost terapevta;
-	pozovemo člane skupine,
da govorijo o neki temi zelo
konkretno. Kadar govorijo
člani skupine o čem po ovin-
kih ali posplošeno, jih tera-
pevt lahko opozori, naj govo-
rijo čim bolj konkretno in
izčrpno. Člani skupine zapa-
dejo v takem primeru v nela-
godnost in molk, kar lahko iz-
koristimo za prikaz odpora,
npr.; "Zdi se mi, da postanete
naenkrat zelo negotovi, če je
treba govoriti o agresiji." Obe
omenjeni metodi torej
stopnjujeta odpor in ga nare-
dita s tem Članom skupine
bolj razumljivega.
- Naštevanje kliničnih doka-
zov. Kot pove že naziv, v tem
primeru prikažemo skupni
odpor tako, da naštevamo,
kako zadnje čase zamujajo, ne
sodelujejo v pogovoru, kako
se izogibajo določenim temam
ipd. Pričakujemo, da bo sku-
pina iz teh dokazov spoznala,
da ima zares opraviti z odpo-
rom.
Naslednjič pa bomo govorili
o drugem postopku pri analizi
odporov - razčiščevanju.
mag. Bojan Šinko
ptuj / NOV POSLOVNI OBJEKT V RAJSPOVI
Za zdaj trgovina in gostilna
Na dvorišču bivšega Agro-
transporta v Rajšpovi ulici v
Ptuju je firma Belkos lastnika
in direktorja Mirana Kostevca
zgradila sodoben poslovno-
gostinski objekt. V njem sta za
zdaj gostilna Belkos in trgovi-
na z rezervnimi deli za tovor-
ne avtomobile, na kupce ozi-
roma najemnike pa še čaka
okrog 250 m^ prostora.
Objekt ima tri etaže, v vsaki je
po 400 m^ prostora.
S svojo ponudbo firma Belkos
zaokrožuje poslovno ponudbo v
tem delu ptujske industrijske
cone, kjer je firma Goja uredila
tudi veliko parkirišče za tovor-
na vozila.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Industrijska cona izpolnjuje svojo ponudbo in dejavnosti.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU ^ V VRTU
Vrtna zemlja še ni vzbujena
Kljub otoplitvi v prvi polovici februarja so nizke nočne temperature vzrok,
da še vrtno rastlinje ni vzbrstelo. Prezgodnje brstenje sadnega drevja in
okrasnih drevnin ima za posledico, da pri kasnejših zgodnje ponnladan-
skih slanah mlado brstje pomrzne. Sicer pa tudi vremenski pregovor "če
konec svečana sever brije, dobre letine up zašije", govori v prid ne prez-
godnji vigredi.
v SADNEM VRTU je v tem predpomladanskem
času glavno opravilo rez sadnega drevja. Rez
opravimo pri vseh sadnih vrstah, najprej jo opra-
vimo pri starejšem drevju nato pa še pri mladem
sadnem drevju pred in v začetku rodnosti,
odložimo le rez koščičarjev, sliv, češenj, marelic
in višenj na nekoliko kasnejši čas do sredine
marca, naposled pa režemo breskve in nektarin-
ke, ko te že cvetijo, ker je takrat najbolj razpoz-
naven zdrav les od pozeblega in ker se takrat
najbolje celijo rane oziroma je manjša možnost
smoljenja na reznih mestih. Pravočasno opraviti
rez sadnega drevja pomeni, da jo opravimo,
dokler je še drevje v fazi zimskega mirovanja, pa
do brstenja in ko preneha obdobje ostrega zim-
skega mrazovja. Z rezjo v tem času tudi sadne-
mu drevesu ohranimo večino organskih hranil,
ki so se s sklenitvijo lanske vegetacije nakopičile
v koreninah, drevo jih pa se-
daj potrebuje kot začetno
hrano za brstenje, s pozno
rezjo pa bi jih z odrezanimi
vejicami zavrgli. Drevo pred
rezjo ocenimo po njenem lan-
skem prirastku mladik in
obraščenosti rodnega lesa s
cvetnimi brsti, da bi glede na
njegovo starost, zdravstveno
stanje ter sortne lastnosti z
rezjo obdržali ravnovesje
med rastjo in rodnostjo. Naj-
prej izrežemo poškodovane veje, nato veje ki so
prerastle osnovno vzgojno obliko drevesne
krošnje, po potrebi pa tudi znižamo vrh, da bo
lažja nadaljna nega drevesa. Star in izrojen les
izrezujemo do mladostnih vej z ugodnim
položajem rasti glede na vzgojno obliko dreve-
sne krošnje. Enoletnih mladik ne krajšamo, ker
se med letom razrastejo v nerodno metlišče.
Krajšanja enoletnih mladik se poslužujenno le pri
vzgojni rezi mladih dreves pred rodnostjo.
Močno rastoče enoletne navpične poganjke bo-
hotivke na primerni razdalji upognemo v vodo-
ravni položaj, da bodo služile kot obnovitveni les
v drevesni krošnji, odvečne pa tesno ob veji
odrežemo.
Druga polovica februarja je najprimernejši čas
za prvo predpomladansko škropljenje breskev
in nektarin proti breskovi kodravosti in ostalih
koščičarjev proti listni luknjičavosti. Škropimo z
bakrenimi pripravki v odmerku, kot je pripo-
ročeno v navodilih proizvajalca. Škropimo v
ugodnem toplem in mirnem vremenu. Drevesno
lubje mora biti oblito, predvsem pa brsti, kjer
prezimujejo kali teh za drevo uničujočih bolezni.
Škropljenje po dveh tednih ponovimo, ko se
brsti prično napenjati in jih preseva rožnata bar-
va. Skropinno z delanom ali euparenom v
določenem odmerku.
V OKRASNEM VRTU izgleda vrtna trata, ki je
bila v letošnji zimi precej časa odeta s snežno
odejo, v tem času nekoliko utrujena in je rjav-
kaste ban/e. Čimprej jo v predpomladju pogno-
jimo s prvim odnnerkom počasi topnega rudnin-
skega gnojila nitrofoskai v razmerju 15:15:15.
Potrosimo ga tik pred dežjem, najbolje pa po
plitvi snežni odeji, če pa je ob trošenju gnojila
travišče suho, pa ga obilno zalijemo, da gnojilo
speremo s trave in daje ne poškoduje. Trošenje
gnojila opravimo ne glede na to če snno travišče
že počistili ali pa ne.
V ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici fe-
bruarja že sejemo pastinak ali rebrinec, seveda
če je zemlja že dovolj odcejena. Pastinak je ko-
renovka, podobna zeleni in peteršilju, le da v do-
brih rastnih pogojih tvori precej večji, do 30 cm
dolg in gladek koren. Čeprav v naših talnih in
vremenskih razmerah ta vrtnina dobro uspeva,
jo vse premalo sejemo. Koren je zaradi svoje
mesnatosti in aromatičnosti cenjena vrtnina, ki
izredno popestri še tako zahtevne jedilnike. Iz
pridelovalnega stališča se pastinak ceni po rasti
korena v globino vrtne zemlje s čimer rahla
globlje sloje in od tam črpa rudninsko hrano, ki
se je tjakaj izprala in je za druge vrtnine s plitvimi
koreninami postala nekoristna, pastinak pa za-
radi dolgega korena tudi lažje prenaša sušo.
Razvojna doba od setve do razvoja korena traja
5 do 6 mesecev, ker pa ni ot)čutljiv na mraz,
lahko v jeseni ostane na vrtu in ga izkopavanrx)
po potrebi vse do nove vegetacije februarja nas-
lednje leto. Sejerrra ga v vrste v razdalji 25 do 30
cm in 1 do 2 cm globoko. Kali že pri 3 do 4 sto-
pinjah Celzija. Ker kali počasi, do tri tedne, si
vrste označimo s setvijo solate ali redkvice, da
posevek lahko okopavamo. Posevek redčinno
na razdaljo 8 do 15 cm med rastlinami, sicer je v
rasti moten.
Miran Glušič, ing.agr.
Pred in po rezi rodne veje jablane.
tednik - Četrtek, 24. februar 2000
7
dn rOD IN MM
v SKRBI ZA CISTEJSE ČLOVEKOVO OKOUE
Obvezno testiranje šl(r^filnii
§ prebujanjem narave prihaja čas, iio začnemo uporabljati na-
prave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, torej različne
škropilnice. Pri uporabi moramo biti pozorni na njihovo pra-
vilno delovanje, od česar je odvisna tako poraba dragega
sredstva kot zaščita okolja.
Redni pregledi naprav za
nanašanje fitofarmacevtskih sred-
stev, registrirana fitofarmacevtska
sredstva in strokovno usposoblje-
ni uporabniki so osnovni pogoji
za njihovo strokovno in namen-
sko uporabo. Varstvo rastlin, rast-
linskih pridelkov in rastlinskih
proizvodov pred škodljivimi orga-
nizmi in neparazitskimi dejavniki
bi morali izvajati na način, s kate-
rim preprečimo škodljive posledi-
ce uporabe fitofarmacevtskih
sredstev na zdravje ljudi, živali ter
za okolje. Eden od odločilnih dej-
avnikov za uresničitev opisanega
varstva rastlin je ustrezen nanos
oz. aplikacija sredstva na biotični
cilj, ^ pa je možen samo s primer-
nimi napravami in njihovo pravil-
no uporabo. V Republiki Sloveni-
ji se smejo na tržišče dajati le na-
prave, ki so predhodno preiz-
kušene in je zanje izdan certifikat
o skladnosti s predpisi. V Sloveni-
ji sta za postopek certificiranja
pooblaščena dva organa: Bio-
tehniška fakulteta Ljubljana ter
Fakulteta za kmetijstvo Maribor.
Zakon o zdravstvenem varstvu
rastlin določa, da morajo biti na-
prave za nanašanje fitofarma-
cevtskih sredstev redno pregleda-
ne. Naprave morajo biti pregleda-
ne vsaka tri leta, tiste, s katerimi
se izvajajo ukrepi varstva rastlin
drugim osebam, pa vsako leto.
Preglede na podlagi pravilnika o
pogojih in postopkih, ki jih mora-
jo izpolnjevati in izvajati poob-
laščeni nadzorni organi za redno
pregledovanje naprav za
nanašanje fitofarmacevtskih sred-
stev, izvajajo pooblaščene organi-
zacije.. Trenutno je v Sloveniji za
redno pr^ledovanje naprav poob-
laščenih deset or^izacij; na
našem območju imajo to pooblas-
tilo Fakulteta za kmetijstvo Mari-
bor, Habitus, d.o.o., Lukavci 47,
Križevci pri Ljutomeru, in Šolski
center Ptuj, Poklicna in tehniška
kmetijska šola Ptuj. Pregledi na-
prav potekajo na terenu pa tudi v
prostorih pooblaščenih organiza-
cij. Pomembno in potrebno je
poudariti, da morajo imetniki na-
prav na redni pregled pripeljati
temeljito očiščene, brezhibno de-
lujoče naprave s pripadajočo opre-
mo. Rezervoar naprave mora biti
najmanj do polovice napolnjen s
čisto vodo. Servis in popravilo na-
prav za nanašanje fitofarmacevts-
kih sredstev nista sestavni del
rednega pregleda. Za boljšo pred-
stavo lahko redni pregled naprave
primerjamo s tehničnim pregle-
dom avtomobila Tudi tu
obrabljenih avtomobilskih delov
ne zamenjujejo na tehničnem
pregledu, ampak lastnik avtomo-
bila to uredi na servisu pred preg-
ledom. Ne nazadnje so za ne-
spoštovanje določil zakon o
zdravstvenem varstvu rastlin
predvidene tudi kazni. Po 67.
členu zakona o zdravstvenem
varstvu rastlin se z denarno kazni-
jo najmanj 100.000 tolarjev kaz-
nuje za prekršek podjetje ali druga
pravna oseba in posameznik, ki
uporablja napravo v nasprotju s
predpisi o rednem pregledu. Vse-
kakor to ni najboljši način za
osveščanje uporabnikov naprav,
saj ne gre za golo izvajanje črke
zakona, ampak predvsem za pre-
bujanje zavesti, da smo sami od-
govorni za svet, v katerem živimo.
Ce bomo skrbeli, da bodo naprave
brezhibne in redno pregledane, je
to že prvi korak za preprečitev
škodljivih posledic uporabe fito-
farmacevtskih sredstev na zdravje
ljudi, živali ter okolje.
JB
Nagradno turistiino vprašanje
Do 7. marca bodo na Ptujskem
prevladovale pustne prireditve.
Ob Ptuju, ki je že nekaj časa
slovensko pustno središče,
bodo pustne prireditve pripravi-
li še v Markovcih, Cirkovcah,
Vidmu, Dornavi in Cirkulanah.
Da smo v predzadnjem nagrad-
nem turističnem vprašanju
vpraševali po znani ptujski gostil-
ni Pri Tonetu na Bregu, so vedeli
vsi, ki so nam poslali odgovore.
Tudi tokrat jih je prišlo veliko, ne-
kaj jih je zraven priložilo tudi zapi-
se svojih spominov na to staro
ptujsko gostilno, eno izmed mno-
gih ob vpadnicah v mesto. Janko
Vrabič s Kupčinjega vrha 1 (Sto-
perce) je zapisal, da ga na to ptuj-
sko gostišče vežejo izredno lepi
spomini. 20. maja leta 1948, ko so
se z domačimi konji in udobnim
vozom peljali k birmi v Ruj. Pri
gostilni je kočijaš, medtem ko sta
bila s sestro pri birmi, krmil konje.
Tistega dne so tam imeli tudi kosi-
lo. Še danes se rad ustavi v njej,
ko se vrača iz Term. Vedno se
najde parkirni prostor, hrana je
okusna in poceni. Marija Babič iz
Ptuja je sicer zapisala, da bolj po-
redko zahaja v ptujske gostilne,
da pa ima o gostišču Pri Tonetu
samo pohvalne besede. Ob dobri
hrani gostilno odlikuje ustrežlji-
vost in prijaznost osebja, kar pa
gostu včasih pomeni več kot do-
bra hrana. Še posebej je pohvalila
šefa, ki ga vidiš povsod, v kuhinji,
za šankom ali med gosti. To pa je
tisto "tapravo", kar bi morala imeti
vsaka gostilna.
Gostišče pri Tonetu ima že de-
set let v najemnu prekaljeni gosti-
nec Tone Svenšek. V gostišču, ki
ima tudi 24 ležišč, dajejo pouda-
rek klasični domači hrani. Na je-
dilniku imajo vedno domačo sme-
tanovo juho, štajersko gobovo
juho, juho z domačimi rezanci,
vse klasične tople jedi, jedi iz
konjskega mesa, kozlička, odoj-
ka, ajdovo pogačo, ognjiščno gi-
banico in še veliko drugih jedi.
Ker je bila to nekoč furmanska
gostilne, so neke vrste hišna spe-
cialiteta konjski zrezki. Sicer pa
jedilnike prilagajajo letnim časom.
V tem pustnem času bodo na je-
dilniku pustne specialitete. Tone
Svenšek si najbolj želi, da bi
lahko uredil gostišče, kot se so-
dobnemu gostinskemu obratu
pritiče. Dokler pa zadeve okrog
denacionalizacije niso urejene,
tega ne more.
Med skoraj 70 pravilnimi odgo-
vori se je tokrat sreča nasmehnila
Marijani Ljubeč iz Spuhlje 132
a, 2250 Ptuj. Čestitamo! Tudi njej
velja poziv, da nam po obisku
gostišča sporoči svojo oceno hra-
ne, postrežbe, urejenosti ter vse-
ga drugega, kar se ji bo zdelo za-
nimivo in kar bi želela sporočiti
tudi drugim.
Za gostilno, po kateri vprašuje-
mo danes, je v arhivskih doku-
mentih zelo malo zapisanega.
Tudi brskanje po stari zemljiški
knjigi ni dalo rezultatov. Le v vod-
niku Ptuj z okolico, ki je izšel pred
drugo svetovno vojno, smo našli
zapis, da gostilna pri Jelinek Rozi-
ki z vrtom na starem mestnem ob-
zidju ponuja topla in mrzla jedila,
prvovrstna vina in Unionsko pivo.
V tej stari ptujski gostilni, ki jo je
obiskovala predvsem srednja in-
teligenca, se je nekoč tudi veliko
plesalo. Znana je bila tudi soba z
ovalno mizo, predvsem pa je bil
zanimiv njen vrt, ki pa je danes
premalo izkoriščen. Za lažje ugi-
banje, o kateri ptujski gostilni go-
vorimo, povejmo še to, da v njej
po mnenju Ptujčanov pečejo naj-
boljše krofe. Opazna pa je tudi na
zunaj, saj je bila prva ptujska stav-
ba z izstopajočo fasado.
Za nagrado bodo poskrbeli v
omenjeni gostilni, ob dveh kosilih
bodo pridali še deset okusnih kro-
fov, mi pa bomo dodali še zanim-
vo branje - knjigo Sodobna zgo-
dovina Ptuja v karikaturi. Prva pet-
letka. Odgovore pričakujemo v
uredništvu Tednika, Raičeva ulica
6, do 3. marca.
Po kateri ptujski gostilni vprašujemo? Foto: Črtomir Goznik
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Po kateri ptujski gostilni vprašujemo?
Ime in priimek:...........................................................................................
Naslov:.......................................................................................................
STROKOVNJAKI energetske svetovalne pisarne SVETUJEJO
Uporaba in priprava vode v gospodinjstvih
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pri načrtovanju sistema za
oskrbo s toplo vodo je poleg
količinske porabe potrebno
upoštevati tudi število in lokacijo
ter vrsto porabnikov. Za manjše
število oddaljenih iztočnih mest
je primernejša lokalna priprava
tople vode, kjer vodo segrevamo
zelo blizu iztočnih mest. Hranil-
niki toplote in bojlerji niso veliki
ali jih sploh ni. Slabost lokalne
priprave je manjša akumulacijska
sposobnost sistema in dejstvo, da
nizkotlačnih bojlerjev ne moremo
priključiti na več iztočnih mest in
je zato v pspodinjstvu potrebnih
več grelnikov.
Pri večjem številu porabnikov,
ki niso med seboj preveč oddalje-
ni (manj kot 5 m), je primernejši
centralen način. Pri centralnem
načinu priprave tople vode njeno
segrevanje poteka na enem mestu
za celoten objekt oziroma stano-
vanje. Posebej učinkoviti so kom-
binirani sistemi za pripravo tople
vode, ki izkoriščajo več različnih
virov energije, in sicer kotel za
centralno ogrevanje za segrevanje
vode pozimi ter solarni sistem s
sprejemniki sončne energije v
prehodnem in poletnem obdobju,
prav tako toplotne črpalke
zrak/voda).
Najprimernejša temperatura za
pripravo tople vode je 45 do 60
stopinj Celzija. Višje temperature
niso priporočljive zaradi
povečanih toplotnih izgub in in-
tenzivnejšega izločanja kalcita
(vodnega kamna). V sistemih z
nižjo temperaturo vode, pod 45
stopinj Celzija, obstaja povečana
nevarnost tvorbe raznih mikroor-
ganizmov. Tako se le^onele in-
tenzivneje razmnožujejo pri tem-
peraturi vode od 30 do 45 stopinj
Celzija. Pri ljudeh lahko
povzročijo okužbo, ki se v lažji
obliki kaže kot gripi podobno
obolenje, lahko pa se pojavi tudi
posebna oblika pljučnega obolen-
ja. Okužba z legionelo je v siste-
mih za oskrbo gospodinjstev mi-
nimalna, kljub temu pa je pripo-
ročljivo večkrat v letu segreti
vodo v celotnem sistemu nad 60
stopinj Celzija. Potrebno pa je
tudi redno vzdrževanje in čiščenje
veh elementov vodovodne napel-
jave ter zapiranje priključkov, ki
niso v uporabi, saj je največje
gojišč za te bakterije stoječa topla
voda v vlažilnikih, hladilnih stol-
pih, predvsem pa v bojlerjih in
cirkulacijskih vodih, posebno če
so rahlo obloženi z vodnim kam-
nom.
Namesto cirkulacijskih vodov
(krožni vodi, ki omogočajo, da
imamo na odvzemnih mestih ved-
no toplo vodo) so na voljo že no-
vejši sistemi, kjer lahko namesto
t.i. tretje cevi uporabimo hidrav-
lični regulator, ki se namesti pod
posamično pretočno mesto (sis-
tem je bil opisan že v eni od lan-
skih številk Tednika). S tem
zmanjšamo toplotne izgube, ker
vgradnja cirkulacij skega voda
poveča toplotne izgube v sistemu
za 30%.
Iz navedenega torej sledi, da mo-
ramo pri načrtovanju vodovodne
napeljave in potreb po topli vodi
upoštevati sledeče:
-	kakovost hladne (pitne) vode,
-	čiščenje morebitno onesnažene
vode,
-	potrebne količine tople vode,
-	število iztočnih mest,
-	časovne potrebe po topli vodi,
-	želeno temperaturo tople vode,
-	razpoložljive vire energije,
-	možnost uporabe obnovljivih
virov energije,
-	vgrajen ogrevalni sistem.
Možne rešitve oskrbe s toplo
vodo s prikazane v tabeli 3.
Bojan Grobovšek,
univ.dipL ing.str.
PTUJ / ČETRTI OBČNI ZBOR
CLANIC KLUBA TAJNIC PTUJA IN
OKOLICE
Nova predsedniia je
Zora Pliberšek
v petek, 11. februarja 2000 je bil, v prostorih restavracije
PAN v Kidričevem četrti občinski zbor članic Kluba taj-
nic Ptuja in okolice. Udeležila se ga je večina članic klu-
ba, ki prihajajo iz različnih ustanov, zavodov in podjetij.
Ob tej priliki smo opravili
tudi volitve za naslednji man-
dat. Za predsednico kluba je
bila izvoljena Zora Pliberšek,
tajnica v Uradu župana Mestne
občine Ptuj. S svojim obiskom
sta nas počastili predsednica
Zveze klubov tajnic Slovenije
Marta Pikalo ter predsednica
Kluba tajnic Ormoža in okoli-
ce gospa Jožica Bokša. Pred-
sednica zveze, gospa Marta Pi-
kalo, je ob tej priložnosti pode-
lila zlate vinjete zaslužnim čla-
nicam: Zori Pliberšek, Dunji
Knez in Editi Mazera, dose-
danji predsednici kluba. Naše
druženje je s svojimi pesmimi
popestrila Antonija Krajnc s
spremljevalcem na tolkala -
Andrejem.
Osnovni cilj delovanja
našega kluba so prizadevanja
za uveljavitev tajniškega pokli-
ca, skrb za izobraževanje, med-
sebojno povezovanje in izmen-
java izkušenj. Svojemu poklicu
želimo dati ugled in veljavo,
kakršno si zasluži. Zato je po-
membno, da svoje delo pred-
stavimo javnosti in da povemo,
kaj v resnici delamo in kakšno
odgovornost sprejemamo. V
klubu si bomo še naprej priza-
devali za širitev članstva. Vabi-
mo vse, ki opravljate tajniški
poklic, da se nam pridružite.
Zahvaljujemo se vsem spon-
zorjem, ki so nam pomagali pri
izvedbi in organizaciji
občnega zbora.
Edha Mazera
markovci /
KONCERT IZ
NAŠIH KRAJEV
Tokrat ii
korantove
dežele
Ker se je začel predpustni
čas, je Radio Slovenija z pril-
jubljeno oddajo Koncert iz
naših krajev tokrat obiskal
rojstni kraj korantov in dru-
gih pustnih likov, Markovce.
Javno snemanje oddaje je bilo
minulo nedeljo, 13. februarja ob
16. uri v kinodvorani Markovci,
kjer so se pred polno dvorano
domačega občinstva in radijskim
poslušalcem predstavili ansambel
Prerod, Slovenski muzikantje, an-
sambel Nagelj, Krona in Veseli
batači, zapel je mešani cerkveni
pevski zbor KUD Marskovski
zvon, ki je dal pobudo za to odda-
jo, zaplesali so Orači iz Markovec,
prireditev pa so obogatili markov-
ski župan Franc Kekec z uvodnim
nagovorom, pa godba na pihala
občine Markovci, učenci markov-
ske šole, izdelovalci papirnatih
suhih rož, najstarejši izdelovalec
korantij Jernej Zelenik in še kdo.
Program je povezoval Janez Doli-
nar. Oddaja Konecen iz naših
krajev je bila na sporedu v soboto,
19. februarja ob 20. tui na 1. pro-
gramu Radia Slovenija.
-OM
8
četrtek, 24. februar 2000 - tednik

IŠČETE SVOJ STIL / iscete svoj stil
Karmen ima po novem Irrcifire lase
Karmen Koželje 15 - letna Ptujčanka, ki stanuje na Rimski
ploščadi, obiskuje pa 8. razred OŠ Mladika. Je dobra
učenka, od predmetov staji najbolj pri srcu telesna vzgoja in
kemija. V jeseni bo šolanje nadaljevala v ekonomski gimna-
ziji. Kaj bo študirala po srednji šoli, pa še ne ve. Redno tre-
nira odbojko in atletiko, v obeh športih tekmuje za šolo, zato
ima zelo malo prostega časa. Ob petkih in sobotah s prijatel-
jicami rada posedi v lokalu Las Vegas, tudi zato, ker so cene
zelo nizke. To je edini ptujski lokal, kjer mladi plačajo za
deciliter soka le 50 tolarjev. Rada bere tudi zanimive knjige.
Najraje se oblači v hlače.
Karmen je prijavnico za našo
akcijo izpolnila mimogrede,
zato tudi ni pričakovala, da bo
izbrana. Skoraj ni mogla verje-
ti, ko smo jo poklicali in ji po-
vedali, da je med izbranimi v
naši akciji. Želela je spremem-
bo, naši sodelavci so ji pri tem
pomagali. Pri iskanju nove po-
dobe jim je pomagalo tudi
dejstvo, da je Karmen športni-
ca. V kozmetičnem salonu
Neda je Karmen kozmetičarki
Nedi Tokalič zaupala, da še ni
bila nikoli v lepotnem salonu.
Najprej ji je temeljito očistila
kožo, zatem opravila globinsko
čiščenje, po dezinfekciji kože je
izbrala primerno ampulo in z
masažo dosegla izboljšanje
splošnega stanja kože, pos-
pešeno prekrvatitev in delovan-
je limfnih žlez, s čimer je pos-
pešila izločanje strupenih sno-
vi. Z masko je po končani negi
kožo nahranila in ji dodala sno-
vi za uravnavanje delovanja
žlez lojnic. Posredovala ji je
tudi nekaj koristnih nasvetov
za nego kože doma. V Hair-
clubu Fenos se je frizer Sašo
Fenos skladno z njenim odpr-
tim značajem in dejstvom, da
gre za mlado športnico, odločil
za kratko frizuro. Postrigel ji je
tanke in zdelane lase v kratko
moderno pričesko, ki še zmeraj
sledi linijam obraza. Lase ji je
tudi pobarval, da je poudaril ce-
lotni videz, kot piko na "i" pa ji
je spredaj naredil še črni pra-
menček. Nova frizura je za Kar-
men veliko bolj primerna kot
prejšnja, naredi pa jo tudi bolj
atraktivno.
Vizažist Dani Kolarič ji je na
obraz najprej nanesel vlažilno
kremo, mozoljčke pa je prekril
s korekturnim pudrom, nato pa
je po celotnem obrazu nanesel
še tanki sloj tekočega pudra.
Oči ji je zelo malo osenčil, po-
barval jih je v rahlem beige
tonu, na notranji strani vek pa
je naredil svetlo modro črto za
izrazitejši videz oči. Na trepal-
nice je nanesel črno maskaro,
ustnice pa je najprej obrobil s
svinčnikom in jih malo
povečal, ker so zelo ozke, nakar
jih je obarval v naravnem rja-
vem tonu. Strokovnjaki modne-
ga študija Barbare Plaveč so za
Karmen izbrali oblačila v tren-
dovski prodajalni NAF NAF v
Ptuju. K modnemu hlačnemu
sivemu kostimu je Karmen ob-
lekla prosojno črno bluzico v
"V" izrezu, čez ramo si je obesila
modno torbico, v optiki Marije
Kuhar pa so ji izbrali trendovs-
ka očala z modrimi okvirji.
Športna oblačila so tudi sicer
stil, ki najbolj odgovarja Kar-
men, od barv pa ji najbolj pris-
tajajo siva in črna. V športnem
študiju Olimpic je profesor
Vlado Čuš za Karmen izbral
program za vzdrževanje telesne
kondicije in znižanje telesne
teže. Ob individualnem progra-
mu vadbe bodo Karmen poma-
gali tudi pri sestavi osebnega je-
dilnika, ki temelji na metodi
uravnovešene prehrane.
Karmen je bila z novo podo-
bo zelo zadovoljna, spremem-
bo so pohvalile tudi prijatelji-
ce, ki je na večernem petko-
vem plesu v šoli skorajda niso
spoznale.
MG
Karmen Kozel prej....
...Karmen pozneje
Karmen v novi podobi, s kratko frizuro, modnem
hlačnem kompletu prodajalne Naf^ Naf In očalih
optike Kuhar.	Fotografije: Črtomir Goznik
kicar / PUST PRED VRATI
20 let kitarskih oraiev
Prvo soboto po svečnici so svoja pustna
oblačila nadeli tudi orači iz Kicarja pri Ptuju.
Ker jim v enem dnevu ni uspelo obiskati vseh
domov po domači vasi, jih ponovni obhod
čaka še v soboto, 4. marca.
Kot nam je povedal Vili Horvat, predsednik
kicarskih oračev, se jih v sekciji, aktivni že dve
desetletji, danes združuje 18, med njimi tudi
eno dekle. Ob obhodih oračev "za debelo
repo" in dobro letino pobirajo jajca in domače
klobase in se nato skupaj poveselijo. Kicarski
orači se bodo tudi letos udeležili pustnega kar-
nevala v Dornavi, čez leto pripravili veliko-
nočno kresovanje in morda še kakšno priredi-
tev.
ak
Za boljšo letino orjejo tudi kicarski orači.	Foto: Kosi
tednik - Četrtek, 24. februar 2000
9
A	•
f
ptuj / V SOBOTO OTVORITVENA SLOVESNOST 40. KURENTOVANJA
Prireditev^ Irof /e se ni bilo!
V ENAJSTIH DNEVIH NAJ BI PUSTOVAIO OKROG STO TISOČ OBISKOVALCEV, ČE BO VREME LEPO TUDI NA PUSTNO NEDELJO • TRADICIJA IN SODOBNOST MASK
iN MASKIRANJA V OČEH STROKOVNE JAVNOSTI • PRVA MONOGRAFIJA O PTUJSKEM KURENTOVANJU IN PRVI MEDNARODNI ZNANSTVENI SIMPOZIJ
v 40-letni zgodovini ptujske pustne prireditve je bilo več pos-
kusov organizacije mednarodnega znanstvenega srečanja o
maskah in maskiranju. Prva napoved o izvedbi izvira že iz leta
1980, ko naj bi srečanje, ki naj bi postavilo kurenta na mesto,
ki mu pripada, pripravili ob 20-letnici prireditve. Ideje pa so
se pojavile že ob samem začetku prireditve. Do prvega poskusa
posvetovanja o maskah in maskiranju s skromno udeležbo in
v ozkem okviru je nato prišlo leta 1985. Po petnajstih letih pa
sta Ptuj in z njo prireditev ob 40. jubileju, le dočakala medna-
rodno konferenco o maskah in maskiranju v Sloveniji in za-
mejstvu, ki se bo pričela danes in končala v nedeljo, 27. febru-
arja. Organizatorja sta Znanstvenoraziskovalno središče
Bistra Ptuj in Inštitut za slovensko narodopisje Znanstveno
raziskovalnega centra SAZU, soorganizatorji GIZ Poetovio vi-
vat, Pokrajinski muzej Ptuj, Kino Ptuj in ministrstvo za kultu-
ro - Arhiv Republike Slovenije, vodji projekta pa Aleš Gačnik
in dr. Jurij Fikfak.
Prva dva dni bo konferenca po-
tekala na ptujskem gradu, stro-
kovne referate je pripravilo okrog
25 referentov, sobota in nedelja pa
bosta v znamenju terenskega ra-
ziskovalnega dela oziroma v okvi-
ru programa prireditev 40. jubile-
jnega kurentovanja, ki se bo
pričelo v soboto z otvoritveno slo-
vesnostjo in s 3. srečanjem slo-
venskih pustnih likov in mask, v
nedeljo pa bodo v mestni hiši
odprli veliko mednarodno filate-
listično razstavo o kurentovanju,
pustnih, karnevalskih likih in
maskah sveta, na ulicah in trgih
Ptuja pa se bodo prvič predstavili
kurentu podobni liki Evrope.
Kot je povedal eden od vodij
mednarodne konference Aleš
Gačnik, raziskovalec v
Znanstveno raziskovalnem sre-
dišču Bistra Ptuj, zadnje
obsežnejše delo o pustu in maski-
ranju izhaja iz leta 1984. Gre za
publikacijo dr. Nika Kureta Mas-
ke slovenskih pokrajin. V zadnjih
letih je prišlo do sprememb v
načinu in izbiri obravnave poja-
vov fenomenov ljudske ustvarjal-
nosti, prav tako je prišlo do neka-
terih inovacij, ki pa še niso
doživele dovolj sistematične in
korenite obravnave znotraj stro-
kovne javnosti. Mednarodna kon-
ferenca o maskah in maskiranju,
ki sovpada z letošnjim 40. kuren-
tovanjem, pa je priložnost, da se to
zgodi. Glavni cilji strokovnega
srečanja so raziskati, evidentirati
in opisati današnje stanje tradi-
cionalnih in sodobnih pustnih ter
karnevalskih šeg in navad na Slo-
venskem. "Odkriti želimo doslej
še neznane oblike organiziranih
in neorganiziranih oblik maski-
ranja, načeli bi radi tudi nekatera
vprašanja o pustni in karnevalski
kulturi. Zanimajo nas tudi analize
razmerij med tradicijami in ino-
vacijami v tradicionalni in karne-
valski pustni kulturi, obhke sode-
lovanja med mestom in podežel-
jem. Naša ambicija pa je tudi ugo-
toviti vpliv medijev, turistične in-
dustrije in z njo povezane komer-
cializacije na tradicionalna pustna
praznovanja," je še o ciljih medna-
rodne konference o maskah in
maskiranju povedal Aleš Gačnik.
Že prihodnje leto naj bi konferen-
ca prerasla o evropski simpozij o
maskah in maskiranju v tradicio-
nalni kulturi Evrope. Glavna am-
bicija organizatorjev pa je, da bi
Ptuj postal eden najpomem-
bnejših centrov za raziskovanje
mask v Evropi. To sovpada tudi z
ambicijo, da Ptuj postane univer-
zitetno mesto.
V okviru prvega dne medna-
rodne konference o maskah in
maskiranju bo nocoj ob 18. uri v
Kinu Ptuj ogled filma Franceta
Štiglica Praznovanje pomladi.
Film je bil posnet leta 1978.
MONOGRAFIJA
ALEŠA GAČNIKA O
KURENTOVANJU
Ob letošnjem kurentovanju bo
izšla tudi monografija Aleša
Gačnika o dosedanjih pustnih pri-
reditvah pod naslovom Moč tradi-
cije / Kurentovanje in karneval na
Ptuju. Javnosti jo bodo prvič
predstavili 28. februrja ob 18. uri
v Narodnem domu v Ptuju. Izšla
bo v nakladi 1500 izvodov, cena
po izvodu bo okrog 15 tisoč tolar-
jev. Ima 224 strani in kar 600 foto-
grafij. Avtor monografije je pove-
dal, da monografija ni njegovo
zadnje delo, v ognju ima več želez.
Pred monografijo o kurentih, ki
bo prav gotovo njegovo življensko
delo, bi rad napisal tudi monogra-
fijo o Bojanu Adamiču, znanem
skladatelju, ki je bil velik ljubitelj
ptujske pustne prireditve. Nastale
so številne fotografije, ki pa doslej
niso bile še nikjer objavljene. Z
monografijo o kurentih bi rad do-
segel, da bi se nekatere tradicije
vendarle "prijele", četudi že dolgo
poslušamo ene in iste zgodbe o
kurentu. Vsebina bo bolj gro-
tesktna.
KURENTOVANJE,
KOT GA ŠE NI
BILO
v soboto se bodo v Ptuju pričele
letošnje prireditve ob 40. kurento-
vanju. Vodja projekta Branko
Brumen jo napoveduje kot prire-
ditev kot je še ni bilo. Z jubilejno
prireditvijo je povezana tudi no-
vost, princ karnevala, evropska
tradicija, ki jo Ptujčani kot prvi
prenašamo tudi v Slovenijo. Princ
Gašper I. bo v času pustnih prire-
ditev "glavni" v Ptuju, oblast mu
bo simbolično predal ptujski
župan. Ustoličen je bil lani na
Martinovo, princ karnevala si je
omisli tudi lastno vino. Na pre-
dpustno nedeljo se bodo v Ptuju
in prvič v Evropi srečali kurentu
podobni liki Evrope. Ob kurentih
se bo predstavilo še najmanj pet
skupin od drugod: iz Bolgarije,
Madžarske, Avstrije, Hrvaške in
Makedonije. Pričakujejo pa tudi
skupino iz Grčije. Že prvi dan
ptujskih pustnih prireditev se
bodo v Ptuju že tretjič srečale tra-
diciolne in znamenite slovenske
pustne maske in liki. Med drugim
bodo prišli laufarji, škoromati,
pusti iz Cerknice in Mozirja, liki
kanalski in drugi. To bo eden na-
jkvalitetnejših prikazov premične
etnografske dediščine na samo
ptujskega območja temveč cele
Slovenije na čelu z več kot dvesto-
timi kurenti. Osrednji dogodek
ostaja velika karnevalska povorka
5. marca, na kateri pa naj bi ob et-
nografskih in karnevalskih skupi-
nah nastopilo kar 400 kurentov.
Napovedali pa so se tudi kukeri iz
Bolgarije, blumari iz Italije, larfe
iz Čakovca in drugi. Organizatorji
pričakujejo tudi večje število
pustnih mask iz šol, v največji
možni meri pa naj bi se maskirali
tudi občani.
Kurenti in pustne skupine bodo
vsako večer s svojimi prikazi
oživili nekatere ptujske trge, za-
tem pa se bodo predstavili tudi v
karnevalski dvorani, kjer bodo
vsak dan od 15. do 17,30 ure po-
poldne poskrbeli za vesele urice
pustnih zabav željnih otrok, ki se
bodo zabavali ob pomoči dveh
animatork. Vstopnine v tem času
ne bodo pobirali.
Za nedeljsko osrednjo karne-
valsko povorko 5. marca ne bo tre-
ba plačati vstopnine. Brez pre-
pustnice, ki stane 6 tisoč tolarjev
in jo prodajajo v TIC-u ter v
podjetju Ptujske vedute, pa bo za
vsak vstop v karnevalsko dvorano
potrebno plačati tisoč tolarjev.
Veliki pustni bal bo 4. marca,
potrebno bo doplačilo za večerjo;
udeležile se ga bodo tudi nekatere
dosedanje miss Slovenije. Večerne
pustne zabave bodo vsak večer od
20. do ene zjutraj, veliki pustni
bal pa do tretje ure.
Organizator kurentovanja
pričakuje v enajstih dneh, če bo
vreme lepo, okrog sto tisoč obis-
kovalcev. Pripravili so tudi bogat
nagradni fond za najboljše sku-
pinske in posamezne maske,
pročelja hiš in lokale.
MEDNARODNA
FILATELISTIČNA
RAZSTAVA
Program jubilejnega kurento-
vanja bo prav gotovo obogatila
tudi velika mednarodna filatelis-
tična razstava o kurentovanju,
pustnih, karnevalskih likih in
maskah, ki jo bodo odprli 27.
februarja ob 13,30 uri v razsta-
višču ptujske mestne hiše in bo na
ogled do 7. marca. Razstavo bo
odprl predsednik Evropskega
združenja karnevalskih mest
Henry van der Kroon. Pripravili
so jo v Filatelističnem društvu
Ptuj, ki se tako na svoj način
vključuje v program 40. kurento-
vanja. Dr. Božidar Koželj, ki je
tudi predsednik ptujskega filate-
lističnega društva, je za razstavo
uredil zbirko znamk Pošte Slove-
nije, ki jih je ta izdala pod naslo-
vom Folklora - pustni običaji in
maske Slovenije. Prve znamke so
iz leta 1996 in sicer pernati in ro-
gati korant. Na najnovejših zna-
mkah so upodobljeni drežniški
pusti in žig Kobarida.
Drugi avtor Franc Golob je po-
skrbel za predstavitev priložno-
stnih kuvert in žigov ob pustnih
prireditvah na Ptuju, ki jih je
založilo Filatelistično društvo
Ptuj v letih 1962 - 1999. Franc Go-
lob pa je tudi avtor predstavitve
razglednic s podobami kurentov;
večino jih je založilo Turistično
društvo Ptuj. Predsednik Ev-
ropskega združenja karnevalskih
mest pa bo predstavil znamke s
podobami karnevalov in mask iz
držav Evrope, Afrike, Azije,
srednje in južne Amerike.
Kurentovanje 2000 bo priredi-
tev kot je še ni bilo, če bodo z njo
živeli tudi Ptujčani. Kdor le
more, naj si nadene masko.
MG
Aleš Gačnik, raziskovalec v
Znanstveno raziskovalnem
središču Bistra Ptuj: "Že pri-
hodnje leto naj bi pripravili ev-
ropski simpozij o maskah In
maskiranju v tradicionalni kul-
turi Evrope."
Branko Brumen, vodja projek-
ta kurentovanja 2000: "Priredi-
tev, kot je še nI bilo!"
Pisemska ovojnica s spominskim žigom kurentovanja 2000 in
novo znamko.	Fotografije: Črtomir Goznik
markovci / ŠTIRJE NAJSTAREJŠI SLOVENSKI FILMI
Korani na velikem filmskem platnu
Občina Markovci vabi v nedeljo, 27. februarja 2000 ob 17. uri
v kino dvorano v Markovcih, kjer bodo na ogled štirje najsta-
rejši slovenski filmi o kurentovanju in ženitovanjskih običajih
posneti v letih 1949-1957. Predstavljeni bodo filmi: Kurento-
vanje, Nevesta le jemlji slovo. Zima mora umret in Fantas-
tična zgodba.
Ena naših najbolj značilnih,
svojevrstnih, izvirnih in mi-
kavnih mask je gotovo korant.
Eni menijo, da gre za totemsko
masko, drugi, da so ga pripeljali v
naše kraje Slovani. Morda pa so
Slovani že naleteli na njegovo
ilirsko-keltsko podobo, domneva-
jo tretji. Četrti spet menijo, da je
kurent uvoz iz juga, češ da so ga k
nam pripeljali uskoki. Dr. Coblje-
va je mislila, da je naš korant v
tesni povezavi s starogrškimi ku-
reti. Kakorkoli obrnemo, ostane
korantov izvor nerešena uganka.
Z gotovostjo lahko trdimo le, da je
kurent nekaj več kot le navadna
pustna šema, saj nikoli ni bil, ni
in nikoli ne bo komičen Hk.
Njegovo posebnost je opazilo
tudi oko filmske kamere. Že leta
1949, ko so bili filmi pri nas še
redkost, so raziskovalci opomnili
in režiserji sprejeli izziv posneti
korante, te zanimive avtohtone
maske in njih običaje. Vsa sne-
malna ekipa se je preselila v Mar-
kovce. Igralci so bili kar vaščani.
Posneli so dober dokumentarni
film z naslovom Kurentovanje..
Skozi stoletja so se na vasi ohra-
nili tudi ženitovanjski običaji.
Film Nevesta le jemlji slovo je
posnet v Cirkovcah. Prikazuje
običaje, ki so se ohranili še leta
1948 in nekaj je takih, ki smo jih
že pozabili. Že pet let po prvem,
leta 1954, se filmarji ponovno
odločijo za film o korantih. V fil-
mu Zima mora umret vidimo,
kako pustne maske preganjanjo
zimo v Markovcih, pa tudi v Lan-
covi vasi in Bukovcih. Korant, de-
monski lik je navdihnil veliko sli-
karjev, tudi Franceta Miheliča.
Na osnovi njegovih grafik o ku-
rentu so leta 1957 posneli film
Fantastična balada.
Film pa nima tako bogate in v
meglico zavite preteklosti kot sta-
rodavni običaji. 28. decembra leta
1895 so si obiskovalci pariške ka-
varne Grand Cafe prvi v zgodovi-
ni lahko ogledali na film posnete
gibljive slike. Filmsko premiero
sta pripravila brata Luis in Av-
gust Lumiere. Čeprav so bili prvi
filmi nemi, brez govora in glasbe.
so hipoma postali priljubljen me-
dij. Zgodbo so gledalci spremljali
s teksti, ki so prekinili sliko, za
glasbo pa je poskrbel pianist, ki je
na klavirju spremljal film. Glasba
je bila po vsebini in ritmu prireje-
na vsebini in dinamiki filma.
Čeprav se je na film posneta
gibljiva slika rodila v Franciji, so
ZDA kmalu prevzele vodilno vlo-
go pri njihovi izdelavi. V pred-
mestju Los Angelesa so leta 1907
ustanovili prvo filmsko podjetje
in Hollywood se je do leta 1913
razvil v središče ameriške filmske
industrije. To vlogo uspešno in z
veliko zvezdniškega prahu op-
ravlja še danes.
Leta 1927 se je za filmsko zgodo-
vino zgodil velik dogodek. Gle-
dalci so si ogledali prvi zvočni
film. Dobrih 10 let kasneje, leta
1939, pa se je filmska produkcija
predstavila s prvim filmom v bar-
vah. Končno so se filmi začeli
predvajati še na širokem platnu in
postali takšni, kot jih poznamo
danes.
Po vsebini ločimo več zvrsti fil-
mov: igrane, ki so ekonomsko na-
jzanimivejši, izobraževalne, kul-
turne, propagandne in dokumen-
tarne. Slednji bodo na ogled v
Markovcih.
Začetki Slovenskega filma sega-
jo v leto 1905, ko je Grosmman
posnel prve metre filmskega tra-
ku. Prva filma: Odhod od maše v
Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru
so posneli v naši bližini. Leta
1931	smo dobili prvi celovečerni
film V kraljestvu zlatoroga, leta
1932	pa Triglavske strmine. Toda
prvi igrani celovečerni film je Slo-
venija dobila po drugi svetovni
vojni. Leta 1948 so premierno
prestavili film: Na svoji zemlji
režiserja Štiglica. Režiserje pa so
privlačili tudi dokumentarni fil-
mi. Leta 1948 posnamejo Nevesta
le jemlji slovo in leto kasneje Ku-
rentovanje.
Ni dvoma, da filmi veljajo za bo-
gato kulturno dediščino. V
spoznanju dragocenosti tega
izjemnega medija, so pred 32 leti
ustanovili Slovenski filmski arhiv
pri Arhivu Republike Slovenije.
Osnovna naloga te institucije je,
zbiranje in varovanje slovenske
filmske kulturne dediščine. Boga-
ta zbirka filmov danes šteje preko
štiri tisoč naslovov, kar uvršča
Slovenski filmski arhiv med
srednje velike svetovne arhive. Za
predstavitev v Markovcih so nam
prijazno posodili štiri filmov želji,
da bi prebivalci Markovcev in
okolice na vehkem filmskem plat-
nu doživeli delček svoje lastne
zgodovine
Tfaia Mrgole Jukii
Koranti leta 1960. Razglednica, izdalo Turistično društvo Ptuj
okoli leta 1960, hrani ZAP.
10
četrtek, 24. februar 2000 - tednik

kidričevo / OKOUEVARSTVENI MINISTER DR. PAVLE GANTAR
Prostor TMUM - a primeren za seiigalniio
Kidričevo, 17. februar. Minister za okolje in prostor dr.Pavle
Gantar je po popoldanskem obisku v Talumu in zatem na
občini Kidričevo povdaril, da je za realizacijo projekta ter-
mične obdelave odpadkov za severovzhodno Slovenijo najpri-
mernejši in celo edino možni prostor v kidričevskem Talumu.
Po njegovem mnenju to ne bi pomenilo degradacije, ampak
celo izboljšanje tega okolja.
Minister za okolje in prostor
dr.Pavle Gantar je pozno po-
poldne najprej obiskal Ki-
dričevski Talum in zatem še
občino Kidričevo. Z glavnim
direktorjem Taluma mag. Dani-
lom Toplekom, Kidričevskim
županom Alojzem Šprahom, di-
rektorjem ptujskega Komunal-
nega podjetja Jožetom Cvet-
kom, predstavniki Zelenih ki-
dričevega in nekaterimi svetni-
ki so največ besed namenili
predvidenemu projektu ter-
mične obdelave odpadkov za se-
verovzhodno Slovenijo, oziro-
ma gradnji sežigalnice.
Lokacija sežigalnice v Ki-
dričevem po mnenju ministra
Gantarja ustreza iz več razlogov,
saj je tam že industrijsko
območje, ustrezen prostor in
ustrezen kader, obstajajo insta-
lacije in infrastrukturne napra-
ve, ki jih takšen objekt potrebu-
je, obenem pa je to primerna
možnost, da dosedanje degradi-
rano območje zaradi odlagališča
rdečega blata na haldah z iz-
gradnjo sežigalnice ponovno re-
kultivirajo, ter tako dvignejo
okoljsko in naravno kvaliteto
tega prostora.
Celotni projekt sežigalnice naj
bi veljal okoli 25 milijard tolar-
jev, njen zagon bi lahko opravili
že konec leta 2004 ali najkasnje-
je v letu 2005, letno pa naj bi
predelali okoli 280.000 ton od-
padkov, ki naj bi jih predhodno
selekcionirali in minimalizirali
v centrih za ravnanje z odpadki.
Tudi analize stroškov in cen so
pokazale, da naj bi za tono
sežiga odpadkov v Kidričevem
porabili okoli 18.000 tolarjev,
kar je v sedanjih razmerah na
področju ravnanja z odpadki po
mnenju ministra sprejemljiva
in dokaj znosna cena.
Glede na bojazni invesitorja,
oziroma predstavnikov Taluma,
ali bo država po dogovoru s kon-
zorcijem 76 občin severovzhod-
ne Slovenije lahko zagotovila
ustrezno količino odpakov za
sežigalnico, pa je minister Gan-
tar pojasnil, da bodo to zlahka
zagotovili, saj je njihov problem
ravno obraten. Vsekakor pa po
mnenju ministrstva sežigalnica
za prostor in okolje Kidričevega
nikakor ne bi pomenila degra-
dacije prostora, ampak samo iz-
boljašnje.
Svet občine Kidričevo je o tem
že sprejel svoja stališča, svoje so
povedali Zeleni, na vrsti so kra-
jani. V kratkem naj bi pričeli z
zbori občanov, kjer naj bi pris-
luhnili tudi njihovi volji.
V Kidričevem seveda krepko
razmišljajo o okoljski renti, ki
ne izhaja iz prekomernega one-
snaževanja, saj tega po ministro-
vih besedah ne bo, ampak iz
dejstva, da imajo v svoji bližini
ekološko občutljiv objekt. Seve-
da pa je jasno, da občine, ki
sprejemajo take objekte lahko
mirno pričakujejo večjo naklon-
jenost države pri izgradnji ko-
munalne ifrastrukture. Zato je
minister Gantar pozdravil po-
budo občine Kidričevo, da čim-
prej pristopi k izgradnji kanali-
zacijskega omrežja in čiščenja
odpadnih voda, ter pri tem za-
gotovil, da se bo država v ta pro-
jekt zagotovo vključila.
M.Ozmec
Minister za okolje in prostor
dr. Pavle Gantar.
Kot je povedal Pavle Gantar sta v strategiji razvoja za Slo-
venijo predevideni dve večji sežigalnici. Ena je predevidena
za območje severovzhodne Slovenije, za katero naj bi bil naj-
bolj ustrezen kidričevski Talum. Ljubljana in osrednje
območje Slovenije ta trenutek še nima dokončane strategije
ravnanja z odpadki, vendar po ministrovih besedah pričaku-
jejo, da bi ta predel pokrili z večjo sežigalnico za osrednji del
Slovenije, del Dolenjske in Notranjske, vendar pa dvomijo,
da bi lahko bila sežigalnica na Ljubljanskem barju, ali v
ožjem območju Ljubljane. Regionalni projekt ravnanja z od-
padki na Gorenjskem predvideva več majnših sežigalnic od-
padkov, veliko vprašajev pa je, kako bo na Primorskem, kjer
so na področju ravnanje z odpadki storili še najmanj.
slovenska bistrica / NA OBISKU
MINISTER ZA ZDRAVSTVO
Prednost gradnji
nove lekarne
Slovensko Bistrico je nedavno obiskal minister za zdravstvo dr.
Marjan Jereb. Najprej si je v spremstvu slovenjebistriškega
župana dr. Ivana Žagaija ogledal lekarno in zdravstveni dom.
Zbranim novinaijem je povedal, da odhaja iz Slovenske Bistri-
ce z dobrimi vtisi, ministrstvo za zdravstvo pa bo finančno
podprlo gradnjo lekarne in prizidka pri zdravstvenem domu.
Kljub temu da so bistriško le-
karno pred dvema letoma na
novo uredili, pa ta ne zadošča
več vsem potrebam. Ne samo da
so predvsem v času, ko so na
"pohodu" razne viroze, v njej
dolge vrste, primanjkuje jim
tudi primernih parkirnih pros-
torov za vse tiste, ki bi želeli k
njim po zdravila. Pa tudi sicer
potrebuje Slovenska Bistrica na
število prebivalcev novo lekar-
no, ki naj bi jo zgradili pri
zdravstvenem domu. S prostor-
skimi problemu pa se srečujejo
tudi v zdravstvenem domu, kjer
bodo za njihove potrebe dogra-
dili prizidek. Župan dr. Ivan
Žagar je povedal, da bo občina v
letošnjem letu za obe naložbi
pridobila vso potrebno doku-
mentacijo, tako da bi pričeli z
gradnjo že v prihodnjem letu,
končali pa v letu 2002. Za prido-
bitev dokumentacije bodo pora-
bili 8,5 milijona tolarjev, celot-
na naložba pa bo veljala okoli
390 milijonov tolarjev. Oplot-
niški župan Vlado Globovnik,
tudi on je bil prisoten, pa je
omenil, da se bo v financiranje
zdravstvenih naložb vključila
tudi občina Oplotnica. V ta na-
men so že v letošnjem pro-
računu rezervirali 4,8 milijona
tolarjev, pri financiranju
zdravstvenega doma pa bodo so-
delovali tudi v prihodnje. Mi-
nister Jereb je še povedal, da za
letošnjo leto v državnem pro-
računu denar za novogradnjo še
ni zagotovljen, okoli 40 do 50
milijonov tolarjev pa naj bi bilo
na razpolago prihodnje leto.
Seveda so govorili tudi o po-
deljevanju koncesij. Dr. Marjan
Jereb je ob tem slikovito dejal,
da koncesija ni splošna držav-
ljanska pravica, je pa to v celoti
v rokah občine, ministrstvo daje
le soglasja. Poudaril pa je, da bo
ministrstvo za zdravstvo
zdravstvene domove ohranilo,
saj so brez dvoma temelj
uspešnega osnovnega zdravstva.
Vesela je bila obiska dr. Marja-
na Jereba tudi v. d. direktorice
ZD Slovenska Bistrica dr.
Jožica Hren Lešnik, saj so mini-
stra že nekaj časa vabili na
obisk, še posebej pa, ker bo tudi
pristojno ministrstvo pomagalo
pri financiranju bistriških
naložb v zdravstvo.
VT
POPRAVEK IZ
TEDNIKA ŠT. 6
v februarskem Tedniku
številka 6 smo pri članku z
naslovom Obiskali bodo
starejše, kjer smo predstavi-
li delo občinskega odbora za
socialna vprašanja v občini
Videm, pomotoma zapisali,
da je 95-letna Frančiška
Benčina iz Vidma pri Ptuju
najstarejša občanka. Moralo
bi pisati, da je gospa
Frančiška ena izmed najsta-
rejših v občini, zato se gospe
opravičujemo za napako,
prav tako pa tudi predsedni-
ci odbora za socialna
vprašanja Bernardi Galun.
UREDNIŠTVO
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE) POMEMBNI H DNI SEDEM
Kdo kogmitie mara?
v ljubljanskem Delu so se ko-
nec preteklega tedna na veliko
ukvarjali z vprašanjem, kakšni
so odnosi med predsednikom
države Kučanom in predsedni-
kom vlade Drnovškom. Ti odno-
si naj ne bi, vs^ po mnenju ne-
katerih opazovalcev, odsevali le
nujnih medosebnih, človeških
razmerij, ampak tudi splošno
stanje duhov na tako imenovani
sredni in v levi polovici sloven-
skega političnega prostora. Ne-
katere stvari so zdaj tudi brez
tega bolj jasne. Milan Kučan je
zavrnil pobudo, ki je prišla iz
upokojenskega Desusa, da naj
bi ob sedanjem novem
razvrščanju političnih sil, ki je
posledica pričakovane uveljavit-
ve večinskega volilnega sistema
ustanovil svojo novo stranko, v
kateri bi povezal leve sile.
KUČAN OSTAJA
Pobuda iz upokojenske stran-
ke je bila nenavadna, vendar ne
povsem nepričakovana. V Slo-
veniji se je že dalj časa v najraz-
ličnejših povezavah govorilo o
domnevnem Kučanovem raz-
mišljanju o "svoji" lastni stranki.
Teh govoric in namigovanj
Kučan vse doslej ni nikoli kate-
gorično zanikal. Zdaj pa je
Kučan sporočil, da misli do-
končati svoj (zadnji) predsed-
niški mandat kot "predsednik
vseh slovenskih državljanov" in
da zaradi tega tudi ne vidi svoje
vloge na čelu kakšne nove slo-
venske politične stranke. Ob
tem pa Kučan tudi ni z ničemer
opredelil svojega odnosa do
Združene liste socialnih demo-
kratov, ki je naslednica stranke,
iz katere se je pred desetletjem
povzpel (resda ob jasno zaznav-
ni večinski volji volivcev na ne-
posrednih volitvah) na vodilno
pozicijo v državi. Kučan je tokrat
izrecno poudaril, da je bila nje-
gova zadnja predsedniška kan-
didatura posledica izražene vol-
je in podpore skupine državlja-
nov. Znano je, da je Kučan po
prvih predsedniških volitvah
zamrznil članstvo v Združeni listi
socialnih demokratov. Predstav-
niki upokojenske stranke niso
podrobneje pojasnili, kaj so
sploh želeli s svojo pobudo. Ali
je bila le - ta "nezaupnica" dr. Ja-
nezu Drnovšku iz LDS in Boruta
Pahorja (Združena lista)? Težko
si je namreč predstavljati, da bi
bila lahko Kučanova kadrovska
baza za predlagano novo stran-
ko kje drugje, kot ravno v vrstah
LDS in Združene liste. Hkrati pa
je čudno "nezadovoljstvo" upo-
kojenske strukture z
Drnovškom, ko pa vendar z njim
že skoraj štiri leta - brez kakšnih
zaznavnejših zapletov in ugovo-
rov vladajo v koaliciji. Lahko bi
rekli, da se je levica nerodno (in
nepremišljeno) odzvala na po-
skuse združevanja na desnici.
Upokojenska poteza zagotovo
ni prispevala k strnjevanju levih
vrst. Tudi druge aktualne pobu-
de za povezovanje na sredini in
na levici povzročajo več nespo-
razumov in hude krvi kot pa ra-
zumevanja in sodelovanja. Po
večmesečnem abstraktnem go-
voričenju v Združeni Isiti o ne-
kakšni novi "tretji poti" in novem
povezovanju, so pred nekaj
dnevi sporočili "pogoje" za sode-
lovanje z Drnovškovo Liberalno
demokrado (LDS). Združena lis-
ta ob tem ostro kritizira (oziroma
kar zavrača) dosedanjo poltiko
eldeesovske koalicijske vlade in
vidi šele v spremembi te politike
možnosti za sodelovanje.
Takšno pogojevanje je vsekakor
nenavadno, še zlasti, če upošte-
vamo, da je bila doslej
predvsem Združena lista tista, ki
je izgubljala na volitvah,"
poraženci pa običajno ne dikti-
rajo oblik novega sodelovanja. S
tem ni rečeno, da LDS in
Združena lista ne bi morali
razčistiti starih zamer in nespo-
razumov. Združena lista je upra-
vičeno razočarana zaradi neka-
terih preteklih potez LDS, ki bi jih
lahko označili tudi kot izigravan-
je partnerstva. Toda, če je obe-
ma strankama resnično do te-
snejšega sodelovanja, potem se
niti ena od njih ne bi smela v po-
govore o tem spuščati z ne-
kakšnimi "ultimati" ali z občut-
kom nekakšne dvonnljive supe-
riornosti. Trenutna nesoglasja
znotraj LDS seveda ne bi smel
noben partner zlorabljati - ali
precenjevati. Razlike v pogledih
na vodenje tekoče politike (in
sploh glede politike stranke) so
med eldeesovci že nekaj obič^-
nega, vendar pa so bile ob "nor-
malnih časih" manj zaznavne in
manj potencirane. Predvolilno
obdobje je zelo pripravno tudi
za notranja strankarska
razčiščevanja. Tudi napetosti v
LDS zagotovo koreni nijo
predvsem v tem, čeprav se je
določeno izrazitejše "vrenje"
začelo že ob Drnovškovi bolez-
ni, ko je - kljub vsemu - vendarle
prišlo v ospredje tudi vprašanje
njegovega nasledstva. V zadnjih
mesecih je k temu Drnovšek še
dodatno prispeval s svojo neod-
ločnostjo pri odgovorih na
vprašanje, kje in na kakšnih
funkcijah vidi svojo prihodnost.
Nedvomno se nekaj kadrov v
LDS pripravlja tudi na morebiten
poraz na volitvah, ko bo lahko
sedanja kritična drža dobro
vnovčljivo blago pri morebitnih
novih (kadrovskih) razporedit-
vah.
DRNOVŠKOVA
"NEDOTAKLJIVOST"
Dr. Drnovšek za zdaj še dokaj
samozavestno vleče svoje pote-
ze in zanje dobiva večinsko pod-
poro v LDS. Pravzaprav bi lahko
rekli, da si je dr. Drnovšek zgra-
dil svojo avtoriteto in "nedotaklji-
vost" v stranki ravno po zaslugi
večnih medsebojnih rivalstev na
nižjih ravneh. V bistvu je v LDS
tudi prišel kot nekakšna 'tretja"
izbira med notranjimi pretenden-
ti za predsedniško funkcijo, in si-
cer kot nekakšna rešitev, ki je
bila sprejemljiva za vse. Vseka-
kor bo zanimivo, kako se bo dr.
Janez Drnovšek odzval na naj-
novejše legaliziranje frakcije
znotraj LDS, v kateri so ljubljan-
ska županja Vika Potočnik, nek-
danji zunanji minister Thaler,
nekdanji minister za šolstvo in
šport dr. Gaber in še nekateri
dokaj vidni člani LDS, ki ne so-
glašajo z nekaterimi njegovimi
političnimi potezami. Eden iz-
med vodilnih ljudi v LDS - minis-
ter Pavle Gantar je formiranje
frakcije sicer označil za nov do-
kaz 'Velike demokratičnosti" v
LDS, čemur pa bi se dalo opore-
kati. Sicer pa o znotrajstrankar-
ski demokraciji v nobeni stranki
ne govorijo kaj posebej resno in
kritično. Se največkrat iz druigh
strank letijo očitki o majhni no-
tranji demokratičnosti proti
Janševi SDS, češ da je Janša v
njej uvedel nekakšno vojaško
disciplino. Nasploh velja, da se v
javnosti s pomembnimi aktualni-
mi in programskimi vprašanji
ukvarjajo predvsem predsedniki
posameznih strank, pri čemer
vse diši na sumljivo monolitnost.
Le redko se najdejo in slišijo po-
samezniki, ki pokvarijo varljiv vi-
dez popolne enotnosti. Takšno
potezo si je zadnjič privoščil
član slovenskih krščanskih de-
mokratov Ivan Oman, ki je
vodstvo svoje stranke obtožil za
miniranje združevanja s Sloven-
sko ljudsko stranko in zaradi
tega celo napovedal odhod iz
stranke. Ne kaže pozabiti, da je
Oman pred leti zaradi istega
vprašanja zapustil Slovensko
ljudsko stranko, katere ustanovi-
telj je bil. Toda Omanov je očitno
trenutno manj kot pa je strank v
Sloveniji.
Jak Koprivo
RAZPIS
ZA 31. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE
GLASBE SLOVENIJE "PTUJ 2000"
Radio Tednik d. o. o. Ruj
razpisuje
XXX}. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
"PTUJ 2000", ki bo 4. AVGUSTA 2000 na Mestnem trgu na Ptuju.
Rscpisna pravila:
1.	Ansambli se na festivalu potegujejo za bronaste, srebrne in
zlate Orfejeve značke ter za nagrade za melodije in besedila.
Ansamble in melodije bo ocenjevala strokovna komisija za glas-
bo, besedila pa komisija za besedila.
2.	Na festival se lahko prijavijo vsi ansambli, ki gojijo to glas-
beno zvrst. Ansambli, ki še niso nastopali na festivalu, bodo
opravili avdicijo, ki bo predvidoma v mesecu juniju.
3.	Na festivalu so predvidene denarne nagrade za najboljše
ansamble po mnenju strokovne komisije in občinstva. Posebne
nagrade bo organizator zagotovil ansamblom, ki bodo dosegli
že tretjo, četrto ali peto zlato Orfejevo značko.
Strokovna komisija bo ocenjevala izvedbo in prijavljene nnelo-
dije.
Najboljšim ansamblom po mnenju strokovne komisije bodo
podeljeni kipci Orfeja.
4.	Ansambli nastopijo na festivalu z dvema melodijama, ki še
nista bili javno izvajani.
5.	Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu do 15. maja
2000 na naslov: Radio Tednik d. o. o. Ruj, Raičeva 6 Ruj. Infor-
macije dobite na tel.: 062 749 34 10, ali 062 749 34 11.
6.	Na festivalu bo podeljena še nagrada za n^boljšega debi-
tanta In Korenova plaketa za nggboljšega pevca ali pevsko sku-
pino. Korenova plaketa se podeljuje za večletno uspešno nas-
topanje v domači zabavni glasbi. Nagradi podeljuje strokovna
komisija.
7.	Z vsemi, ki bodo nastopili na festivalu, bo or^nizator skle-
nil pogodbo, ki bo natančneje določala medsebojne obveznosti
In pravice.
Ptuj, 15. februarja 2000
tednik - Četrtek, 24. februar 2000
11
PO MMŠm KMAilH
zavrc / NA OBISKU PROMETNI MINISTER ANTON BERGAUER
Hitra testa nai vkliuii tudi Zavri
Prometni minister mag. Anton Bergauer je bil prejšnji petek
pr\ič na delovnem obisku v haloški občini Zavrč, spremljal pa
ga je državni podsekretar Angel Polajnko iz ministrstva za pro-
met in zveze. Osrednja tema razgovora je bila ta čas aktualna
izgradnja hitre ceste od Slovenske Bistrice, preko Ptuja do
Ormoža, na katero naj bi se po nekaterih pričakovanjih
priključil tudi obmejni Zavrč. Minister in državni podsekretar
pa sta se z županom Miranom Vukom, vodstvom završke
občine, gorišniškim županom Slavkom Visenjakom, med razp-
ravljalci sta bila tudi župan MO Ptuj in podpredsednik DZ Mi-
roslav Luci in poslancem v DZ Alojz Vesenjak, pogovarjala o
nekaterih problemih s področja cestne infrastrukture,
predvsem v haloških občinah.
Završki župan Vuk je bil
odločen pri predstavitvi »domače«
ideje o navezavi mednarodnega
mejnega prehoda Zavrč na novo
hitro cesto, saj naj bi to pomenilo
neomejene možnosti širitve me-
jnega prehoda, ki ima že danes po-
membno vlogo na meji s Hrvaško.
V predstavitvi pobude je bilo
slišati, da bi na tem območju tudi
lažje zgradili most, ker pa je mejni
prehod dovolj vstran od naselja,
načrtovani tovorni terminal sploh
ne bi motil Zavrčancev, nasprot-
no, za občino bi to pomenilo večji
prihodek v obliki komunalne tak-
se, ki po besedah župana Vuka že
sedaj predstavlja edini pravi vir
dohodka občine.
Da je završka različica hitre ces-
te na tem območju vredna razmis-
leka, se je strinjal tudi minister
Bergauer, ob tem pa napovedal,
da je v izdelavi že študija, ki bo po
strokovni plati opredelila celotno
območje navezave na hitro cesto,
tudi v povezavi s cesto s hrvaške
strani. Pobuda je po besedah mi-
nistra prišla nekoliko pozno, saj je
bila vse od leta 1993 v načrtu
cestna povezava z mejnim preho-
dom preko Drave v Ormožu,
dobrega pol leta pa se ponuja še
ena - dodatna varianta Zavrč in
povezava na hitro cesto naj bi bila
predvidena nekje pri Forminu (v
občini Gorišnica). Sicer pa je bil
minister mnenja, da je pred do-
končno študijo težko govoriti ali
je pobuda prišla resnično pre-
pozno, tako kot menijo nekateri,
vsekakor pa se je strinjal, da je to
dober predlog, ki ne bo kdo ve
kako težaven s strokovnega sta-
lišča, dosti bolj po prevagala poli-
tična odločitev. In najslabše, kar
bi pri tem lahko dosegli, pravi mi-
nister Bergauer, je, da bi lahko
skregali sosede, kar pa v nobenem
primeru ne bi bilo dobro.
SAMO IDEALNA
»LOKACIJA ZAVRČ«
BO VERJETNO
PREMALO
Naloga ministrstva bo po bese-
dah državnega podsekretarja Po-
lajnka v prihodnje usmerjena v
proučitev vseh možnosti, ki jih
ponujata tako imenovani ormoška
in završka trasa, to pa zato, da
pozneje ne bi dobili očitka, da je
zadeva bila narejena enostransko.
Že sedaj, tako je menil Polajnko,
pa ena in druga lokacija ponujata
neke svoje prednosti. Tako je v
bistvu prednost Ormoža v manjši
investiciji, Završka varianta pa
ponuja neskončno veliko
površino, ki bi jo bilo lahko izko-
ristili za dosti večji mejni prehod.
Vendarle pa se je Polajnko strin-
jal, da območje Zavrča ponuja
idealno lokacijo, da je to območje
eno manj razvitih in bi s to cesto
pridobili nešteto razvojnih
možnosti, vsekakor pa bo po nje-
govem najbolje počakati na študi-
jo, ki bo dala jasne smernice.
Da je završka različica
priključka na hitro cesto dobra in
bi kraju, občini ter širši okolici
veliko doprinesla, so se strinjali
tudi ostali razpravljalci, zato bodo
v prihodnje dali projektu vso po-
dporo, v parlamentu pa rekli tudi
dobro besedo zanj. In če ne druge-
ga, bo pač čas pokazal svoje, študi-
ja pa prav gotovo, saj bo odločila o
marsičem, in če bo denarja dovolj,
kar je težko trditi, potem bi bilo
dobro izpeljati kar obe možnosti,
tako je menil tudi minister Ber-
gauer.
Prometnega ministra pa so v
haloško občino pripeljali tudi
zato, da mu predstavijo številne
težave, ki jih tarejo na področju
urejanja cest, ob tem pa izvedo
kako in s kolikšno vsoto denarja
jim lahko pomaga država,v tem
primeru prometno ministrstvo. V
občini Zavrč imajo sicer blizu 12
kilometrov državnih - regional-
nih cest, dobra polovica teh odse-
kov pa je žal v slabem stanju,
manjši del je še makadamski, tako
je dejal tudi minister Bergauer.
Ob tem je opozoril, da imamo v
naši državi še dobrih 600 kilomet-
rov makadamskih cest, kar za mi-
nistrstvo predstavlja iz leta v leto
še dodaten problem. Da pa bo mi-
nistrstvo v prihodnje lahko pri-
maknilo tudi kakšen tolar več za
završke ceste, bo morala občina
kaj kmalu napisati pobudo in s
tem izkazati identifikacijo
potrebnih posegov na obe državni
cesti, šele potem bo mogoče kaj
ukreniti. Ža vse ostale odseke
občinskih cest in javnih poti, pa
bo morala poskrbeti kar občina
sama, denarja zato v državi tako
rekoč sploh ni na voljo.
Tatjana Mohorko
Minister Bergauer in državni podsekretar Polajnko sta bila
najprej na delovnem obisku v občini Zavrč, nato pa še v
mestni občini Ptuj.	Foto: TM
ptuj / SE O TRASI PTUJSKE OBVOZNICE
Skupna rešitev v razliki "C"
Minister za promet in zveze Republike Slovenije Anton Ber-
gauer ter državni podsekretar v ministrstvu Angel Polajnko sta
prejšnji petek obiskala tudi mestno občino Ptuj. V mestni hiši
sta se sestala s prestavniki mestne občine Ptuj (županom Luci-
jem, podžupanom Milanom Čučkom, predstojnikom skupne
občinske uprave Stanislavom Napastom, direktorico občinske
uprave Liziko Vidovič) ter svetniki mestnih četrti Jezero in
Breg. Osrednja točka pogovora je bila gradnja ptujske obvozni-
ce oziroma dogovor o njeni trasi, govorili pa so tudi o potrebni
sanaciji nekaterih magistralnih regionalnih cest na območju
mestne občine Ptuj, ki bodo zaradi gradnje avtocest v Prekmur-
ju v bodoče veliko bolj prometno obremenjene. To so predvsem
ceste Ptuj - Vurberk - Maribor; Ptuj - Dornava - Ljutomer;
Spuhlja - Bori - Zavrč, odsek Spuhlja in Ptuj - Juršinci - Gornja
Radgona. V zvezi s tem Ptujčanom minister Bergauer ni
ničesar obljubil, priporočil jim je le, da s predlogom za njihovo
sanacijo ponovno "kandidirajo" v okviru prihodnjega pro-
računa. Direkcije za ceste namreč že zbira predloge za pro-
račun leta 2001.
Kot smo lahko slišali v petek, je
bila trasa ptujske obvoznice
določena že pred mesecem dni,
manjkala je edino pritrditev, ali je
predmet financiranja obvoznice
Ptuja tudi premostitev Drave s
podaljškom v Puhovo cesto. Že ta-
krat in ponovno sedaj v petek je
bilo tudi potrjeno, da varianta
brez mostu preko Drave s poveza-
vo Puhove ceste ni obvoznica.
Samo povezava hitre ceste med
Markovci in Hajdino brez po-
vezovalne ceste na Ptuj prevzame
le tranzitni promet s 3000 vozili
dnevno, kar je premalo za financi-
ranje tako drage ceste. Dejsto je
namreč, da hitra cesta brez mostu
prek Drave in brez povezave Ptuja
ne bi rešila ptujskih prometnih
zagat, zato je nujno potrebno po-
leg hitre ceste zgraditi še
priključno cesto in južni most na
Ptuju. "V primeru, da se zgradi
most prek Drave in Ptuj naveže na
to obvoznico, se bo prometni vo-
lumen podvojil oziroma celo pot-
rojil. Šele v tem primeru je cesta
rentabilna. Investitor je dolžan,
da gradi rentabilno cesto oziroma
cesto, ki je ekonomsko upra-
vičena, in mora zgraditi obvozni-
co in most preko Drave. Že janu-
arja sem v Ptuju poudaril, da je fi-
nanciranje tega mostu stvar ob-
voznice. Cesta, ki bo povezovala
Ptuj in obvoznico, pa je ptujska
cesta. Pomeni, da bo Ptuj v tej in-
vesticiji z določenim deležem mo-
ral sodelovati. Predvsem gre za fi-
nanciranje pločnika, javne
razsvetljave in morebitne druge
ureditve, povezane s to gradnjo.
To pa bo zelo malo glede na
obsežnost investicije, ki pa bo fi-
nancirana s strani države.
Različica C hitre ceste predvide-
va potek med Markovci in Hajdi-
no tako, da trasa, ki prihaja iz
Gorišnice, južno ob dovodnem
kanalu HE Formin, obide Novo
vas po severni strani, prečka Dra-
vo in se ob nasipu Ptujskega jeze-
ra usmeri na območje Šturmovca
proti Ptuju; tu je ob Perutnini
predvideno križišče, v katerem se
od hitre ceste odcepi navezovalna
cesta cesta, ki vodi prek Drave do
Puhove ceste, hitra cesta pa se na
to usmeri proti Zagrebški cesti in
mimo sv. Roka proti Hajdini, kjer
se na območju Hajdine priključi
na avtocesto. Od tod naprej trasa
še ni določena glede na to, da je na
območju Hajdine še cela vrsta lo-
kacijskih problemov, ki jih inten-
zivno rešujemo. Ko jih bomo
rešili, bomo čez nekaj mesecev
lahko tudi predstavili nadaljni po-
tek te ceste proti Kidričevem ozi-
roma Slovenski Bistrici," je v pe-
tek med drugim povedal Angel
Polajnko, državni podsekretar v
ministrstvu zaj)romet in zveze, ko
je skupaj z ministrom za promet
in zveze Antonom Bergaurjem še
dodatno pojasnjeval utemeljitev
za skupno rešitev ptujske ob-
voznice v obliki različice C.
Postopke za začetek gradnje
vodi mestna občina Ptuj oziroma
skupna občinska uprava. Gre za
soglasja, ki so povezana z
različnimi študijami oziroma ra-
ziskavami. Glede na izkušnje pa je
mogoče napovedati, da bo uredba
o lokacijskem načrtu sprejeta ob
koncu letošnjega leta oziroma v
začetku prihodnjega leta. Z
gradnjo ptujske obvoznice pa bi se
lahko po ministrovih besedah
pričelo sredi leta 2001. Ta cestni
odsek je uvrščen v nacionalni pro-
gram izgradnje avtocest v Repub-
liki Sloveniji in ni nobene bojaz-
ni, da se ne bi začel graditi, če
bodo vsa pripravljalna dela izve-
dena. Najprej bo potrebno izdelati
lokacijski načrt, najpomembnejše
pa je poenotenje vseh v Ptuju, da
ta most in obvoznico nujno
potrebujete, je še poudaril Angel
Polajnko. Trenutne prometne
razmere na območju Ptuja so
kljub podvozu nemogoče, potre-
ben je korak naprej, to je čim-
prejšnji začetek gradnje obvozni-
ce. Dosedanje različice gradnje
ptujske obvoznice so padle zaradi
zahtev arheološke stroke oziroma
zaščite narave, nekaterim pa so
nasprotovali tudi občani.
Državni podsekretar Angel Po-
lanjko se bo 10. marca srečal s kra-
jani mestne četrti Breg in jim
podrobno predstavil različico C
trase ptujske obvoznice. Ob tej
priložnosti bo prišlo tudi do neka-
terih usklajevanj zaradi že predvi-
dene rušitve nekaterih hiš na tem
območju (govori se, da naj v skra-
jnem primeru porušili največ de-
set hiš). Pričakujejo, da bo prišlo
do nekaterih manjših popravkov
sedaj že nekako potrjene različice
C trase ptujske obvoznice, ki je
bila potrjena na kar treh srečanjih
predstavnikov ministrstva za pro-
met in zveze ter mestne občine
Ptuj s četrtima. Bojazni o tern, da
bi padel koncept, pa ni več. Če se
bo gradnja pričela sredi pri-
hodnjega leta, naj bi bila končana
v letu 2002.
MG
12
četrtek, 24. februar 2000 - TEDNIK
od TOD IN TAM
Od tod In tam
DORNAVA •
Za športniki je
uspešno leto
člani športnega društva v Dor-
navi so na občnem zboru v sobo-
to, 5. februarja, pregledali aktiv-
nosti v lanskem letu. Predsednik
Jože Obran, je ugotovil, da so
lani dosegli dobre rezultate v
strokovnem delu. Še posebej ak-
tivne so nogometna, košarkar-
ska in šahovska sekcija.
Člani športnega društva so s
prostovoljnim delom zgradili nov
športni objekt, v katerem imajo
slačilnice, sanitarije in druge
prostore. Finančno jim je nekaj
primaknila tudi občina Dornava.
Na nogometnem igrišču jim je
uspelo urediti namakalno napra-
vo, da bodo tako obdržali travo
tudi v sušnih poletnih mesecih.
Športniki v Dornavi so si tudi za
letos zadali veliko načrtov. V tem
času že potekajo treningi članov,
dečkov in veteranov nogometašev
za novo sezono. Na igrišču bi radi
zgradili še zaščitno ograjo in par-
kirišče. Še naprej bi radi izo-
braževali trenerje, saj se zavedajo,
da le strokovno usposobljeni ka-
der lahko prenaša svoje znanje na
mlade. Upajo, da bodo v zimskih
mesecih za treninge lahko upora-
bili tudi novo šolsko telovadnico.
Članom športnega društva so
zaželeli uspešno delo tudi župan
Franc Šegida in predstavniki ne-
katerih drugih dništev.
MS
DORNAVA •
5. fašenk po
domavsko
člani turistično etnografskega
društva Liikari tudi za letošnji
pustni ponedeljek, 6. marca, pri-
pravljajo tokrat že 5. fašenk po
Dornavsko. V pustni povorki, ki
se bo kot ponavadi začela v Mez-
govcih in nadaljevala po Dornavi
bodo etnografski liki, koranti,
domači cigani in številne sodobne
maske. Vsi, ki bi radi sodelovali
na tem karnevalu se lahko še pri-
javijo, pri predsednici društva
Mariji Velikonja. Člani turis-
tičnega društva Liikari in drugi
vaščani so že zelo lepo okrasili
vasi Dornava in Mezgo vci.
Domačini pravijo, da bodo tako
kot prešnja leta poskrbeli za pravo
pustno vzdušje.
MS
ROGOZNICA#
Upokojenci o
s\ojem delu
Na 2. letnem zasedanju se bodo
danes dopoldne v sešli člani
skupščine društva upokojencev
Rogoznica. Po izvolitvi organov
skupščine bodo pregledali
poročila o delu v lanskem letu in
potrdili bilanco za leto 1999.
Člani se bodo nato seznanili še s
finančnim planom in programom
dela za letos ter dogovorili za sklic
občne^ zbora članov Društva
upokojencev, ki naj bi bil konec
maja, sprejeli pa naj bi tudi sklep
o podelitvi priznanj ob letošnjem
prazniku društva.
ak
DESTRNIKO
Občni zbor
PGDDestnmik
v soboto, 26. februarja se bo ob
18. uri v prostorih destmiškega
gasilskega društva pričel 31. redni
letni občni zbor članov prosto-
voljnega gasilskega društva Destr-
nik. Po izvolitvi organov občnega
zbora se bodo gasilci seznanili s
poročili o delu v lanskem letu, iz-
volili delegate za občni zbor Ga-
silske zveze nato pa sprejeli še
program dela in letošnji finančni
plan. Destrniški gasilci bodo to
soboto v svoje vrste sprejeli tudi
nove člane ter podelili priznanja.
ak
DESTRNIKO
V soboto pravi bal
Kulturno in turistično društvo
Destrnik prirejata to soboto v
dvorani destmiškega kulturne^
doma pravi bal. Prikazu bala in
kulturnemu programui bo sledila
zabava ob gibanicah in domačem
vinu, za prijetnejše druženje pa
bodo poskrbeli ansambel Stajer
band.
ak
ORMOŽ • Srečanje
folklornih skupin
v soboto, 26. februarja se bo ob
18. uri v Kulturnem domu v Pod-
gorcih pričelo območno srečanje
odraslih folklornih skupin in
ljudskih pevcev. Zaplesali bodo
ljubitelji ljudskih plesov iz Pod-
gorcev in Ivanjkovcev ter člani
skupin, ki gojijo ljudsko petje v
Podgorcih, Osluševcih, pri Sve-
tem Tomažu, v Obrežu, Ivanjkov-
cih in na Humu. Srečanje bo stro-
kovno ocenil Branko Fuchs, ki bo
izbral udeležence za medobmočni
srečanji, ki bosta, 4. jtmija v
Smartnem na Pohorju za ljudske
pevce, 21. maja pa se bodo v Slo-
venski Bistrici srečali člani odras-
lih folklornih skupin na priredit-
vi, ki bo nosila naslov Plesat me
pelji. Ljudski pevci iz vse Sloveni-
je pa se bodo zbrali na Državnem
srečanju 4. novembra v Kopru.
Državno srečanje odraslih fol-
klornih skupin pa bo tokrat 30.
julija v Beltincih.
mf
LENART • 10. seja
občinskega sveta
Prva letošnja seja lenarškega
občinskega sveta bo v torek, 29.
februarja, ob 16. uri. Svetnike
čaka tokrat kar 14. točk obsegajoči
dnevni red, med drugim naj bi
skupaj s poročilom o inventuri
sprejeli tudi Odlok o zaključnem
računu proračuna občine za lan-
sko leto. Svetniki bodo razpravlja-
li še o povprečni gradbeni ceni in
povprečnih stroških komunalne-
ga urejanja stavbnih zemljišč v
občini. Odloku o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami
ter drugih aktualnih zadevah v le-
narški občini.
AK
AREH • Zimski
vikend za učence
OŠ Kidričevo
Učenci prvih, drugih, tretjih in
četrtih razredov osnovne šole Ki-
dričevo, so preživeli dva zimska
vikenda na Arehu, kjer so se sez-
nanili s prvinami smučanja, neka-
teri pa so bili tudi na sankanju;
skratka za vsakogar se je našlo do-
volj zimskega veselja. V prvem
zimskem vikendu je bilo prisot-
nih 64, v drugem pa 44 učencev in
učenk. Njihove učiteljice so se se-
veda zelo potrudile, da jim ni bilo
diolgčas, zato jim je bilo ob slove-
su z zimsko idilo na Arehu kar
težko.
dk
SLOV. BISTRICA •
Priprave na letošnji
pust
Pustne prireditve in priprave na
najbolj nori dan v letu se od ene
do druge slovenske pokrajine raz-
likujejo. Ponekod poskušajo ta
dan upozoriti na napake, ki so se v
preteklosti dogajale pri njih, ali pa
na najbolj pereče probleme, ki ta-
rejo ljudi v določenem okolju,
drugje pa se na ta dan zadovoljijo
samo s povorko, kjer so glavni
maskiranci šolarji. Nekaj tak^a
je tudi v Slovenski Bistrici, kjer
odrasli bodisi sploh ne sodelujejo
v pustni povorki, ali pa so tam
zgolj po službeni dolžnosti.
Tudi letos sta TIC in TD Slo-
venska Bistrica kot organizatorja,
(soorganizatorja sta zavod za kul-
turo in občina Slovenska Bistri-
ca), povabila v goste kurente iz
Bresnice pri Podgorcih, da bodo v
četnek pred pustnim torkom po
bistriških ulicah in trgih pometli
z letošnjo zimo, ki je že kar pre-
dolgo prisotna pri nas in s tem
prinesli tudi nekoliko več pustne-
ga vznemirjenja.
V	tem času v okviru veselih zim-
skih počitnic v Knjižnici Josipa
Vošnjaka šolarji pridno izdelujejo
pustne maske. Pri manjših šolarj-
ih so to predvsem pravljični juna-
ki, starejši pa z maskami že
nakažejo na probleme.
V	pustni povorki, ki se bo
pričela na pustni torek ob 15. 30.
uri, bodo sodelovali šolarji osnov-
ne šole Minke Namestnik - Sonje,
osnovne šole Pohorskega odreda,
bistriške mažiuretke, Frajhajmska
godba na pihala ter pihalni orkes-
ter DPD Svobode iz Slovenske Bi-
strice. Vabljene so tudi etno sku-
pine, vendar je tu, podobno kot
pri odraslih skupinah, manj zani-
manja za sodelovanje. Po končani
povorki, sklenili jo bodo na zu-
nanjem grajskem dvorišču, bodo
med drugim nagradili tudi najiz-
vimejše doma narejene maske.
vt
KIDRIČEVO •
Predavanje o
bolezni dojk
Občina Kidričevo je organizira-
la v sredo, 16. februarja v prosto-
rih osnovne šole v Kidričevem
predavanje na temo: Pomembni
dejavniki bolezni dojk. Predaval
je zdravnik dr.med.g. Dušan
Rosič iz Ptuja. Kot je za uvod po-
vedala organizatorka ga. M^ta
Pinterič, da ženske ne rade
srečujejo še manj pa govorijo o bo-
lezni dojk. Vend^ ne pozabimo,
da zgodnje odkrivanje bolezni ne
pomeni smrt. Povedda je, da vsa-
ko leto zboli okrog 800 do 850
Slovenk za boleznijo, ki ji pravi-
mo rak. Zato ne pozabimo pisati,
govoriti in se družiti tudi na
takšnih predavanjih in da samo-
pregledovanje dojk enkrat na me-
sec preide v navado prav vsaki
ženski in če je pravočasno odkrita
bolezen je možnost ozdrvitve. Na
to temo se je zbralo okrog 60 ude-
leženk. Z zanimanjem so pos-
lušale predavanje zdravnika, ki je
v celoti analiziral zgradbo dojk in
opisal bolezen ki se najpogosteje
pojavlja. Predvsem je poudaril na
samopregledovanje dojk. Posebno
pozornost je namenil tistim žen-
skam, ki imajo takšno bolezen v
sorodu. Če je odkrita bolezen do-
volj zgodaj ni potrebno odstraniti
cele dojke. Prav zanimivo je bilo
poslušati strokovnjaka, ki je spe-
cialist za tovrstne bolezni v naši
okolici. Prijeten zaključek
takšnega druženja je popestril
večer kantavtor Vito Mlinarič z
pesmijo "Črnolasa princeska" in
pesem "o mami".
Marta Pinterič
PTUJ • Predavanje
Tomaža Humaija -
Dhaulagiri 99'
Planinsko društvo Ptuj in Klub
ptujskih študentov Vas vabita na
predavanje vrhunskega alpinista
Tomaža Humarja, ki mu je v lan-
skem letu uspel izreden podvig -
preplezati južno steno Dhaulagi-
rija (8167 m). Predavanje,
oprem-ljeno z multuvizijskim
prikazom Tomaževega podviga
bo v petek, 25. februarja 2000 s
pričetkom ob 18. uri v Šolskem
centru Ptuj (vstop bo možen od
17.30 ure dalje). Pričakujemo Vas
z željo, da skupaj podoživimo naj-
večji alpinistični dogodek pretek-
lega desetletja in pobliže spozna-
mo Tomaža Humarja - človeka,
Slovenca, ki mu je uspel neverje-
ten alpinistični podvig! Nasvi-
denje na predavanju!
Podpredsednik PD
Ptuj Uroš Vidovič
16
četrtek, 24. februar 2000 - tednik

borl, hlaponci, trnovska vas, gorišnica / ISKRENE ČESTITKE ZLATOPOROČENCEM
Ilafa poroka zakontev Horvat
v soboto, 12. februarja 2000 sta si ponovno izrekla ljubezen in
zvestobo Elizabeta in Franc Horvat. Gospa Liza je bila rojena 13.
maja 1928 v Zagojičih, njen mož Franc pa 31. julija 1927 v Sobe-
tincih. Poročila sta se 11. februarja 1950.
Letos je minilo petdeset let od sklenitve njunega zakona. Na gra-
du Bori se je odvijala zlata civilna poroka, ki jo je vodil župan
občine Gorišnica Slavko Visenjak. Po vnovični obljubi sta si zakon-
ca po petdesetih letih spet nadala prstana in z enako gorečo iskrico
v očeh spet izrekla DA. Spremljali so ju njuni otroci z družinami in
tudi drugi sorodniki, znanci in prijatelji. Cerkveno poroko je vodil
gorišniški župnik gospod Ivo Holobar v domači župnijski cerkvi
Sv. Marjete v Gorišnici. Po opravljenem obredu sta se babica in de-
dek v spremstvu kopjašev in sorodnikov odpeljala s paruči v
Moškanjce, kjer se je začelo pravo štajersko kmečko gostiivaje. Tri
dni in tri noči je trajalo rajanje ob dobri jedači in pijači, ob odličnih
muzikantih in v veseli družbi, ki je izkazala spoštovanje do zlatopo-
ročencev. Babici Lizi in dedeku Francu še enkrat želim veliko zdra-
vja in veselja med nami in da bi se čez deset let lahko skupaj veselili
na biserni poroki.
Vnukinja Maja Tuš
Zlatoporočenca Rlizabeta in Franc Horvat
Zlata poroka zakomev Kmetei
Na domačiji Angele in Antona Kmetca v Hlaponcih so 12.
februarja opravili slovesen obred zlate poroke. Pred matičarja sta
po pedesetih letih skupnega življenja ponovno stopila zakonca
Kmetec, obred pa sta opravila juršinski župan Alojz Kaučič in
farni župnik Štefan Cesar.
Zlata nevesta Angela Kmetec, rojena Čuš, se je rodila 10. maja
1926 v Mezgovcih ob Pesnici in je bila gospodinja, zlati ženin An-
ton Kmetec pa 8. januarja 1930 v Slomih in je dolgo časa delal v
Nemčiji. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka. Danes ju razve-
seljujeta vnukinja in vnuk.
MS
Zlatoporočenca Angela in Anton Kmetec
Zlatoporoiema lovreniii iz
Trnovske vasi
Po petdesetih letih skupnega življenja sta v soboto, 19. februar-
ja 2000, ponovno izrekla svoj da Franc Lovrenčič in Marija, roje-
na Šalamun iz Hiša 46, Trnovska vas.
Franc se je rodil 11. novembra 1925 v Grajenščaku. Odraščal je pri
teti v Bišu, po kateri je podedoval tudi kmetijo. Marija se je rodila
21. maja 1921 v Bišu. Poročila sta se 21. niaja 1950. V zakonu se jima
je rodilo pet otrok: Marija, Franc, Ivan, Štefan in Nada. Da bi lažje
preživela družino, se je Franc zaposlil na podjetju VGP Ptuj, kjer je
delal vse do upokojitve. Marija pa je bila gospodinja in pridno dela-
la na kmetiji. Na jesen življenja pa ju razveseljuje 14 vnukov, pose-
bej pa sta ponosna na pravnuka Patrika in Tilena.
Nečak Zmago
Zlatoporočenca Marija in Franc Lovrenčič sl<upaj z
otroki in domačim župnikom.
Foto Zmago Šalamun
Zlatoporoiema Janez in
ilizabeta Šumeniak
19. februarja sta po 50 letih skupnega življenja ponovno stopila
pred matičarja Janez in Elizabeta Šumenjak iz Gorišnice. Obred
zlate poroke v baročni dvorani Gradu Bori je opravil župan
Slavko Visenjak, cerkveno poroko pa farni župnik sv. Marjete
niže Ptuja.
Zlati ženin se je rodil 6. februarja 1927 v Stojncih. Zaposlil se je
1948 na Gradnjah Ptuj, pozneje pa na cestnem podjetju. Po dolgih
37 letih dela je odšel v zasluženi pokoj. Zlata nevesta Elizabeta se je
rodila 8. novembra 1931 v družini Kelenc kot edinka, zato je ostala
doma in skrbela za starše dom in družino ter delala na manjši kme-
tiji. V zakonu so se jima rodili 3 otroci. Razveseljujeta ju še hčerka
Anica in sin Jože. Najbolj pa sta ponosna na tri vnuke in vnukinjo.
Elizabeta in Janez Šumenjak	Foto: Laura
ptuj / RAZSTAVA STARIH LIKALNI KOV
Bog ne daif da bi "crlrno" likalnik
v ptujski študijski knjižnici Ivana Potrča je do 10. marca vsak
dan od 8. do 19. ure na ogled razstava o likalnikih in likanju, ki
nosi naslov Le likaj, likaj srajčieo. Pripravile sojo dijakinje in
profesorice, ki so del razstave namenile tudi predstavitvi
Srednje tekstilne šole iz Maribora. Najstarejši razstavljeni li-
kalniki so stari tudi več kot sto let.
Likalnik je eden tistih pred-
metov za vsakdanjo rabo, ki ne
sme manjkati pri nobeni hiši.
Ker je povezan s tekstilom, so se
na Srednji tekstilni šoli v Mari-
boru v tem šolskem letu pri
praktičnem pouku odločili za
kar dve raziskovalni nalogi na
to temo. Pod mentorstvom Li-
vije Meglič Bohak, Irme Zoreč
in Vere Bračič sta nastali nalogi
z naslovom Razvoj in uporaba li-
kalnikov ter Likalniki nekoč in
danes, ki so ju pripravile dija-
kinje 3. in 4. letnika. Z naloga-
ma se bodo udeležili 4. državne-
ga tekmovanja usnjarske in
tekstilnih šol Slovenije ter tek-
movanja Mladi za napredek Ma-
ribora, ki ga je razpisala občina
Maribor. Ob raziskovalnem
delu so dijaki zbrali tudi precej
likalnikov, nastalo pa je tudi ve-
liko slikovnega gradiva. Oboje
so uporabili za rastavo, ki so ji
dali naslov Le likaj, likaj
srajčieo. V januarju so jo razsta-
vili v šolskih prostorih, od 11.
februarja pa je na ogled tudi v
razstavnem prostoru Študijske
knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.
Pri raziskovalnem delu so
obiskali različne muzejske zbir-
ke: Tehniški muzej Slovenije
"Bistra" pri Vrhniki, Koroški
pokrajinski muzej Slovenj Gra-
dec, etnološko zbirko Pokra-
jinskega muzeja Ptuj v Veliki
Nedelji, Arkovo etnološko zbir-
ko v gradu Slovenska Bistrica in
muzejsko zbirko v Muti, kraju,
kjer so nekoč v železolivarni iz-
delovali likalnike. Zbirko pred-
metov za vsakdanjo rabo so si
ogledali tudi v Juršincih, kjer
Toplak predseduje Društvu za
ohranjanje dediščine, zanimivo
zbirko starih likalnikov ima za-
sebni zbiralec Janez Mavrič v
Gornjem Gradu, tudi Mira in
Alojz Strmčnik iz Slovenj Gra-
dca imata v svoji zbirki 15 likal-
nikov. Med več kot 2000
različnimi predmeti s širšega
pohorskega področja zasebnega
zbiralca Alojza Grubelnika iz
Ribnice na Pohorju je tudi 51 li-
kalnikov.
Ker je literature o likalnikih
in likanju malo, so si učenci po-
magali pri iskanju podatkov z
ustnim izročilom. V Domu upo-
kojencev Danice Vogrinec delu-
je skupina ostarelih za samopo-
moč, ki so znali povedati veliko
zanimivega o tem, kako se je li-
kalo nekoč, kakšni so bili mate-
riali za likalnike, kje so se dobili
in podobno.
Pri svojem raziskovalnem delu
so torej prišle dijakinje do zani-
mivih ugotovitev in jih zapisale
v dveh raziskovalnih nalogah.
Domnevajo, da so pri nas li-
kalnike izdelovali v železarni na
Muti in drugih železarnah po
Sloveniji. Nekoč so uporabljali
tudi lesene likalnike, sledili so
jim bronasti; te so uprabljali
tudi za likanje bogoslužnih
oblačil. Šele nato so prišli v upo-
rabo težki, tako imenovani
"žalostni likalniki". Konec 19.
stoletja je bil v uporabi likalnik
iz kovine z drobljenim steklom
v notranjosti, nato likalnik z
vstavkom - "štohlom", kot so ga
imenovali. Sledil je likalnik iz
sive litine na žerjavico in želez-
ni likalnik. Po prvi svetovni vo-
jni se pojavi likalnik na konek-
tor, temu sledijo prvi električni
likalniki. Likalnik je bil nekoč
dragocen predmet in mnogi so
ga ohranili kot spomin na svoje
prednike.
Z razstavo, ki prikazuje razvoj
likalnikov, so želele profesorice
Srednje tekstilne šole tudi vzbu-
diti zanimanje za šolo, ki ima iz
leta v leto manjši vpis predvsem
na programu šivilja in krojač.
Če se boste torej v naslednjih
dneh odpravili po knjige, si bos-
te lahko ogledali tudi stare in
nove likalnike ter zvedeli marsi-
kaj zanimivega o tem, kaj se do-
gaja na Srednji tekstilni šoli v
Mariboru.
Majda FridI
Razstava ponuja na ogled tudi več kot sto let stare likalnike, ki so pogosto
del identitete družin in jih prenašajo kot družinski zaklad iz roda v rod.
tednik - Četrtek, 24. februar 2000
17
IMMUHHVOSn
novo mesto / PETDESET LET DOLENJSKEGA LISTA
0o/enci sreiali Abrahama
v letih po drugi svetovni vojni je takratna nova oblast, da bi
ljudi seznanila s svojo dejavnostjo, jih navdušila za obnovo
porušene dežele in jim predstavila svoje cilje, ustanovila poleg
osrednjih državnih in normativnih medijev - dnevnikov, po
posameznih pokrajinah tudi lokalne časopise, saj se je zave-
dala, da morajo ljudje poleg "visoke" politike spoznavati tudi
dogajanje v svojem okolju, se vzgledovati po dobrem in kritizi-
rati slabo.
Tako so se rojevali še danes os-
rednji pokrajinski časopisi. Pri-
morske novice, Gorenjski glas.
Pomurski vestnik. Celjski Novi
tednik,	spodnjepodravski
(ptujski) Tednik in kot zadnji,
leta 1950, Dolenjski list. Prva
številka osrednjega dolenjskega
časnika je izšla, 17. februarja
1950 in natanko petdeset let (in
en dan) po tem dogodku so do-
lenjski časopisni kolegi v
športni dvorani Marot v Novem
mestu s koncertom, ki so ga po-
darili svojim bralcem, proslavili
ta pomembni jubilej. Henčkov
ansambel, ciganska skupina
Šukar in Vlado Kreslin so pri-
vabili veliko Dolenjskemu listu
zvestih bralcev, ki se jim je za
njihovo zvestobo časopisu zah-
valila mlada odgovorna uredni-
ca Jožica Dorniž in vse povabi-
la na proslavo ob stoletnici.
Obiskovalcem prireditve so
nato prebrali še pozdravno pis-
mo predsednika države Milana
Kučana, ki se jubileja ni mogel
udeležiti, čestital pa je Dolen-
jcem ob petdesetletnici in pou-
daril pomen, ki ga imajo in ga
bodo tudi v prihodnje imeli slo-
venski lokalni mediji.
Podžupan mestne občine Novo
mesto mag. Adolf Zupan pa je v
imenu župana jubilantom
izročil posebno občinsko priz-
nanje; sprejel ga je direktor
podjetja Drago Rustja. Seveda
s(m)o se svojih dolenjskih kole-
gov z veseljem spomnili tudi
drugi slovenski pokrajinski
časopisi, saj se je v pol stoletja
obstoja med nami učvrstilo kar
nekaj oblik sodelovanja, skupaj
pa tudi nastopamo v "boju" proti
državi, ko poskušamo uveljavla-
jti interese lokalnih in drugih
medijev. Vsem ustvarjalcem
Dolenjskega lista vse lepo še
naslednjih nekajkrat petdeset
let tudi v imenu družbe Radio -
Tednik Ptuj.
Jš
Ob jubileju je Dolenjski list svoje številne naročnike In bralce povabil v športno dvorano Marof,
kjer so za njih v dveurnem koncertu nastopili ansambel Henček, skupina Šukar In Vlado Kreslin
(vsi so na posnetku ob zaključni pesmi) (Foto: Dolenjski list)
poiensak/ ČLANI TURISTIČNEGA
DRUŠTVA DOSEGAJO REZULTATE
V društvu si želijo
podmladka
člani turističnega društva Polenšak so na nedeljskem let-
nem občnem zboru pregledali delo v minulem letu, ko so or-
ganizirali več prireditev, pomagali pri urejanju okolja in
prispevali k promociji kraja.
Kot je povedal predsednik društva Jože Munda, so si tudi za letos
zadali podoben program dela. Pripravljajo se že na pustno priredi-
tev Fašenk po Dornavsko, ki bo v ponedeljek, 6. marca, 25. marca
bodo organizirali proslavo ob materinskem dnevu, potem pa še ne-
kaj spomladanskih čistilnih akcij. Njihova osrednja prireditev
Praznik žetve, kruha in pogač bo letos 15. in 16. julija. Člani turis-
tičnega društva so v prešnjih letih zgradili turistični dom, letos pa
bi radi uredili ogrevanje ter ga opremili. V njem je stalna zbirka sta-
rega orodja, ki jo bodo izpopolnjevali. Želijo si odkupiti tudi
društveno njivo na kateri bi posejali pšenico za prikaz žetve. Tako v
sekciji predic kot v društvu nasploh si želijo mlajših članov.
Občnega zbora so se udeležili tudi župan občine Dornava Franc
Šegula, predsednik turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožič,
predsednik Mariborske turistične zveze Anton Rous in predsedniki
sosednjih turističnih društev.
ms
Sicer so še nel<oliko sramežljivo zaprti, a so te dni ta pravi
zvončki, "topišni", kronice, norice, kakor koli že jih imenu-
jemo, že pričeli "zvoniti".
FOTOZAPIS: Majda Fridl
18
četrtek, 24. februar 2000 - tednik
IM KRATEK € AS
Info-
glasbene novice!
Koncertno dogajanje v Slovenije
se nadaljuje 26. februarja, ko bo
v Ljubljani nastopila skupina
BLODHOUND GANG, ki nasto-
pa na koncertni turneji z naslov-
om Hooray for Boodies.
Nizozemska skupina VENGA-
BOYS ima že lepo zbirko hitov z
naslovi Up&Down, We Like to
Party, We're Going to Ibiza in
Kiss. Kvartet sodi med vodilne
plesne skupine, ki tokrat nadal-
juje v lahkotnem pop ritmu v pri-
redbi SHALALA LALA (****), ki
jo je nekoč izvajala skupina Dre-
am House.
Britansko skupino FIVE sestavl-
jajo Richard Neville, Scott Ro-
binson, Richard Breen, Jason
Brovvn in Sean Conion. Najst-
niški idoli so iz albuma Invincible
pripravili atraktivni sodobni ple-
sni komad DONT WANT TO
LET YOU GO (****), kateri bazi-
ra na hip hop vložki in sta ga
producirala Max Martin in Cutfat-
her.
GERI HALLIVVELL je kariero
začela pri skupini Spice GirIs in
so jo klicali Ginger Spice. Pevka
je leta 1998 zapustila to popular-
no skupino in je na solo poti iz-
dala že tri uspešnice z naslovi
Look at me, Mi Chico Latino in
Lift me up. Gospodična HALLI-
VVELL je spet v formi, saj prepe-
va zabavno pesem BAG IT UP
(***), v kateri se prepletajo fun-
ky, r & b in pop glasbeni stili.
Španski pevec ENRIQUE IGLE-
SIAS je do sedaj posnel štiri veli-
ke plošče z naslovi Enrique Igle-
sias, Vivir, Cosas Del Amor in
Enrique. 23. letni Lomilec žen-
skih src se vrača s preveč raz-
poznavno Latino temo BE VVITH
YOU (***), ki pa ni niti polovico
tako vroča, kot hita Bailamos in
Rhythm Divine.
Nemška pionirja plesne sintisaj-
zerske glasbe KRAFTVVERK sta
Ralf Hutter in Florian Schneider -
Esleben. Kasneje sta se skupini
pridružila še VVolfgang Flur in
Klaus Roeder, ki je bila najbolj
popularna s komadom The Mo-
del. KRAFTVVERK so naredili še
en novi remix njihovega novega
komada EXPO 2000 (***), kateri
narekuje nove sintisajzerske in
računalniške smernice v sodob-
ni plesni glasbi.
Francosko zasedbo AIR sestavl-
jata Nicolas Godin in Jean-Be-
noit Dunckel. Fanta sta glasbeni
svet šokirala s albumom Moon
Safari, ki je dobil tudi nagrado
glasbenega časopisa UK Muzik
Magazine Avvard. Duet pred-
stavlja mešanico trendovske in-
die ročk glasbe ter računalniške
glasbe v komadu PLAVGRO-
UND LOVE (***), ki jo lahko
slišite tudi v filmu Virgin Suici-
des.
Ameriški mojster klaviatur
MOBY se je rodil 11. septembra
1965 in njegovo pravo ime je Ri-
chard Melville Hali. MOBV po-
novno raziskuje v neobdelanem
komadu NATURAL BLUES
(***), kateri je v bistvu glasbeno
nadaljevanje njegove prejšnje
uspešnice Why Does my Heart
Feel So Bad.
Britanska pevka MEL C. se je ro-
dila 12. januarja 1974 in njeno
pravo ime je Melaine Chrisholm.
MEL C. blesti v izvrstni razpo-
loženski popevki NEVER BE
THE SAME AGAIN (*****), saj ta
vsebuje prijetne pop, ročk in tudi
soul glasbene prvine. Posebna
osvežitev te pesmi pa je mehki
rap Lise "Lett Eye" Lopez iz tria
TLC.
ALANIS MORISSETTE je lani
svoje n^ boljše skladbe predsta-
vila v živo na takoimenovanem
MTV Unplugged koncertu. Ka-
nadska pevka je za založbo Ma-
verick/VVarner odpela otožno
ročk balado KING OF PAIN
(****) in jo je napisal Sting.
Britanska skupina THE CURE je
s svojim delovanjem začela leta
1976 pod imenom Easy Cure.
14. februarja je skupina izdala
novi album Bloodflovvers in iz
njega so fantje posebaj v ZDA iz-
dali glasbeno tipično pesem
MAYBE SOMEDAV (****), ki jo
zaznamujeta širok spekter glas-
benih instrumentov in poseben
vokal Roberta Smitha.
Ameriški band NO DOUBT je za-
blestela s čudovito balado Don't
Speak. Založba Universal podpi-
ra kvartet tudi v novem udarnem
ter atraktivnem ska ročk koma-
du EX - GIRLFRIEND (****), ki
ga dodatno napolni izredna pev-
ka Gwen Štefani.
David Breznik
POPULARNIH 10 / Papuiamih 10
1.	Sex Bomb - TOM JOHNS & MOUSSE T.
2.	Born to Make you Happy - BRITNEV SPEARS
3.	Cartoon Heroes - AOUA
4.	Show me the Meaning of being Lonely
-	BACKSTREET BOYS
5.	American Pie - MADONNA
6.	Don't Be Stupld - SHANIATVVAIN
7.	Pure Shores - ALL SAINTTS
8.	What a GirI Wants - CHRISTINA AGUILERA
9.	Thank God I found you
-	MARIAH CAREY & JOE & 98 DEGREES
10.	Maria, Marla - - SANTANA & PRODUGT G & B
Lestvica POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako so-
boto V večernem sporedu radia Ruj.
The Cardžgans
e>M/gi/f dopisniki
MOJ PAPAGAJ
Doma imam papagaja. Ime mu
je Riki. Letos bo star dve leti.
Zelo ga imam rada. Ko mu pri-
nesem vodo in hrano, mi v za-
hvalo zažvižga lepo pesem. Na
glavi ima čopek, dolg kar tri
centimetre. Je nimfa. Je sivo ze-
lene barve in je visok že dva de-
cimentra. Tehta sedemindvajset
dekagramov. Večkrat mu prine-
sem zalenjavo in sadje, ker ju
ima zelo rad. Najraje je hrano za
srednje velike papige. Od zelen-
jave ima najraje solato in koren-
je, toda suho. Večkrat ga spus-
tim iz kletke, da leta. Riki je
zelo občutljiv. Tudi zbolel je že.
Takrat je kihnil in bil je čisto
tiho. Drugače je tako glasen, da
se njegov glas sliši tudi zunaj.
Nekega dne sme ga spustila iz
kletke. Sedel je na polico. Naen-
krat pa se mi je pokakal na gla-
vo. Hitro sem se umila. Ko sem
prišla nazaj v sobo, ga ni bilo ni-
kjer. Poklicala sem mamico, ati-
ja in babico. Pogledali smo v
omaro, v kuhinjo ... Nikjer ga
več ni bilo. Naenkrat pa sem
pogledala na polico, polno
plišatih igrač. Za plišastim med-
vedkom sem zagledala Rikija.
Zelo sem bila vesela, ker sem ga
našla.
Ines Belšak, 3. b,
OŠ Kidričevo
JANUARSKO
ŠTETJE VODNIH
PTIC OB PESNICI
Desetega januarja sem izvede-
la, da se lahko pridružim
učiteljici pri opazovanju in štet-
ju vodnih ptic. Vsi, ki smo se
prijavili, smo si v šoli še posebej
natančno ogledovali slike ptic,
ki živijo ob rekah in jezerih.
V soboto, 15. januarja smo se
zmenili, da pridemo na dogo-
vorjeno mesto že pred sedmo
uro zjutraj, in sicer ob 6.30. Ma-
mica mi je skuhala čaj in pripra-
vila malico. Toplo sem se oble-
kla. Nisem pozabila tudi na
daljnogled. Bilo je zelo mrzlo
jutro. Skupaj s sošolci Simo-
nom, Boštjanom, Marjanom,
Benjaminom in razredničarko
smo se odpeljali do reke Pesnice
blizu mosta v Vitomarcih. V
tem mrzlem jutru smo začeli s
pohodom. Težko smo hodili, saj
se nam je sneg kar naprej udiral.
Skoraj dvajset minut smo hodili
in nič nismo videli. Naenkrat pa
smo zaslišali in že zagledali jato
rac mlakaric. Kar ostrmeli smo.
Malo naprej smo videli skupino
srnjadi na jutranjem iskanju
hrane. Spet so se zapodile race v
zrak. Poleg številnih rac mlaka-
ric smo videli dva kreheljca, pet
velikih Žagarjev, tri zelenonoge
tukalice, sivo čapljo, veliko si-
nic, kosa, kanje. Videli smo več
kot sto ptic. Pred nami so
zbežali še lisica, poljski zajec, fa-
zan. Hodili smo več kot tri ure.
Bilo je enkratno doživetje, ki ga
res še dolgo ne bom pozabila.
Sandra Fras, 4. r.,
OŠ Trnovska vas
ZIMSKO VESELJE
Vesela sem, ko zapade sneg.
Otroci se radi smučamo, sanka-
mo, drsamo, kepamo in delamo
sneženega moža. Zelo radi pa
hranimo ptičke, ki so ostali in
niso odleteli v tople kraje. Zim-
sko veselje prevzame tudi naše
starše, saj se radi igrajo z nami
na snegu. Tudi dedki in babice
so radi, če je zima in lahko z
otroki delajo snežaka, jim kuha-
jo čaj in pečejo piškote. Zima je
čas, ko si marsikdo lahko vzame
čas za veselje, ki si ga ne more
vzeti kateri drugi letni čas, saj je
pri nas na deželi takrat obilo
dela.
Monika Firhas, 2. a,
OŠ Gorišnica
SPOMINI
Odšlo je vse za goro,
vse je minilo,
spomini so to,
ki s srca izginejo
in se več ne vrnejo
največji zaklad so,
ki ga človek v srcu nosi.
Izgubila vas sem, spomini!
Kdo ukradel mi jih je?
Kdo vedel je zanje
kot samo moje srce?
Nitia Kodrič, 5. c,
OŠ Velika Nedelja
JEZERA
že lansko šolsko leto smo ve-
liko slišali o sivih čapljah in o
Jezerih. Junija smo imeli v Jeze-
rih naravoslovni dan. Z nami so
bili ornitologi, biolog in naši
učitelji. Spoznali smo mnogo
novega. Tudi v začetku tega šol-
skega leta nas je naša razred-
ničarka začela še posebej nav-
duševati za raziskovanja v nara-
vi. Obljubila nam je, da bomo še
v tem letu obiskali ta zanimivi
kraj na koncu vasi Biš.
8. decembra je bil mrzel, toda
sončen dan. Kar precej smo ho-
dili peš in se med potjo pogovar-
jali o zanimivostih, ki so v Jeze-
rih. Dogovorili smo se, da mora-
mo v gozdu hoditi zelo tiho. V
gozdu smo videli veliko gnezd
sivih čapelj. Našteli smo jih 42.
Ko smo hodili po gozdu, smo
imeli občutek, da so tla mehka.
Na poti proti domu smo videli
še tiste ptice, ki so pozimi pri
nas: sinice, vrabce, vrane.
Rada imam naravo, jo znam
čuvati. Še lepše je veliko vedeti
o njej. Vem, da bomo letos imeli
še mnogokrat pouk kar v naravi,
saj ima naša učiteljica zelo, zelo
rada naravo.
Sabina Herga, 4. r.,
OŠ Trnovska vas
UJELA SEM
ZLATO RIBICO
Skozi Življenje me je vedno
spremljala nesreča. Najprej sta
mi umrla brat in sestra v pro-
metni nesreči v super rolarji.
Nato sta mi umrla še starša. Ko
sta se kopala v jezeru, ju je poje-
del zmaj. Od takrat se še nisem
niti enkrat nasmejala.
Nekega dne, ko sem šla k jeze-
ru po vodo, sem skupaj z vodo
zajela zlato ribico. Zlata ribica
mi je rekla, da mi izpolni eno
željo, če jo izpustim. Seveda sem
jo izpustila in si zaželela, da bi
vsak dan, ko bom šla po vodo,
zajela zlato ribico. Ribica je od-
plavala, jaz pa sem odšla domov.
Naslednji dan sem se zgodaj
vstala in šla po vodo. Bila sem
zelo radovedna, ali mi bo zlata
ribica izpolnila mojo željo.
Prišla sem do jezera in zajela
vodo. Pogledala sem v lonec in
res, v loncu je bila zlata ribica.
Zaželela sem si, da bi imela
plašč, ki bi se ga samo ogrnila in
v tistem trenutku bi že bila tam,
kjer bi hotela. Odpravila sem se
domov, kjer me je že čakal super
plašč. Vsak dan sem hodila k je-
zeru in čez nekaj dni sem doma
imela že polno vsega - od super
plašča, čudežne metle do zobne
ščetke, ki ti sama umije zobe.
Bila sem srečna, vendar moja
sreča ni trajala dolgo. Spomnila
sem se na mojo družino in obšla
me je žalost. Kaj bom z vsemi
temi stvarmi, ko pa nimam
družine. Nekega dne sme spet
šla k jezeru in zajela vodo. Tudi
tokrat je v loncu plavala zlata ri-
bica. Rekla sem ji, da imam to-
krat eno zelo veliko željo.
Zaželela sem si, da bi se čas
prevrtel nazaj, ko je bila moja
družina še živa in da ne bi ob-
stajali rolarji, s katerimi sta se
ponesrečila brat in sestra.
Zaželela sem si tudi, da ne bi
bilo zmaja v jezeru. Nato sem
odšla domov. Zjutraj sem se
zbudila in odšla pogledat, ali se
mi je želja izpolnila. In res, pri
mizi je sedela moja družina.
Bila sem zelo srečna, bolj kot
kdajkoli prej. Spoznala sem, da
ja moja družina pomembnejša
od česar koli drugega.
Ana Cenčič, 6. c,
OŠ Olge Meglic, Ptuj
ZIMSKI
ŠPORTNI DAN
v torek nam je učiteljica pove-
dala, da gremo v četrtek na Ro-
glo. Ob osmi uri smo bili že vsi
učenci nestrpni. Potem smo se
odpeljali proti Rogli. Med
vožnjo smo se pogovarjali, se
sladkali in poslušali glasbo.
Meni je bilo malo slabo. Pripel-
jali smo se na vrh Rogle. Videli
smo smučarje. Jaz sem se z bra-
tom sankal, dokler nismo odšli
domov. Domov smo se vozili 90
minut. Ko sem prišel domov,
sem bi zelo srečen. Meni je bilo
najbolj všeč, ko smo se sankali.
Tudi drugo leto bom šel na
smučanje. Zelo rad smučam,
zato se tega veselim.
Jani Požar, 4. r.,
OŠ Sela
LUJZEK
Dober den, vsoki den! Vuni je
lepa sunčna in hladna nedela.
Jaz Tja toplo pečjo, pred menoj
šrajbmašina, štikl belega nepo-
pisanega papira, v moji glovi
prozni možgoni, mačok sedi na
peči, Mica pa v kuhinji s piskri
ruži in obed priprovla. Gledan
na kolendor in tam piše, da je
gnes nedela, 20. februara, ko
majo godovno Leoni, le oni in
niše drugi. To pa seveda neje re-
sen, saj majo vsoki den poleg ta
glovnih godovjokov godovno
tudi drugi smrtniki in nesmrtni-
ki. Tejko m uvod, pa še to vam
naj povem, da z eno vuho in eno
oko gledan televizijo in pos-
lušam kak naše dekline slalom
vozijo. Po prvi vožji je naša
Špelca na tretjem mesti, potli pa
bodo še naši dečki vozili Naj jim
bo gladka in hitra smučina in
seveda ne lahka žemljica kak
rečemo ob grobi pokojnika. Pri-
merjova neje najboljša, je pa na
Žalost tak, da je tudi smučar
"mrtev", ko na zemlo podne in
seveda potli gor vstone. Jaz se še
dobro spomijan ene vdove z
našega suhega brega, ki ji je
pred dvema letoma nenadoma
mož vnuja. Una pa še gnešji den
pripoveduvle: "Moj Pepek je ša
zvečer čista zdrav spot, vjutro pa
se je mrtev in hladen zbuda..."
Tak je pač na totem puklastem
sveti in je hujdo, če nega kaj v
roke za pojesti vzeti in če nega
vina v kleti. Vina v kleteh je še
zadosti, samo kupcov je prema-
lo, da bi ga po primerni ceni ku-
pili. Saj to nema zyeze z nibeno
logiko, če liter umetnega soka ali
pa minieralne vode košta več
kak pa liter vina zja kerega je tre-
ba celo leto švicati, špricati in
nasploh po zemlji rintati... Oj,
glih zaj so na našo dvoriše ku-
renti priskokali Saj vete da so to
tisti kosmatinci, ki pregojajo
zimo in zovejo v deželo pomlod.
Toti letni cajt nam že trka na
dveri, saj zvunčki že cvetejo,
ftički prepevlejo in se ženijo,
ženskam se kiklice krajšajo in še
bi lehko naštevali znanilce pom-
lodi. Papira nega več in se more-
mo posloviti do drugega tjedna.
Lepo se mejte, dobro pijte in jej-
te, pridno delajte in radi se mej-
te.
Vas podavlja LUJZEK.
tednik - Četrtek, 24. februar 2000
21
SRORT
rokomet / 1. b liga - moški
Atom Krško: Ormož 25:31 /13:13/
ORMOŽ : Dokša, Hanželič 8, Bi-
strovič, Pučko 4, Prapotnik 6,
Žunec, Grabovac 3, Ivanuša, Kirič
8, Kotar, Šulek, Horvat 2, Lusko-
vič, Antolič.
V	Krškem so rokometaši Ormoža
prišli do pomembne zmage, proti
zadnjeuvrščeni ekipi na prvenstveni
razpredelnici. Gostje so si z dobro
igro priigrali v prvem delu igre
občutno prednost, katero pa je
domačim rokometašem uspelo
izničiti.
Ormožanci so dobro zaigrali v
drugem polčasu, izkoristili napake
domačih, ter si ponovno priigrali vi-
soko prednost, ki pa je tokrat niso
izpustili in na koncu slavili po-
membno zmago, proti lanskoletne-
mu prvoligašu.
Danilo Klajnšek
Chio Besnica:
Velika Nedelja
28:25/13:13/
VELIKA NEDELJA: R. Mesa-
rec 1, Gregorič 2, Bezjak 5, Planine
6, Kokol 1, Poje 2, A. Mesarec 3,
Okreša 5, Belec.
V	Veliki Nedelji so se zavedali, da
jih proti ekipi Chio Resnice čaka
zahtevno delo. Dve točki pa bi vse-
kakor bile dobrodošle v borbi za
drugo mesto na prvenstveni razpre-
delnici, ki še vodi v prvo slovensko
rokometno ligo. V prvem polčasu
sta bila tako igra, kot rezultat ize-
načena.
V	nadaljeanju pa so domačini
prišli do prednosti petih zadetkov,
kar je na koncu bilo dovolj za zmago
in nove dve točki. Velika škoda je,
da rokometaši Velike Nedelje niso
dosegli zmage, saj bi si lahko v pri-
meru uspeha pred zasledovalci
priigrali pet točk prednosti.
Danilo Klajnšek
v
Ormož - Šmartno
27:22 (13:10)
ORMOŽ: Dogša, Hanželič 6, An-
tolič 1, Juršič, Pučko 2, Džarmati
3, Prapotnik 4, Grabovac 2, Iva-
nuša, Kirič 3, Bistrovič, Horvat 3,
Kotar 3, Šulek.
Rokometaši Ormoža so prejšnji te-
den uspešno začeli drugi del
prvenstva v prvi B moški ligi, saj so
zasluženo premagali četrtouvrščeno
ekipo. Gostje so bili zelo čvrsta eki-
pa z zelo hitro igro, kar je
povzročalo Ormožanom precej težav
pri igri v obrambi in delno tudi na-
padu. V prvem delu sta se ekipi ne-
kajkrat izmenjali v vodstvu, v zakl-
jučku pa so si domačini po zaslugi
dobrih obramb vratarja Šulka iz hi-
trih nasprotnih napadov priigrali tri
zadetke prednosti. Prednost so v
drugem delu povišali na šest zadet-
kov, nato pa naredili nekaj
tehničnih napak, vendar gostom več
kot približanje na štiri zadetke ni
uspelo.
I.k.
2. SRL - VZHOD •
Ptuj - Pyramidia
18:26 /6:12/
MRK PTUJ: Lužnik, Mešl 3,
Djekič 4, Zajšek, Zadravec, Kafel
4, Bračič 4, Kac, M. Žuran, Hrnja-
dovič 2, Berlič, Margušič 1,
Miličič, Krauthaker.
PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 7,
M. Šandbr 1, Kelenc, Osterc 6 /3/,
I. Ivančič 3, Žnidarič 1, F. Šandor
3/1/, D. Žuran, D. Ivančič 3, Cvita-
nič, Firbas 2, Strbal, Stefanovič.
Dolgo pričakovan derbi v 2. SRL -
vzhod med Ptujem in Pyramidio je
v ptujsko športno dvorano Center
privabil veliko gledalcev in navi-
jačev obeh ekip. Rokometaši obeh
moštev so srečanje pričeli s številni-
mi napakami. Teh so naredili več
Ptujčani in gostje so to znali izkoris-
titi ter si priigrati vodstvo najprej s
tremi, do odhoda na odmor pa s šes-
timi zadetki prednosti. Razlika bi
bila verjetno manjša, če domačini v
prvem polčasu ne bi zastreljali treh
sedemmetrovk, saj jih je vratar gos-
tov ubranil.
V drugem polčasu so gostje držali
visoko prednost vse do 49 minute,
ko so se jim rokometaši MRK Ptuja
približali na samo tri zadetke zaos-
tanka in imeli še napad. Toda s tem
je bilo sanj o morebitnem preobratu
konec. Ponovno je sledilo obdobje
slabše igre domačih rokometašev, ki
so v napadu naredili preveč napak
in so jih gostje iz hitrih nasprotnih
napadov kaznovali z zadetki.
Revanš Ptujčanov za poraz v
prvem delu prvenstva ni uspel. Od-
povedali so ključni igralci, zraven
tega pa je Pyramidia igrala zelo do-
bro in zasluženo prišla do novih
dveh točk, ki so Gorišničane še bolj
učvrstile na prvem mestu.
-ek
Pyramidia :
Arcont Radgona
32:27 /18:13/
PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 7,
M. Šandor, Kelenc, Osterc 7,
Pšajd, Kumer 6 /3/, I. Ivančič 5 /1/,
Žnidarič 1, F. Šandor 2, Žuran, D.
Ivančič 4, Firbas, Strbal. Trener:
Marjan Valenko.
V	derbiju tega kroga, so rokome-
taši Pyramidie iz Gorišnice brez
večjih težav premagali Arcont iz
Gornje Radgone. Varovanci trenerja
Marjana Valenka, so zelo dobro zai-
grali na začetku in prišli do pred-
nosti sedmih zadetkov, nato pa za-
radi težnje po atraktivnih potezah,
naredili nekaj napak, kar so izkoris-
tili Radgončani in nekoliko znižali
visoko vodstvo rokometašev Pyra-
midie.
Dva zaporedna zadetka na začetku
drugega polčasa gostov in samo trije
prednosti domačih, so bili dovolj
velik razlog za ponovno dobro igro
domačih, ki so ponovno povišali
prednost in na koncu brez težav
vknjižili nove točke, ter se tako še
bolj učvrstili na prvem mestu
prvenstve razpredelnice.
Danilo Klajnšek
1. B SRL ŽENSKE
Novo Mesto : ŽRK
Ptuj 27:24 /13:10/
ŽRK PTUJ: Potočnik, Kelenc,
Šijanec 4, Pučko 1, Bezjak, Maje-
nč I, Mikolič, Petek 8, Maračič 1,
Čeme- Mlač 3, Srebmjak.
Rokometašicam ŽRK Ptuj ni
uspelo doseči še tretje zaporedne
zmage v drugem delu prvenstva. Na
derbiju kroga v Novem Mestu, so iz-
gubile srečanje z istoimeno domačo
ekipo. Toda vse bi lahko bilo dru-
gače. Skorajda ves prvi polčas je bil
rezultat izenačen, toda v zadnjih mi-
nutah tega dela igre so ptujčanke
malce popustile in domačinke so si
priigrale tri zadetke prednosti.
V	drugem polčasu so bile na
začetku boljše gostje, ki so najprej
rezultat izenačile, nato pa v 43. mi-
nuti uspele celo preiti v vodstvo z
18:17. Kazalo je, da se bo tako tudi
nadaljevalo, vendar sta potem svoje
dodala še sodnika. Ko pa je v 54. mi-
nuti bila izključena Ines Černe, pa
je bilo srečanja praktično konec.
Gostje so takrat zaostajale za dva za-
detka, vendar tudi igra ni bila
takšna, da bi lahko uspele ponovno
preobrniti izid sebi v prid.
Danilo Klajnšek
plavanje / DRŽAVNO PRV. ZA KADETE IN MLADINCE
Trije naslovi la Masaža Pernata
v Kranju je minuli vikend potekalo državno
prvenstvo za kadete in mladince, katerega se je
udeležilo 229 tekmovalcev iz 17 klubov. Zelo
uspešen na njem je bil mladi plavalec Matjaž
Pernat, ki je osvojil tri naslove državnih prvakov,
ter tre^e mesto v disciplini 100 metrov mešano.
Prvi dan državnega prvenstva je v disciplini 200 me-
trov prsno dosegel prvo mesto in postavil novi državni
rekord. Ta dan je plaval tudi v disciplini 200 metrov
mešano, kjer je osvojil peto mesto. Drugi dan državnega
prvenstva se je okoli vratu mladega plavalca iz Pleterja
na Dravskem polju znašla še ena zlata medalja, ki jo je
osvojil v disciplini 50 metrov prsno. Zelo blizu pa je bil
tudi bronasti medalji v disciplini 400 metrov mešano,
kjer je za tretjeuvrščenim zaostal za tri stotinke sekun-
de. Tretji dan tekmovanja je Matjaž osvojil še naslov
prvaka v disciplini 100 metrov prsno, ter tretje mesto v
disciplini 100 metrov mešano. Trije naslovi državnih
prvakov, od tega eden z rekordno znamko povedo prak-
tično vse. Matjaž je v dobri formi in je tudi potencialni
kandidat za nastop na evropskem prvenstvu mladih,
vendar pa še mora enkrat ponoviti norme.
Danilo Klajnšek
Samo 4 stotinke do naslova
mladinskega državnega
prvaka
Plavalni klub Terme Ptuj se je prvenstva udeležil s 4
plavalci. Matevž Božičko, Uroš Gojkovič, Boštjan
Maračič in Berni Pihler so si popravili komaj 14 dni sta-
re osebne rekorde. Berni Pihler je bil naujspešnejši v
discipliniah 50 in 100 m hrbtno, kjer je v B finalu obak-
rat zmagal. Najbolje pa je plaval Matevž Božičko, saj je v
disciplini 50 m prosto, s časom 24,42 zasedel 2 mesto in
le 4 stotinke sekunde zaostal za prvouvrščenim leto sta-
rejšim plavalcem. Matevž si je priplaval tudi potrebno
normo za nastop na Mladinskem evropskem prvenstvu.
Franjo Rozman
odbojka - 1. A DOL- ŽENSKE
InhndMdtal:
Il/larsel3:0
MARSEL : Zenunovič, Mohor-
ko, Blažič, Pustoslemšek, Frumen,
Zgeč, Vindiš.
Močno oslabljena ekipa ptujskega
Marsela je gostovala v iSlariboru, pri
ekipi državnih prvakinj in srečanje
po pričakovanjih izgubila. Medtem,
ko je to lani še bil derbi, je letos pov-
sem drugače, saj je pri ptujčankah
veliko sprememb v ekipi, poškodbe
pa so tiste, ki so te spremembe tudi
narekovale. V tem trenutku so pač
mariborčanke veliko bolj kvalitet-
nejše moštvo, ki je svojo premoč
tudi potrdilo v gladki in hitri zmagi.
V zadnjih dveh krogih čaka odboj-
karice Marsela težko delo, saj bodo
najprej gostovale v Novi Gorici,
proti drugouvrščeni ekipi v tem
prvenstvu, v zadnjem krogu pa na
Ptuju gostile ekipo TPV iz Novega
Mesta. Za obstanek med prvoli-
gašinjami bo potrebno osvojiti še tri
točke. Ob neugodnem razpletu pa bi
tudi to lahko bilo premalo. Rezultati
nizov: 25:11,25:9,25:9
Marsel - Kemiplas
0:3
MARSEL: Mohorkova, Zenuno-
vičeva, Blažičeva, ^ Pustos-
lemškova, Frumnova, Žgečeva,
Vindiševa.
Rez. nizov: 12:25, 13:25,22:25.
Danilo Klajnšek
KK PERUTNINA PTUJ
Tudi na profesionalnih dikrah razpoznavni
Minuli konec tedna je bil drugi del kolesarske dirke za VN Umaga.
Dnevno so kolesarji prevozili skoraj 150 km, tri oz. štirikrat 7 km dolgo
stezo v zelo strmi hrib, ki je hitro izločila slabše pripravljene.
Dirka je pritegnila preko 200 tekmovalcev, predvsem iz Evrope. Med nji-
mi je bilo 10 profesionalnih ekip. Minuli petek je zmagal profesionalec F.
Zandain iz Italije. Zopet so se dobro odrezali kolesarji Perutnine in naveze.
Rajko Petek je bil tretji, Matjaž Batič je bil 17. Od Ptujčanov so se dobro
uvrstili R. Rogina 20, M. Mahorič 29, G. Gazvoda, M. Marin in I. Kovačec.
V soboto je zmagal znani slovenski profesionalec, ki vozi za italijansko eki-
po, M. Hvastja. Tega dne so poslali v ogenj predvsem kolesarje krovne eki-
pe. I. Kranjec je bil 5, R. Petek 11, M. Gnezda 17, M. Kotnik 22, M. Kvasina
27,... Nedeljsko dirko je zmagal Ceh T. Konecny. Nekaj metrov za njim je
bil I. Krajnc - Perutnina R.R., kot tretji, sedmi je bil njegov kolega R. Petek,
deseti ptujčan Mitja Mahorič in devetnajsti Gregor Gazvoda. Dobro so se
uvrstili še Matej Marin, Radoslav Rogina kljub okvari na kolesu, Marjan
Kelner in Miran Kelner. Naslednji vikend se bodo naši kolesarji udeležili
dirke v Italiji.
(R Zavec)
PRIJATELJSKI NOGOMET
ALUMINIJ: K GADY LEBRING 3:1
/0:0/
STRELCI: 1.0 Emeršič /48. iz llm/, 2:0 Emeršič
/57/, 2:1 Gross /87. iz llm/, 3:1 Bezjak /89/.
ALUMINIJ: Šeremet, Verhovc, Prapotnik, Žolek,
Koren, Gorše, Perkovič, Franci, Bezjak, Voglar,
Emeršič. Igrali so še: Dukarič, Vršič, Hojnik, Čeh.
V	prijateljskem nogometnem srečanju, so nogome-
taši Aluminija iz Kidričevega gostili ekipo avstrijske-
ga Ugaša Lebring in dosegli pričakovano zmago,
vendar pa z igro niso razveselili svojega trenerja, še
posebej v prvem polčasu. V tem delu igre so preveč
komplicirali in igrali prepočasi, tako da so simpatični
gostje uspeli zaustavljati napade domačih.
V	drugem polčasu pa povsem druga slika. Z vsto-
pom Vršiča, Hojnika in Čeha je igra postala hitrejša
in bolj tekoča. Temu ritmu gostje niso uspeli slediti
in delali napake, kar so napadalci Aluminija znali
kaznovati, ter doseči zmago.
Danilo Klajnšek
STARŠE: HAJDINA 1:0/1:0/
STRELEC: 1:0 Višner /35/
STARŠE: A. Kirbiš, Ivančič, B. Kirbiš, Zimet,
Horvat, Vogrinec, Šteharnik, Zaje, Višnar, Bandur,
Pesek. Igrali so še: Murko, Kac, Šrog, Greifoner. Tre-
ner: Franc Panikvar.
HAJDINA: Dobnik, Miha Krajnc, Pihler, Vrabl,
Bauman, Hotko, Lončarič, Robert Krajnc, Prelčec,
Gajzer, Gojkošek. Igrali so še: Princi, Zelko, Marcel
Krajnc. Trener: Bojan Špehonja.
V	prijateljskem nogometnem srečanju dveh so-
sednjih tretjeligašev, so maloštevilni gledalci lahko
videli zanimiv nogomet. Igralci obeh moštev so se
trudili in videlo se je, da so telesno že solidno pri-
pravljeni. Nogometaši Starš so skoprajda ves čas
srečanja imeli rahlo terensko pobudo in nekaj več
priložnosti za zadetek. En so izkoristili v 35. minuti
in prišli do minimalne zmage. Gostje so tudi imeli
svoje priložnosti, vendar nisio bili natančni.
Danilo Klajnšek
GORIŠNICA: MONTAVAR ROGOZA
0:1 /0:0/
STRELEC: 0:1 Kramberger/78. minuta/
GORIŠNICA: Roškar, Kukovec, Plohi, Hanželič,
Tobias, Lapornik, G. Bezjak, Donaj, R. Horvat, Žni-
darič, J. Horvat. Igrali so še: M. Bezjak, Alič, Cigla-
rič, A. Horvat, Purg. Trener: Borut Kopše.
Nogometaši domačega četrtoligaša so skorajda pre-
senetili ekipo drugoligaša, Montavar Rogozo. V
prvem polčasu je bila igra enakovredna. Obe ekipi pa
sta imeli malo priložnosti za dosego zadetka. V na-
daljevanju se je pričakovalo, da nogometaši
Gorišnice ne bodo vzdržali višjega ritma gostov.
Toda to se ni zgodilo in so se dobro kosali z drugoli-
gašem. Da ni prišlo do presenečenja je poskrbel gos-
tujoči napadalec Kramberger, ki je z lepim zadetkom
dosegel edini zadetek na srečanju, ki je na koncu po-
menil tudi srečno in spretno zmago gostov. Od njih
se je pričakovalo veliko več, kot so tokrat pokazali.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET - 2. SLMN - VZHOD
Rezultati 16. kroga: Slovenske gorice : Valšped
10:6, Marco Polo: Draža vas 6:4, Mak Cola : Dobo-
vec 8:10, Vitomarci Petlja : mizarstvo Širovnik 4:9,
Oplotnica ITT : Pušenci 7:5.
1.	Mizarstvo Širovnik 15 12 2 1 109:43 38
2.	Mak Cola	14 9 1 4 107:74 28
3.Dobovec	15 7 4 4 77:64 25
4.	DSV Draža vas	15 8 1 6 81:70 25
5.Križevci	14 7 2 5 54:54 23
6.	Slovenske gorice	14	6	1	7	73:77	19
7.	Marco Polo	15	5	2	8	68:88	17
8.	Vitomarci Petlja	14	5	1	8	71:88	1 6
9.	Pušenci	15	3	4	8	59:104 13
10.	Valšped	15 3 3 9 56:78 12
II.OplotncalTT 14 2 2 10 63:87 8
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET - MNZ PTUJ
Rezultati 7. kroga- skupina b: Macho Juršinci :
Remos Slavšina 2:7, Vitomarci: Avtoelektrika Bračič
3:3, Peugeot Toplak : Hajdoše 3:4, Telekoih MB :
Dolane 1:4, Lipa Vitomarci: Kozminci Šega 2:0.
1.Vitoniarci	7	5	2	0	33:13	17
2.	Avtoelektrika Bračič	7	5	2	0	39:20	17
3.	Peugeot Toplak	7	5	0	2	35:17	15
4.	Remos Slavšina	7	4	1	2	26:15	13
5.	Lipa Vitomarci	7	3	3	1	40:27	12
6.	Dolane	7	3	0	4	28:32	9
7.	Kozminci Šega	7	3	0	5	13:23	9
8.	Macho Juršinci	7	2	0	5	21:29 6
9.	Hajdoše	7	1	0	6	16:38 3
10.	Telekom MB	7	0	0	7	12:38 O
NASLOV ORKANU IZ SLOV. KONJIC
Medobčinska zveza Ptuj je v športni dvorani Center
organizirala tekmovanje mladih v malem nogometu,
katerega se je udeležilo osem ekip, ki so bile razdelje-
ne v dve predtekmovalni skupini po štiri. Prvo in
drugo uvrščeni ekipi sta se potem uvrstili v nadaljnje
tekmovanje. Prvo mestu je pripadlo mladim nogome-
tašem Orkana iz Slovenskih Konjic, ki so v finalnem
srečanju, po streljanju kazenskih strelov premagali
ekipo Poetovio Tomaž.
REZULTATI - SKUPINA A:
Poetovio Tomaž 3:0, Križevci: Slovenske gorice
5:0, Orkan : Slovenske gorice 4:4, Poetovio Tomaž :
Križevci 3:2, Križevci : Orkan 2:6, Slovenske gorice
: Poetovio Tomaž 1: 2.
VRSTNI RED: Poetovio Tomaž 9, Orkan 4,
Križevci 3 in Slovenske gorice 1 točka.
REZULTATI - SKUPINA B:
Gostišče pri Antonu : Meteorplast 2:2, Sevnica : Vi-
tomarci Petlja 0:3, Meteorplast : Vitomarci Petlja
3:2, Gostišče pri Antonu : Sevnica 2:3, Sevnica : Me-
teorplast 2:1, Vitiomarci Petlja : Gostišče pri Antonu
1:5.
VRSTNI RED: Sevnica 6, Gostišče pri Antonu in
Meteorplast 4, Vitomarci Petlja 3 točke..
POLFINALE: Poetovio Tomaž : Gostišče pri An-
tonu 5:1, Orkan : Sevnica 3:2
FINALE: Orkan: Poetovio Tomaž 6:5/3:3/ po
streljanju kazenskih strelov.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET - ONL ORMOŽ
Rezultati 7. kroga - 1. liga: Tomaž RTV Kupčič :
Club Rotation 7:3, Gostišče pri Tonetu : Interles
Ormož 5:4, Miklavž Mladost: Smoki Fištravec 11:0
1.ZopaAtex	Križevci 7 5 O 2 30:17 15
2.	Pušenci	7 4 1 2 35:17 13
3.Holemius	7 4 1 2 28:10 13
4.	Mladost Miklavž I.	8	4	0	4	34:27	12
5.	Tomaž RTV Kupčič	7	4	0	3	31:29	12
6.	Smoki Fištravec	8	3	1	4	20:32	10
7.	Gostišče pri Tonetu/-1/	7	3	0	4	17:34	9
8.	SKD Ormož	7	2	2	3	23:24	8
9.	Club Rotation	7	2	1	4	24:36	7
10.	Interies Ormož	7 2 0 5 25:34 6
Rezultati 8. kroga - 2. liga: Cvetkovci : Mladost
Miklavž II. 12:0, Ivajnkovci: TSO Ormož 0:3, Trgo-
vina Rina : Pušenci veterani 1:2, Borec : Vičanci ju-
nior 6: 6, Kog : Litmerk 8:2.
1.	Ivajnkovci	8 7 0 1 30:11 21
2.	Pušenci veterani	8 5 2 1 31:13 17
3.TS00mx)ž	8 5 2 1 22:13 17
4.	Vičanci junior	8	5	1	2	37:25	16
5.	Cvetkovci	8	4	1	3	34:18	13
6.	Trgovina Rina	8	4	1	3	28:22	13
7.	Mladost Miklavž II.	8	2	0	6	16:37	6
8.	Kog	8	2	0	6	22:49	6
9.	Litmerk	8	1	2	5	1 9:34	5
10.	Borec	8 1 0 7 21:34 1
Danilo Klajnšek
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
Rezultati V. kola z dne, 19. februar: Majolka -
tržeč 10:5, Videm - Šturmovci 2:5, Majski Vrh - Le-
skovec 3:4, Zg. Pristava - Lancova vas 4:9.
Lestvica
1.	MAJSKI VRH	5 4 0 1 22:11 12
2.	LANCOVA VAS	4 3 0 1 26:17 9
3.LESK0VEC	5 3 0 2 21;12 9
4.	MAJOLKA	4 3 0 1 17:11 9
5.	ŠTURMOVCI	4 3 0 1 14:9 9
6.	ZG.PRISTAVA	5 2 0 3 19:21 6
7.P0BREŽJE	4 10 3 10:12 3
8.	TRŽEČ	4 1 0 3 18:24 3
9.	VIDEM	5 0 0 5 10:20 O
Darko Lah
kog / PRIREDITEV ZA STARSE IN OTROKE
Dlan v dlani
Prejšnjo soboto popoldan so kogovčani do konca napolnili
kulturno dvorano. Javno prireditev z raznolikim kulturnim
programom, katere glavni namen je povezovanje različnih ge-
neracij, so pripravili učenci in učitelji domače osnovne šole
skupaj s starši in člani Društva upokojencev Kog. Zato so iz-
vajalci prireditev, ki je nastala v okviru projekta podružnične
OŠ na Kogu "Sodelovanje med šolo in domom" naslovili
"Dlan v dlani".
Prireditev s petjem, glasbo in
plesom je pripravila učiteljica
Anica Pevec. Uvodoma sta se
predstavili dve otroški plesni sku-
pini, ki ju vodi na področju
otroškega ustvarjalnega plesa
priznana mentorica Nevenka
Jambriško. Folklorno skupino in
pevski zbor učencev od 1. do 4.
razreda je za nastop pripravila
Anica Pevec. Skupina staršev s
smislom za humor pa je gledalce
nasmejala s skečem . Oče in sin
Zvonko in Primož Pukšič sta
zaigrala na kitari. Eden izmed
nastopajočih staršev je bil tudi
Jožko Kolarič. Nastopil je kot so-
list v otroškem pevskem zboru. Z
ljudsko pesmijo so se predstavile
članice Kogovskega kvarteta, ki
deluje pod vodstvom Darje Hor-
vat. Za velik starostni razpon nas-
topajočih in navdušenje gledalcev
pa so poskrbeli člani kogovskega
Društva upokojencev z nastopom
folklorne skupine in pevskega
zbora. Učenke ormške glasbene
šole Neža Orešnik, Ana Munda in
Anita Kelemin so zaigrale na vio-
lino in klavir. Za razvedrilni del
programa pa so poskrbele tudi čla-
nice glasbene skupine Brigita Lu-
teršmid. Barbara Zoreč, Urška
Orešnik in Martina Štampar. Da
so prava glasbena družina, pa so
pokazale mama in tri hčere
Orešnik, ki so zaigrale na kitaro,
violini in klavir. Program sta po-
vezovala mama in sin Irena in
Andrej Žibrek.
Idejna voditeljica celoletnega
projekta povezovanja različnih
generacij in šole z domom je šols-
ka svetovalna delavka Kristina
Podgorelec, ki nam je povedala,
da projekt še ni končan. V aprilu
pripravljajo športno prireditev za
starše in otroke. Šolsko leto
pa bodo zaključili z razvedrilno
športnimi igrami na družabnem
srečanju različnih generacij.
Maida Fridl
Pred nastopom. Kdo je imel večjo tremo, babica ali vnuk?	Foto: M. Fridl
Kulturni
Icrižemkražem
PTUJ • V prostorih knjižnice
Ivana Potrča, v Minoritskem
samostanu na Ptuju bo do
10.	marca na ogled razstava
starih likalnikov z naslovom
"Le likaj likaj srajčico", ki so jo
pripravile profesorice in dija-
kinje Srednje tekstilne šole
Maribor.
SLOVENSKA BISTRICA • V
starih likovnih salonih sloven-
jebistriškega gradu bo danes
(24. februarja) ob 17. uri
odprta likovna razstava Bist-
ričana Rudolfa Majcna z nas-
lovom NAŠI STRAHOVI.
SLOVENSKA BISTRICA • V
okviru veselih zimskih počit-
nic vabi Knjižnica Josipa
Vošnjaka Slovenska Bistrica -
oddelek pionirske knjižnice
vse šoloobvezne otroke na
premierno predstavo PO-
VODNI MOŽ LETA 2000, ki
bo v petek, 25. februarja ob
11.	30 uri. Igrata Metka Trdin
in Marko Tosič.
SLOVENSKA BISTRICA • V
viteški dvorani gradu Slo-
venska Bistrica bo v petek,
25. februarja ob 19. uri zani-
mivo predavanje Bistričanke
Danijele Krajnc o andskih In-
dijancih in njihovih prazno-
vanjih.
PODGORCI • V soboto, 26.
februarja se bo ob 18. uri v
Kulturnem domu v Podgorcih
pričelo območno srečanje
odraslih folklornih skupin in
ljudskih pevcev.
CIRKULANE • V večna-
menski dvorani v Cirkulanah
bo v soboto zvečer, 26. febru-
arja, ob 18. uri pevska priredi-
tev Veseli večer z ljudskimi
pevci in godci. Nastopili
bodo: Trio Škorci, pevke Žan-
jice iz Cirkovc, muzikantke
Vesele polanke iz Cirkovc,
Ljudski pevci iz Cirkulan, za
dobro voljo in smeh pa bosta
skrbela Hanzek in Micika.
DRAŽENCI, SELA • Drams-
ka skupina KD Skorba bo v
soboto, 26. februarja, ob 18.
uri s komedijo Klobčič gotos-
tovala v Dražencih, v nedeljo,
27. februrja ob 18. uri pa v
kulturni dvorani na Selih.
PTUJ • V Gledališču Ptuj bo
v ponedeljek, 28. in v torek,
29. februarja, obakrat ob
19.30 ponovitev predstave
Triko v režiji Matjaža Lati na.
VITOMARCI • Kultumo
društvo vabi na ponovitev ve-
seloigre Strogo zaupno v iz-
vedbi KD Vitomarci, ki bo v
soboto, 26. februarja, ob 19.
uri v dvorani v Vitomarcih.
TRNOVSKA VAS • V dvora-
ni v Trnovski vasi se bo v
nedeljo, 27. februarja, ob 18.
uri predstavilo KD Vitomarci z
veseloigro Strogo zaupno.
ČRNA KRONIKA
EKSPLOZIJA NA
MARIBORSKI JE BILA
PODTAKNJENA
Vzrok hude eksplozije, ki je v
torek zjutraj, 15. februarja raz-
dejala hišo na Mariborski cesti
33 v Ptuju, v kateri sta umrli dve
osebi, ena pa je bila huje ranje-
na, je delno pojasnjen. Po bese-
dah Iva Usarja, ki je na Policijski
upravi Maribor zadolžen za stike
z javnostjo, so kriminalisti iz PU
Maribor in delavci Centra za kri-
minalistično - tehnične preiska-
ve MNZ pogorišče in hišo
podrobneje pregledovali skoraj
ves teden. Pri tem so odvzeli
tudi več vzorcev, ki so v preiska-
vi. Obstajajo razlogi za sum, da
je bilo storjeno kaznivo dejanje
povzročitve splošne nevarnosti,
po členu 317/l-IV. Kriminalisti
namreč domnevajo, da je
eksplozijo povzročila snov, ki je
bila podtaknjena, vendar za se-
daj še ni znano kakšna.
-OM
VOZNIK UMRL PO
PREVOZU V BOLNIŠNICO
Od Vidma proti Ptuju je v sre-
do, 16. februarja nekaj pred 8.
uro vozil osebni avto 66 - letni
Z.Ž. iz Ptuja. Med vožnjo po
Zagrebški cesti, proti križišču z
Dražensko cesto, je v blagem
levem ovinku nenadoma zapel-
jal na desno stran in s sprednjim
desnim delom avtomobila trčil v
zidno ograjo ob stanovanjski
hiši. Ob trčenju je avto zasukalo
in vrglo nazaj na cestišče,
voznik pa se je pri tem hudo ra-
nil. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico, žal pa mu ni bilo
pomoči, umrl je pol ure po nes-
reči.
VOZNICA HUDO
RANJENA
Po regionalni cesti od
Ormoža proti Ljutomeru je v
četrtek, 17. februarja ob 10.30
vozil tovornjak K.B. V bližini Lju-
tomera v preglednem ovinku
vozila ni mogel pravočasno us-
taviti. Trčil je v osebni avto, ki ga
je vozila J.N. in je na vozišču us-
tavila zaradi razvrščanja. V
trčenju je bila voznica hudo ran-
jena.
MED PREPIROM
USTRELIL SOSEDA
v ponedeljek, 14. februarja so
v hiši 27 - letnega Z.K. v Koren-
jaku, občina Zavrč, našli mrtve-
ga 37 - letnega A.M. iz Korenja-
ka, ki je umrl sedeč za mizo. V
torek so opravili obdukcijo, ki je
pokazala, daje pokojni umrl za-
radi strela v prsni koš. Krimina-
listi in policisti so zbrali obvesti-
la in ugotovili, da sta se soseda
sprla, k čemer je delno pripo-
mogel alkohol in med prepirom
je Z.K. s pištolo ustrelil A.M. Po-
licisti so Z.K. odvzeli prostost in
ga zaradi suma umora ka-
zensko ovadili.
ČRNA KRONIKA
NESREČA PRI DELU
v torek, 15. februarja je v
ptujskem obratu podjetja Slo-
venske železnice, Centralne de-
lavnice Ptuj, pomagal pri nakla-
danju gibljivega podstavka na
železniški vagon 46 - letni Š.Z.
iz Podvincev. Pri delu mu je stis-
nilo nogo med stranico vagona
in podstavek, prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico.
FF

RODILE SO - ČESTITMO:
Marija Trupkovič, Prerad
27, Polenšak - deklico; Lil-
jana Šmigoc, Osojnikova
26, Ptuj - Kristijana; Lidija
Ozmec, Dob-ravska 15,
Ormož - dečka; Klavdija
Drečnik, Osojnikova 25,
Ptuj - Aleksa; Darinka Jak-
lin, Gregorčičeva 9, Ormož
- Aleksa; Ljubica Šilak,
Gorišnica 138, Ptuj - Niko-
la, Simona Kline, Mezgovci
58 - Žiga; Silva Arnuga, So-
dinci 74, Ormož - Tilna.
UMRLI SO: Bogomir Ku-
mer, Ul. Stanka Vraza 25,
Cerovec, 1930 - t 13.
februarja 2000; Marija
Božičko, Koroška c. 75,
Maribor, * 1908 - t 11.
februarja 2000; Mihael Ko-
lednik. Paradiž 47,* 1929-
t 13. februarja 2000; Dragi-
ca Janžekovič, Volkmerjeva
C. 10, Ptuj, * 1929 - t 13.
februarja 2000; Neža
Medved, rojena Dreven-
šek, Pleterje 51, * 1918 -1
13. februarja 2000; Terezija
Pernek, rojena Hercog, Ve-
lika Varnica 18, 1934 -1
13. februarja 2000; Anton
Bezjak, K jezeru 1, Ptuj, ^
1931 -1 12. februarja 2000;
Majda Holc, rojena Grm-
ek, Prešernova ul. 17, Ptuj,
* 1961 -16. februarja 2000;
Roza Cvetko, rojena Vero-
nek, Markovci 41, * 1909 -
tli. februarja 2000; Jožef
Krajnc, Potrčeva c. 35,
Ptuj,* 1907-t 11. februar-
ja 2000; Apolonija Stein-
berger, rojena Botolen, Ob
Dravi 8, Ptuj,* 1906-t 11.
februarja 2000; Ivan Golob,
Žgečeva ul. 6, Ptuj, * 1935 -
t 14. februarja 2000; Štefa-
nija Butolen, rojena Jus,
Žetale 32/a, * 1942 - t 15.
februarja 2000; Marija Jor-
dan, rojena Šešerko, Volk-
1 merjeva c. 7, Ptuj, * 1911 -
I t 16. februarja 2000; Jožef
i Erhatič, Mariborska c. 35,
i Ptuj, * 1943 - 1 15. februar-
j ja 2000; Štefanija Kmetec,
i Mariborska c. 33, Ptuj, *
i 1950 - 1 15. februarja 2000.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE
Na Ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije
smo že nekaj let odprti za pripombe, predloge in
predvsem vprašanja naših državljanov. Dvakrat te-
densko smo na voljo na odprtem ® 080 20 20, vse dni v
tednu, 24 ur na dan, pa preko elektronskega naslova
mpz.infožgov.si. Lahko se pohvalimo, da smo do sedaj
odgovorili na vsa prejeta vprašanja. Po zaslugi pripomb
državljanov so postavili marsikateri znak ob cesti, vlaki
so upočasnili vožnjo skozi naselja, marsikomu smo s
preprostim odgovorom prihranili dolge poti po raznih
uradih.
RDEČI KRIŽ
SLOVENIJE
OBMOČNO
ZDRUŽENJE PTUJ
V zvezi s hudo nesrečo, ki
se je zgodila na Mariborski
cesti v Ptuju družini Erhatič,
ko je eksplozija porušila
hišo, pod ruševinami pa sta
umrla oba starša, želimo
pomagati preživelim. Rdeči
križ Slovenije, Območno
združenje Ruj zbira prosto-
voljne humanitarne pris-
pevke na žiro računu števil-
ka: 52400 - 678 - 80261,
sklic 0004, za Erhatič.
Ptuj, Kurentovanje 2000, 26.2. - 7.3. 2000

Dočakali smo leto 2000 in z njim 40.
jubilejno ptujsko kurentovanje. Še vedno
premalo, da bi slavili zlatega Abrahama in
preveč, da bi se odeli v 25-letni jubilej
srebra. Imamo pa ravno pravo število let, da
se letos posebej dobro zabavamo, in to v
vseh odtenkih pisanih pustnih barv, kar jih
premore slikarjeva paleta.
f
Zabavati se v ptujskem pustnem času že
dolgo ne pomeni le obleči se v kurenta ali
ogledati si nedeljsko povorko. Vsako leto
spremlja to večdnevno rajanje kakšna
novost in ena izmed letošnjih novosti je
Zametek, pustni časopis, ki strelja
naravnost. Nastal je, odet v pisane barve
zabave, na temeljih lanskega Samostojnega
častnika za odvisne ljudi s težo Črno & Belo,
ki je bil tudi tiskan v imenu primerni
tehniki.
Zakaj Zametek in kaj je Zametek, pa
preberite v naslednjih vrsticah.
Zelo je svojevrsten
A ostaja v okviru domačega
Malo je popopran
Enkrat letno predstavljen
Tudi vedno jasno podpisan
Edino na cenzuro pozablja
Ker je na Ptuju v času Pusta ta ukinjena
Del letošnje ptujske pustne zabave je torej
tudi Zametek. Da pa je našel pot do Vas, se
njegovi novinarji zahvaljujemo za nesebično
pomoč časopisni hiši Tednik, ki nam je
omogočila del distribucije. Upamo, da
boste Zametek z veseljem prebirali ter z
njim začutili norčavost časa, ki je pred nami.
Viktorina Ptujska
Neodgovorna urednica

Pred uporabo tega glasila previdno
preberi navodila, za morebitne
poškodbe ob branju ne odgovarjamo.
1.	pošlji vse domače na obisk k sosedu
2.	izklopi telefon, GSM in vse naprave, ki
bi z zvokom motile tvoje branje
3.	zakleni se v sobo
4.	če rad bereš ob glasbi, je dovoljena le
instrumentalna (drugače lahko dobiš
neozdravljiv napad smeha)
5.	sezuj si čevlje in copate, dovoljena le
uporaba bombažnih nogavic
6.	beri le leže na postelji, glavo podpri
z anatomskim vzglavnikom
7.	na nočni omarici imej kozarec vode
s slamico in limono
8.	listaj s sveže umitimi in odišavljenimi
rokami
9.	z dihanjem ne pretiravaj, dihaj počasi
in globoko, sicer po potrebi
10. bodi pripravljen na več zaporednih
zadetkov
Po uporabi shrani Zametek v svoj
najljubši predal s ključavnico in ne
dovoli, da ti ga ukradejo, saj je njegova
vrednost na črnem trgu, v času
ptujskega kurentovanja skokovito
narasla in presegla ceno vrednosti
ukradenega orožja iz Postojnske
kasarne.
PRINC KARNEVALA
Jože Gašperšič - Gašper L
V okviru evropskega zdru^en^a
karnevalskih mesl f ECQ ki
združuje več kot 350 mest in
org€mizatorfev karnevalov fe
pomemben del tradicije
karnevalskega dogafanjia in
protokola lik »princ kamevala<(^
njegov status pomeni visoko čast in
javno se proglasi 11, novembra ob
11 uri, 11 minut in 11 sekund-na
dan sv. Martina^ ki mu pravijo tudi
jesenski pust^ ko se začne »pustni
čas«r v katerem velja tudi 11.
zapoved^ da se desetih ni treba tako
strogo držati. Princ karnevala je
ena osrednjih osebnosti karnevala^
ki se imenuje vsako leto, s sledečimi
značilnostmi^ pra vicami in
obveznostmi: nosi posebno opravo,
v času pustovanja prejme od
župana oblast in ključe mesta, vodi
pustno povorko^ je »protokol
mojster^
na priredit vahf podeljuje
priznanja.., Vnadaljevemju vam
predstavljamo prvega ptujskega
princa karnevala^ to je fože
GašperšiČ-Gašper L
Sem inženir gradbeništva, sodni cenilec in
zaposlen pri Kmetijskem kombinatu Ptuj,
kot vodja investicij. Rodil sem se v
Mariboru in od leta 1954 živim in delam na
Ptuju. V mladosti sem se precej aktivno
ukvarjal s športom, z rokometom, kot
igralec in kot trener. Že 32 let pa imam v
Vareji vikend z vinogradom, kjer skrbim za
2800 trsov vinske trte. In od tam se
čudovito vidi dežela kurentov, saj leži nad
sotočjem Drave in Dravinje in pred tabo je
celo Ptujsko polje, tako, da kot princ, tudi
če nisem v mestu, vedno vse spremljam z
budnim očesom.
Veljate za osebo, ki je s svojim osebnim
prispevkom izrecno veliko pripomogla k
organizaciji, izvedbi in promociji
kurentovanja in kurenta doma in v tujini.
Kam segajo začetki?
Skupaj s kolegi iz rokometne ekipe sem
sestavil svojo prvo skupino kurantov in že
kar četrt stoletja si v času pusta rad
nadenem ta demonski kožuh. Ker pa sem
tudi član v smučarskem klubu na Ptuju,
sem združil oba hobija smučanje in
kurenta ter tako pričel s kurenti nastopati
na smučarskih tekmah. S tem smo začeli
bolj intenzivno promovirati kurentovanje
in na ta način tudi Slovenijo. Naš prvi
takšen nastop je bil leta 1984 na
olimpijskih igrah v Sarajevu.
Seveda smo takrat nastopali še kot
smučarski klub, v letu 1995 pa smo kurenti,
ki radi smučamo in spodbujamo smučarje,
ustanovili svoje društvo in ga poimenovali
PTUJ-SKI KURENT KLUB, kjer sta naša
častna člana predsednik države Milan
Kučan in Tone Vogrinec, direktor
slovenskega alpskega smučanja.
Prvi nastop je bil v Sarajevu, nato so sledili
Calgary (Kanada), Albertville, L.illehamer,
Bormio, Crone Montana, Salbach, Marioka
(Japonska), Vail, svetovna prvenstva,
zaključki svetovnih pokalov, Zlata lisica...
I v ašem življenju ima kuront i posi m
vlogij, tudi kot vino in zgan^H; ki J dog
imeti<)m prideluji
Ze v mladosti me je privlačil študij
agronomije in kot športnik sem navajen
delati. Tako sem v letu 1991 registriral
polnilnico in to so bili začetki blagovne
znamke Kurent, ki na trg ponuja vrhunska
buteljčna vina Rulandec (Sivi Pinot),
Muškat otonel, Chardonay ter Kurentov
napitek. Slednjega je lani, v času snemanja,
ekipa televizijske oddaje Lahkih nog
naokrog, potem, ko so ga poiskusili
poimenovala Viagra in to ime - Ptujska
viagra ohranja Kurentov napitek še danes.
Kdor želi poskusiti katerega koli od teh
izdelkov, lahko to stori v času karnevala, saj
bodo v centru mesta vse gostilne obogatile
svojo ponudbo tudi z buteljčnimi vini in
likerjem blagovne znamke Kurent.
Z : vami je že kar nekaj časa pnnčevui f}a,
kako bi ocenili ta ras?
Odkar sem bil v letu 1999 na Martinovo
proglašen, je v mojem življenju neke vrste
nova obveznost, ki zahteva od mene, da se
pojavljam na raznih prireditvah. Tako sem
v decembru tudi sodeloval na slovesnem
odprtju poslovalnice Krekove banke v
Ptuju.
Pnnce pozjtajm!& predvsem iz pravljic, ko
Mislim, da bi Ptuju poklonil dvorano, z
dovolj parkirnimi mesti, nekje v centru, da
bi z njo živel celi Ptuj. Namenjena bi bila
tako kulturnim, zabavnim, športnim in
drugim prireditvam ter bi lahko
nadomestila tudi karnevalski šotor, ki
predstavlja vsako leto, kjerkoli se pojavi,
žal, kamen spotike.
in na kakšen način bi vi prcinumiti /lo /:
dobroto
Če bi mogel bi ustavil negativne in zle misli
ljudi, kajti kako mislimo, tako tudi delamo
in če bi ljudje razmišljali bolj pozitivno v
Ptuju, če ne bi v vsaki stvari najprej videli
črnih strani, potem bi nam bilo vsem lažje.
Ker if pri':- n.iiate hu< sfoiu^t-
primerno t ud j o/"*?." "sk-- ~te
poskroei^ y.a s t up ruvo
Za moj izgled je v veliki meri poskrbela
znana kreatorka Barbara Plaveč, čevlje pa
sem naročil pri čevljarju Francu Bregu iz
Slovenskega narodnega gledališča v
Mariboru. Imam tudi pajkice iz Polzele.
Sicer pa gre za srednjeveški kostum, ki je
narejen v barvah celostne podobe Ptuja.
Del moje oprave pa predstavljajo tudi moji
spremljevalci, ki so prav tako v kostumih in
predstavljajo mojo gardo.
Kaj j>a am nasploh yornem pustni čas.
aoživljale''
Že kot otrok sem v pustnem času zelo užival
ob maskiranju. Bil sem vsemogoče, od
Ciganke do Kurenta. To slednje mi je prišlo
v kri in četudi sem sedaj princ karnevala,
ostajam še naprej zapisan kurentiji.
ZAMETEK VAM PONUJA:	.. ^^
ZNANIPTUJČANmMAStCAmi OD KOŽUHA DO KURENTA... HOČEMO VEVKOPO! O ZA ŠANKOM SE VSE IZVE
in m veliko
PROGRAM PRIREDITEV
SMRTNO RESNO O KURENTU
OD KOŽUHA DO KURENTA
Zlatko Forštnarič iz Ormoške ceste na Ptuju
izdeluje kurentije že 6 let. Po vzorcu neke stare
kurentove maske, ki jo je razstavil, podrobno
preučil in razmisUl, kako bi se nekatere stvari
dale izboljšati, je izdelal svojo prvo kurentijo.
Kasneje jih je naredil nekaj še za prijatelje in
družino, ko pa se je število naročil povečalo, si
je odprl obrt.
Kurentije začne izdelovati vsako leto okrog
novembra, vse potrebne dele zanje pa zbira že
veliko prej. Najprej začne s kurentovo masko.
Iz kravjega usnja izdela nos (najnovejša
"moda" je nos iz dveh tulcev) ter izreže prvo in
zadnjo stran maske. Nos prišije na prvo stran,
le to pa z leseno ploščico poveže z zadnjo
stranjo. Nekoč je usnje segalo še čez ploščico
in obe strani maske sta se na vrhu stikali.
Vmes je bila natlačena slama. Slabosti tega so
bile nabiranje moljev v slami, povečana teža
že tako težke maske in neznosna vročina v
maski. Zato je v novejših maskah Zlatko slamo
ukinil, namesto nje pa je pustil zračen prostor,
ki osebi, ki masko nosi, služi kot neke vrste
ventilator. Ko vse to fiksno pritrdi in zašije,
nanese osnovno barvo. Ponavadi je to rumena
ali rdeča, na željo naročnika pa tudi kakšna
druga. Prve maske so bile v celoti bele,
prebarvane so bile namreč z apnom, okoli
odprtin za oči pa so imele narisane rdeče
kolobarje. Sedaj je na maskah še več vzorcev,
oči so obrobljene z ognjenimi zublji, poslikan
pa je tudi nos. Vse to je nanijeno z veliko
natančnostjo, saj si Zlatko pri tem pomaga s
šablonami. Vsi vzorci pa so seveda različni,
tako da se nikoli ne srečata kurenta z enakimi
maskami. V takšni obliki maske počakajo na
kupce, saj se še lahko priredijo obliki glave in
višini oči. Ko je obod maske popolnoma
dodelan, nanj namesti usnjene rogove, ki jih
pokonci drži v sredini stoječa varilna žica,
vmesni prostor pa je zapolnjen s slamo. Med
oba rogova napne obešalo za kapo, s katerega
visijo raznobarvni trakovi, ob strani rogov pa
gosja peresa, katera ponavadi kupi v času
Martinovanja. Peresa so značilna za ptujske
kurente, haloški pa imajo le kravje rogove.
Nato kapo obleče v ovčje krzno. V višini ust
pritrdi jezik iz rdečega usnja, ki je za razliko od
jezikov na starejših kurentih poslikan, brke iz
sivke, zobe iz fižola in čisto na koncu še
fazanja peresa na vrh rogov. S tem je maska
končana in ukvarjati se začne z izdelovanjem
kožuha. Sešije ga na poseben stroj za šivanje
ovčje kože, ki jo uvozi iz Bosne. Vse kože si
pred nakupom ogleda in označi, saj kurentije
izdeluje le iz najbolj kvalitetnega materiala.
Odpada iz kože nastane kar veliko. Kurentija je
končana, čaka samo še na kupca. Zraven je
seveda možno kupiti še vse ostale
pripomočke, ki jih kurent potrebuje. To so
kravji zvonci (5 zvoncev - po eden na hrbtni in
trebušni strani in 2 na vsaki strani bokov),
ježevka (prava ježevka mora biti vrezana v
gozdu, olupljena in ovita s pravim ježevim
kožuhom, ne sme pa biti lakirana), gamaše, ki
jih splete Zlatkova mama (včasih so se kurenti
med seboj pretepali in med seboj so se ločili le
po barvi gamaš, zato so le-te raznobarvne) in
robec. Zlatko izdeluje tudi ostale etnografske
maske, ob delanju reportaže je ravno končal
izdelovanje medveda in si ga za to priložnost
tudi oblekel. Število naročil vsako leto
narašča, zato se je tja najbolje odpraviti
čimprej. Povprečna cena kurentije je okrog
75.000 SIT, z vsemi dodatki pa 100.000 SIT.
Če z njo lepo ravnamo, jo lahko nosimo tudi
več desetletij. Kurentije se ne perejo. Pri njem
pa lahko kupimo tudi starejše kurentije, ki so
znatno cenejše, vendar še vedno lepo
ohranjene. Tudi, če kurentijo že imamo, pa so
se nam zrahljali rogovi ali uničilo kaj drugega,
jih bo Zlatko z veseljem popravil.
Ovčka Oskubljen
KURENTOV MUZEJ
Zvonko Križaj je kurent že od svojega 4. leta.
Poleg tega pa se ukvarja še z lovom, kot sam
pravi je lovec-pustolovec, je eden od
duhovnih vodij kurentov, s katerimi je že
ogromno prepotoval po Evropi, vrsto let
pleše tudi s kopijaši v markovski folklori in
pravi, da je to težje kot biti kurent, saj se
lahko zgodi, da ples traja tudi do 30.min., je
pa tudi jahač in igra pri kurentovi godbi.
Njegova družina pa se že tri generacije
ukvarja s pustnimi šegami in navadami.
Idejo za kurentov muzej je dobil od turistov,
ki so se ustavljali na njegovi tracking
postaji. Vedno je imel razstavljeno kakšno
kurentovo krzno in je opazil, da so si turisti
z zanimanjem ogledovali kurentije. Dosti
prispeva tudi za ptujsko konjenico in je celo
organizator ene od njih-to je kurentove
konjenice. Aktiven je tudi na področju
ohranjanja kulturne dediščine konjskih
vpreg kot so: karnevalska, sem spadajo tudi
vitezi. Trije Kralji, Martinova, Miklavževa
vprega in pa za Dedka Mraza.
V kurentovem muzeju se da videti vse kar
spada h kurentu. Zunaj so žive živali:
fazani, gosi, pavi, race.
Znotraj pa si poleg kurentove opreme lahko
še ogledajo njegove lovske trofeje in seveda
stvar na katero je najbolj ponosen. To so
avtohtoni pastirski kravji zvonci, ki se
prenašajo iz roda v rod. Gradivo za svoj
muzej dobiva od kolegov, dosti stvari mora
tudi kupiti. Zvonce pa najde na kakšnem
podstrešju, na starih kmetijah. Največ jih je
našel na Pohorju, Bledu, skratka tam, kjer so
bile krave in pastirji. Ker pa je tudi sam
kurent in dobro pozna njegovo zgodovino, z
veseljem postreže obiskovalcem tudi s
kakšno zanimivo informacijo. Kot sam pravi:
"Kurent ne more biti tisti, ki v sebi ne čuti, kaj
je demon. S tem moraš živeti in čutiti. Na dan
karnevala naj bo kurent doma, naj ne gre v
tujino, saj moramo pokazati, da nas je veliko."
Oprahim Oaza
SKRIVNOSTI POSAMEZNIKOV
ALI BO OKROG PARKIRIŠČA RASTLA KORUZA?
Zelo dosti ljudi zanima kaj se dogaja v starem vojaškem skladišču. Po pogovoru s
tamkajšnjim stanovalcem sem izvedel, da nič kaj preveč zanimivega. Edina
omembe vredna stvar je, da bodo to skladišče v kratkem začeli podirati, tako kot
so tudi skaterski prostor, ki je bil v spodnjem skladišču.
Človeka, ki preživlja tam večino svojega časa, kličejo Riki.
Zakaj zahajaš v ta prostor?
Zato ker tukaj najdem svoj mir, ki ga drugje
ne morem, nihče me ne moti.
Kako preganjaš dolgčas?
Sploh mi ni dolgčas, saj vedno nekaj delam
znotraj in zunaj skladišča.
Koliko časa preživiš tukaj?
Kar dosti, vendar hodim spat domov.
Kdo ti je povedal, da bodo ta prostor podrli?
Dobil sem pisno obvestilo iz občine v
katerem piše, da bodo skladišče začeli
podirati ker je zgradba v slabem stanju.
Ali ti tudi misliš tako?
Ne, jaz vem, da stavba ni v slabem stanju. Ker
jo vzdržujem. Pred kratki sem zamenjal
opeko na strehi tako, da več nič ne teče noter,
popravil sem tudi okna, ki so bila v zelo
slabem stanju-opravljam delo hišnika.
Kako pa je z elektriko?
Elektriko pa imam. Zmenil sem se z
župniščem in sem jo dobil od Karitasa.
Jo plačuješ?
Na župnišču so mi rekli kako kdaj. Zdaj iščem
tega patra vendar ga je težko dobiti, ker so ti
ljudje zelo zasedeni. Bom mu dal neki tolar.
Kaj pa voda?
Zaenkrat je še nimam, ampak poskušam
nekaj narediti tudi v tej smeri. Tam malo nižje
sem našel tablo za hidrant, samo še ne vem
kje točno je, ker se ne razumem v te številke.
Kako pa je s straniščem?
Malo potrebo opraviš pač kar tako, če pa je
kaj nujnega pa skočiš v najbližjo gostilno.
Koliko ljudi še zahaja sem?
Zelo malo. Največkrat pride sem moja punca,
ki mi dela družbo. Tu pa tam še pride kdo za
15-25 min. na kavo in to je tudi vse.
Kateri bo tvoj naslednji ukrep?
Razmišljal sem, da bi okrog zasadil koruzo
tako, da se ne bi nič videlo sem. Ljudje gledajo
sem in mislijo, da se ne vem kaj vse dogaja.
Kako dolgo še misliš preživeti tukaj?
En dober del življenja še, vse dokler se
nebom naveličal in imel svoje hiše.
Zakaj naj ne bi podrli tega skladišča?
Ker nebom imel več kam zahajati. Cele dneve
pa se tudi ne morem učiti. Šolam se za kuharja
in natakarja. Škoda bi bila če bi zgradbo podrli
ker je zelo velik prostor in bi v njem lahko
naredili kakšen mladinski center v katerem bi
se odvijali različni kulturni krožki.
Občina bi lahko premislila o podiranju starega
vojaškega skladišča. Namesto, da ga podrejo,
bi ga lahko obnovih in naredih mladinski
center, kije zelo potreben ptujski mladini.
KorlKom
EKSKLUZIVNO
Izgleda, da je bil letošnji obisk ameriškega predsednika Clintona v
Sloveniji zanj v veliko veselje in kot je obljubil našemu županu, tako bo
tudi storil. Starosta slovenskih mest Ptuj pričakuje torej v času 40.
Kurentovanja dva častna gosta iz Združenih držav Amerike. Clinton
pride skupaj s svojim tajnim finančnim svetovalcem Bili Gatesom. Naši
ameriški sodelavci so ekskluzivno za Zametek posneli z njima kratek
pogovor, ki vam ga predstavljamo v nadaljevanju.
Bili Gates
Moj najljubši dan/datum v letu: l.januar
Ker me spominja na: dobro plačane
obresti
Po horoskopu sem: Milijonar
Princeso svojih sanj sem spoznal: V Las
Vegasu
V	času ko: sem iskal drobiž po tleh
Danes živiva v dvorcu v: Gateslandu
Najljubši junak: PC Pentium II
Najljubši zajtrk v postelji: dva prepečena
fajla
V	prostem času najraje: se oblečem v
kurenta
Najbolj me je strah: potresa
Letos se zelo veselim: računalniškega
hrošča
Ni hujšega, če: lenariš
Vozim avtomobil: Windows 98 Diesel
Najraje imam na Ptuju: Karitas
Pustno sporočilo navadnim smrtnikom:
Računalniki nikoli ne bodo mogli
zamenjati človeške neumnosti.
Moje sanjske počitinice: nekje med
tisočerimi računalniki
Najljubša kapljica vina: Dobrovoljček
Najraje si prepevam, ko: sem koma pijan
Ideja za ime firme: Pogledal sem svoj
penis
Prej sem delal: Kot skladatelj, zložil sem
tri skladovnice drv
Najljubša tv oddaja: ZOOM-živalski vrt
pri Mariu
Najboljša poteza v življenju: Prodal sem
kravo in kupil Bravo
Pogovarjal se je: Will Smith
Bili Clinton
Po horoskopu sem: bombarder
Princeso svojih sanj sem spoznal: v oralni
dvorani Bele hiše
V	času, ko: sem neznosno užival s cigaro
v ustih
Danes živima: jaz skoraj v zaporu, ona pa
nekje daleč vstran od mene.
Najljubši zajtrk v postelji: Jaz v postelji
nikoli ne jem
V	prostem času najraje: Ukazujem
Najbolj me je strah: resnice
Letos se zelo veselim: odhoda Hillary in
obiska karnevalske dvorane v Ptuju
Kaj imata s Hillary skupnega: poročila sva
se na isti dan
Se s Hillary sploh še ujemata: ja, ona me
ima rada in jaz tudi
Vaše mnenje o ženskah: če bi ženska rada
vozila, ji ne stoj na poti
Najbolj me je strah: impotentnosti
Najraje bi se zjokal, ko: me je Monica
zapustila
Vozim avto: V avtih sem samo na zadnjih
sedežih
Kaj bi povedali o sebi? Zdaj sem jaz tisti
slabi vzgled na katerega so me opozarjali
moji starši
Pravi moški so tisti: ki se borijo do zadnje
kapljice-sperme
Štiri najboljše stvari na svetu: pijača pred,
cigara vmes in cigareta po.
Mnenje o tehničnem napredku: kaj bi se
trudili, Japonci so to že pogruntali
Najljubša kapljica: kvinton
Pogovarjal se je: Steve Urkel
ALI BI TIH PREPOZNALI?
Dragi bralci Zametka, a ni vedno najslajše branje
prav tisto branje, ki nam odkriva skrivnosti, ki jih
dotlej še nismo pozncdi. Za vas smo se potrudili, malo
raziskovali in predstavljamo
vam nekaj naključno izbranih znanih ptujskih
obrazov ter
njihove odgovore na vprašanja v kaj so se najraje
našemili kot otroci in v kaj v odraslih letih.
Verjemite, nekateri odgovori vas znajo presenetiti.
DARKO LANGERHOLC: Kot otroka so me najbolj
navduševali kurenti, tudi sam sem eno leto bil
našemljen vanj, čeprav je maska bila domače
izdelave in ni zgledala najbolj posrečeno. Na
povorki sva z bratrancem sodelovala kot
Zvitorepec in Trdonja, kostuma sva si sposodila v
gledališču. Večkrat sem bil tudi kavboj. Sedaj se
ne maskiram več, sem pa vsak dan znova
fotograf. To leto se masklrati ne nameravam, če
pa bi se, pa bi najraje bil kakšen star eleganten
gospod ali znanstvenik.
ALEKSANDER
FENOS:
Lani sem bil
opolzka ženska.
Kot otrok sem bil
najraje Indijanec,
kavboj, Robin
Hood, v glavnem
vse, kar se je
vrtelo v kinu.
BOJAN MIŠKO:
V otroštvu sem bil
najraje klovn, pa
tudi mušketir.
Maskiram se vsako
leto. V kaj se
maskiram pa ne
povem.
MARIJAN VRABL
Moja najljubša maska je
kurent, lani sem bil
ciganka, letos se verjetno
ne bom maskiral.
ANTON PAPEŽ:
Zadnja leta se ne maskiram
več. Nazadnje smo se
skupinsko maskirali na
občini, bili smo kitajčki in
pikapolonice. Nekoč smo
se s prijatelji preoblačili v
ruse in orače. Če bi imel
možnost, bi bil kurent.
BRANKO BRUMEN:
Kot otrok sem najraje nosil
viteško opravo, sedaj pa si
najraje nadenem
> kurentovo.
DUŠKA X^UK: Kot
deklica sem najraje bHa
pikapolonica. Zdaj se ne
maskiram v nič
posebnega, včasih si
nadenem kakšen klobuk
ah se porišem s pustnimi
barvami, kar nameravam
tudi letos. Zdi se mi, da
bi se najlažje vživela v
vlogo klovna.
SLAVKA GOJČIČ: V najmlajših letih sem
se najraje preoblekla v gobo mušnico, v
dijaških in študentskih pa smo se
maskirali skupinsko. Lani sem bila
maskrrana le na ormoškem plesu in sicer
v bonbonček. Za letos nimam načrtovano
nič, zna pa se zgoditi, da se Icakšen večer v
kaj preoblečem čisto spontano, ali da me
med maske povlečejo prijatelji. Maska, ki
bi najbolj ustrezala moji osebnosti je
dobra vila, saj rada delam dobra dela in
pomagam drugim.
NIKO KRAJNC: Ko
sem bil še otrok, sem
želel postati pilot,
zato sem se v ta
kostum najraje
našemil.
V današnjem času
i pa mislim, da bi se
najudobneje počutil
v vlogi arabskega
naftnega šejka.
Prispevke pripravila: mag. Ata Štrumpf Prašny
dr. Big Fut Mama Gelca
IN DANES ZVIZGATO RAKOM
HOČEMO V EVROPO
Nekega dne, davno nazaj, se je na nekem
kraju zbralo nekaj ljudi z nekaj problemi.
Odločili so se, da jih bodo odtlej reševali
skupaj in za svoje redne seje so morali
ustanoviti poseben prostor. Tako se je vse
začelo. Nastala je Evropa in v njej se je
zbirala vsa družbena smetana. Ob prostih
dnevih so prirejali plese, se veselili, pili, tu
in tam kaj zapeli, ob delavnikih pa se
ukvarjali s svojimi in tujimi težavami.
Včasih so v to družbo posegle tudi zunanje
sile, če se je kateremu članu zahotelo kaj
novega in je to tudi prakticiral. Ostali pa so
mislili, da se to za ta čas ne spodobi, zato so
takoj sledile sankcije. V skrajnem primeru
je prišlo do izolacije tega osebka torej
izločitve iz vsakršnekoli dejavnosti,
kateri bi lahko dotični škodil na takšen ali
drugačen način. Čas je tekel, vse se je
odvijalo več ali manj po starem, nastajale
so nove generacije. Velika vrata Evrope so
se vedno bolj zapirala, za vstop vanjo
si potreboval dobršnjo mero moči in
suvanja s komolci. Naenkrat pa »TRESK«!
In vrata so se dokončno zaprla. Najmlajše
generacije, najbolj željne skupne zabave,
samopotrditve in podpore, so ostale brez
nekoč tako pomembne institucije. Evropa
še vedno je. Vsem na očeh, vsak dan
starejša, vsak dan bolj odtujena. Upanje, da
se nam bo nekega dne uspelo preriniti
vanjo je že skoraj splahnelo. Še vedno pa
lahko sedeč na njenem obzidju opazuješ
mimoidoče, ki so nekoč le imeli priložnost
vanjo zahajati. Danes v njihovih očeh
opaziš žalost. In kako je ne bi, ko pa so nas
že celo politiki podprli in tudi oni si želijo
in zahtevajo podobno. Vsi toraj z istimi
mislimi in željami kličemo: "Hočemo v
Evropo!" Pa čeprav le na skodelico kave.
Babuška Mrak
ZA SANKOM SE VSE IZVE
ZA PRIJATELJE SI JE TREBA ČAS VZET!
Haložan sem, čistokrvni, po naravi pa pravi veseljak, pravijo frendi.
V mesto zaidem bolj redko in ko že grem, se pred jutrom ne vračam.
Res mora biti slab dan, da pridem pred sedmo nazaj k svoji Hani. Bolj
babo zajebavaš, rajši te ma, saj veste, kako je to. No, in tako sva se s
sosedovim Janezom, ki je na Ptuju poštar,
pred kratkim malo zaklepetala pri Rozi.
Špricar na špricar in že je bila zunaj tema.
Pa mi reče Janez:" Veš smo ga enkrat tako
dobrega pili, da sem še celi mesec sanjal
tisto vino. Samo sortno, vsako iz druge
flaše, da ti o kupicah sploh ne govorim! Za
vsako vino druga. Veš, le kaka dobra
kelnarca je falila, kar se pa vina tiče, kapo
doj! Pa še tako na samem je bilo, da se mi je
pr moj duši dopalo! Jaz Janeza poslušam,
malo se mi cedijo sline, potem pa ga le
vprašam, kje je to. Odvrne, da nekje pod
gradom, kamor hodijo le boljši ljudje.
Mislil sem si svoje, potem pa sem ga le
nažical, da greva na kozarec tistega dobrega
vina. Janez se ni obotavljal, vzel je svojo
torbo in sva krenila. Njega je sicer vleklo
bolj h kurbam, a mene je mikalo le vino. "Še
malo, tu nekje mora biti"; pravi
Janez, a glej hudiča, vse je bilo zaprto in
popolna tema. Bil sem jezen, saj sem
mislil, da me je stari frend, vedno vliti
Janez, prinesel okoli. Šel sem svojo pot,
kam drugam kot v hišo naslade. Usedel sem
se k edini prazni mizi v lokalu, naročil
špricer in žalostno povesil glavo. Bil sem
jezen na Janeza. Ni minilo dolgo, ko je stari
poštar že prisedel k meni. Začel se mi je
opravičevati, a ga nisem poslušal. Šele po
dveh špricerjih me je jeza minila, svoje pa
je k temu pripomogla tudi postavna
Nastasja, ki se je zvijala kot kača. Pomislil
sem na svojo Hano, kak bi bilo vredi, če bi
se naučila kaj takega, a sem kmalu odgnal te
misli. Janez je namreč postajal vse
glasnejši. Začel je govoriti o nekem
Veritasu in lopovih, a meni ni bilo čisto nič
jasno. Nato je prisedel še Matija, videla se
nisva od mladih nog. On je danes gospod,
uspešen direktor, vendar pa rabi tu in
tam sprostitev izven doma. Bil sem malo
jezen, kako se je spogledoval z Nastasjo,
a, ko je vendar dal za rundo in to buteljko,
me je tudi ta jeza minila. Dobili smo
lepe kozarce in družbo, Nastasjo, ki pa je
bila ves čas našega pogovora skrivnostno
tiha. Tudi Matija ni bil zgovoren, a ko smo
bili pri vinu sem ga le vprašal za tisti
lokal, kamor sva se namenila z Janezom.
Začel se je smejati na ves glas. "Joj,
tega pa že tako dolgo ni, ja tam pa smo ga res
pili", je dejal v smehu in mi povedal, da je
imel Janez čisto prav. "Pravih bab pa tam za
šankom res ni bilo", je še pripomnil. Bilo pa
naj bi dobro vino, a so baje vse nategnili,
morali zapreti in ta glavni naj bi baje
zbrisal v Avstralijo k neki babi. Pomislil
sem na gorenjskega Nicolasa o katerem
toliko pišejo v Slovenskih novicah.
"Neeee", je odvrnil Matija. Pričel je
pripovedovati, da je bil to naš haloški
človek, ki so mu nasedali vsi s Kučanom na
čelu, ampak, da je od vseh potegnil samo
velike pare, nato pa pobral vse in izginil.
Povedal je še, da naj bi bil pravi mačo ter, da
je pustil gromozanske dolgove, pa, da se je
že vrnil. A meni še vedno ni bilo nič jasno,
saj nisem vedel za koga gre. "Saj boljše, da
ne", mi je še rekel Matija, preden je z
Nastasjo izginil v noč. Na mizo so nama z
Janezom postavili še eno buteljko,
razbila sva še nekaj kozarcev in do prvega
jutranjega avtobusa sem pozabil že
skoraj vse, le beseda Veritas mi je donela v
glavi. Hana je bila že pokonci, ko sem
se prizibal domov. Še preden sem jo dobro
pogledal je že zdrdala svoje." Od kod
pa ti tako rano?" "Veš draga, malo smo se
zadržali na Veritasu,... rie bodi huda
ljubica", sem miril hudiča, ko je izstrelilo,
kot iz topa. "Meni pa že ne boš lagal, Veritas
je že zdavnaj propadel." A mene niso ganile
Hanine besede, bil sem le prenečen, kako
je baba dobro informirana, a potem sem si
zapel:" Za prijatelje si je treba čas
vzet........."
Tinčekof Štefan
IZBIRALI SMO NAT KOLEDAR LETA 2000!
KJE SO MEJE NAŠEGA MESTA?
Na pobudo Viktorina Ptujskega se je na svečnico v prostorih starega
mestnega pokopališča sestala nekaj tisoč glav velika komisija in
ocenjevala koledarje leta 2000. Člani so iskali naj izvirne j ši, najboljši in
najatraktivnejši ptujski koledar leta 2000. V množici takšnih in
drugačnih koledarjev sta komisijo najbolj fascinirala dva. Ob
Playboyevih zajčicah (bil je izven konkurce) so si bili člani enotni, da
lahko od mrtvih vstanejo le ob pogledu na koledar, ki ga je izdalo
ptujsko turistično društvo v sodelovanju z občino Ptuj. Del njihovih
pripomb, smo zabeležili tudi mi.
''Sramota pa taka, da na svetu ji ni enaka"
Sprašujemo se, od kdaj je
Dominkova domačija v mestu
Ptuj. V naših časih ni bila. Mlajši
člani so povedali, da tudi danes
ni, tako, da menimo, da je ta
motiv povsem neustrezen, celo
bogokletni.
O, ta most pa je prava paša za oči
in še na Ptuju je, neverjetno!
Kurenti so resda posebnost, a le
kaj imajo skupnega z restavracijo
Ribič?
Imate cerkvi Sv. Ožbalta in Sv.
Jurija, zakaj torej cerkev Sv.
Marka iz Markovcev. A so vam
tudi župniki primaknili kak
cekin??
Tako tudi mi danes gledamo na
Ptuj. To sliko so verjetno namenili
nam,kajne?
No, pa so končno obnovili vodni
stolp. Saj je že bil čas.
Spet Gorišnica, to pot cerkev Sv.
Marjete in obdelana polja. Ljudje
božji, ja kaj se pa greste?
Imate pa lepo mestno hišo in
hvala bogu, da vas ščiti sv.
Florjan, sicer ne vemo, kaj bi se že
zgodilo z vami. Baje so danes
priljubljena metoda reševanja
konfliktov eksplozije.
Grad že drugič, kje so ostale
znamenitosti. A smo se mi zaman
trudili, ko smo postavjali mesto
na noge?
Ta župan je pa res dedec, pravi
kmečki fant. Tudi dekle ima
pravo, in to še kronano, kot mora
biti. Joj, kaj pa ste storili z
zvonikom?
Nikoli si ne bi mislili, da boste
tako ponosni na vodni stolp, ki ga
v koledarju prikazujete že drugič.
Lepo, da ste se spommii hrama
kulture, kje so pa bili tisti dan oni,
ki čistijo ceste. Ta plundra ni nič
kaj privlačna.
Svarilo! Še enkmt, kaj takšnega in videli boste, res bomo vstali od mrtvih.
Člani komisije izmed poslanih koledarjev letos niso izbrali koledarja leta. Oblikovalci,
društva in seveda Mesto Ptuj imajo čas za ''popravni izpif do druge svečnice, še
sporočajo iz komisije za izbor koledarjev.	. , . . , r r
Pogovarjale se je: Angelca Lucijer
PISEM TAZ. PISI TI
Piše svetovni popotnik (James M. Johnson)
MOJ nepozabni TURISTIČNI OBISK VAŠEGA MESTA
Datum: kot bi bil petek, 13., kraj: Ptuj
Spoštovani!
Lepo Vas pozdravljam. Odločil sem se, da
Vam napišem pismo in hvala Zametku,
edinemu časopisu, ki mi ga je hotelo
objaviti.
Torej, sem svetovni popotnik, sicer po
poklicu doktor znanosti iz predmeta
zgodovina, v vsakdanjem življenju pa čisto
povprečen Američan, ki ima družino s
tremi otroki, vozi Chevrolet, obožuje
McDonald's in kalifornijske plaže. Že v
mladosti sem imel rad Evropo in najraje
sem v deževnih popoldnevih sedel v fotelju
ter takorekoč goltal knjige, ki so opisovale
Rimske bojevnike, njihov imperij in
podobno. Rekel bi, da sem že zelo zgodaj
slišal za Ptuj-Poetovio in njegovo bogato
zgodovino in že takrat sem se poigraval z
mislijo, da bi moja noga nekega dne lahko
stopila na tla, ki so jih nekoč teptali
Rimljani.
Leta so minevala. Potovanja so me vodila
na vse kontinente. In ker obožujem
moderno tehniko, sem preko Interneta
naletel na informacije o zanimivi deželici
Sloveniji in v nadaljevanju odkril, da je
prav to ta dežela, kjer je doma tudi Ptuj,
mesto z izjemno bogato preteklostjo. Kaj
hitro sem se odločil, da bom z ženo in
otroci (Bill-15, Kathy-12, John-8) preživel
nekaj dni v Ptuju, saj je žena morala na
službeno pot v avstrijski Salzburg. Noč in
dan me je spremljala misel, da bom končno
spet lahko preživel nekaj skupnih srečnih
dni z družino, saj smo tako kot vsi, v tem
modernem času, zelo poredko skupaj.
Preveč je pač obveznosti, ki nas trgajo proč
od družinskega ognjišča. Moje navdušenje
je raslo z vsakim dnem bolj in zgodilo se mi
je, da sem še pred odhodom sanjal, kako se
sprehajam po starih ozkih ulicah in
odkrivam zakladnico tisočletij. Zveni
čudovito in tako sem torej komaj učakal
dan, ko smo se podali, kot družina na to pot,
ki naj bi bila sprva poslovna nato pa le
počitniško obarvana. In tako je tudi bilo, po
štirih dnevih, ki sem jih z otroci prebil ob
spoznavanju Salzburga, medtem, ko je
žena predavala na tamkajšnji univerzi, je
napočil trenutek, ko smo najeli avto in se
podali na enotedenske počitnice v Ptuj.
Po nejkajurni vožnji po avtocestah, smo
prestopili državno mejo in se v mestu
Maribor skoraj izgubili med iskanjem tabel
za Ptuj. Povsod le Zagreb. Ja, kar nekaj časa
smo potrebovali, da smo se znašli in ker
smo počasi postajali utrujeni, smo se
okrepčali v McDonald" su. Ja ni minilo
veliko časa, dokler nismo vsi presrečni v
daljavi uzrli čudovit grad. In bilo je kot v
pravljici, ko smo se vozili po mostu, ki pelje
preko reke Drave. Reka, labodi, grad, tak
Ptuj mi je naredil izredno lep prvi vtis in
čudil sem se, kako to, da tako malo ljudi
pozna ta biser. A kaj kmalu mi je postalo
jasno tudi to. V nadaljevanju ne bom več
dolgovezil, naštel bom le konkretna dejstva
in dogodke, ki so se zvrstili in spremenili
naše počitnice v nič kaj prijetna dneva.
Z receptorjem v hotelu smo se komaj da
sporazumeli, soba v hotelu je bila sicer
čista, a nikakor primerna za večdnevno
počitniško bivanje. Najbolj pa me je motilo
to, da se ni dalo urediti, da bi otroci in
midva z ženo imeli sobe v istem
nadstropju. Pa tudi receptor nam je zelo
malo svetoval o Ptuju, kaj naj si pogledamo.
Ampak to vse me takrat še niti pol ni toliko
motilo, kot me danes, ko se spominjam
nazaj. Po hotelski namestitvi smo se
odločili za sprehod po mestu in ker so se
oglašali tudi želodci za kosilo. Ker smo se
peljali z avtom, da si ogledamo čim več,
smo kar nekaj časa prevozili, da bi našli
parkirno mesto in kot zanalašč ni bilo v
bližini nobene parkirne ure. Ko pa smo jo
zagledali, ni hotela sprejeti tolarjev. Ker
denarja ne poznamo, smo bili prepričani,
da so nam v menjalnici dali ponarejenega.
Zato smo parkirali drugje. Ker
informacijski turistični vodnik na steni
neke zapuščene restavracije pri občinski
hiši, ni delal smo na milost in nemilost
iskali lokal, da bi nekaj pojedli. Tam nam
seveda niso znali postreči z domačo
ptujsko hrano, še sreča, da so imeli dobro
vino in to je v nas spodbudilo željo po
ogledu vinske kleti. Tam pa smo izvedeli,
da je ogled mogoč le ob predhodni najavi in
v skupini. Torej, danes ne bomo spoznavali
ptujske vinske tradicije. Želel sem spoznati
mitreje, svetišča Rimljanov, pa nisem vedel
kje in kako jih najti, zato smo se povzpeli na
ptujski grad in glej ga zlomka, nedelja je,
ura 17.15 in vrata so zaprta in to zunanja.
niti pogleda iz grajskega obzidja si nismo
mogli privoščiti. Mesto je bilo skorajda
prazno, mrak se je spuščal na čudovito
staro mestno jedro, ki se mi je zdelo zelo
osamljeno. Kdo so ljudje, ki živijo v njem,
ali sploh vedo kakšen biser so zavrgli s tem,
ko ga tako zanemarjajo, so bile besede, ki so
mi venomer rojile po glavi. Ker smo bili
prepozni, da bi v Tic-u dobili dodatne
turistične informacije, smo se podali pač v
kino, edino vrsto zabave, ki je bila poleg
gostiln na voljo v nedeljskem večeru.
Seveda smo opazili, da je filmski izbor
priblino 5 mesecev za našim ameriškim.
Edina sreča tistega dne je bila, da film ni bil
sinhroniziran ter smo ga tako lahko sploh
spremljali. In preden sem legel v hotelsko
posteljo sem še dolgo zrl skozi okno in
razmišljal o tem kako pomembno je
gostoljubje in prijazna beseda natakarja, pa
čeprav je v polomljeni angleščini, glavno
je, da imaš občutek, da prihaja iz srca. Tega
žal nisem imel priložnosti spoznati v Ptuju.
Čeprav sem naslednji dan družino kljub
temu popeljal na ogled gradu, in tudi en
mitrej smo obiskali. Nameravali smo še v
ponedeljkovem popoldnevu ostati na
kopanju v Termah, pa je bil bazen zaradi
menjave vode zaprt. Žal, je hitro umrlo v
meni tudi navdušenje nad tem mestom.
Upam le, da bo mesto imelo čim manj meni
podobnih turistov, kajti počitnice smo
hitro zaključili in se naslednji dan podali
nazaj v Salzburg.
Prevod iz angleščine: Omtarijo.d.o.o, Ptuj
GRAJAMO IN HVALIMO TO, KAR SI DRUGI NE
KURENTOVA JEŽEVKA lifevijjJM
Dragi bralci sedaj je
priložnost, da izrazite svojo
mnenje ter sodelujete v
nagradni igri.
Letos prvič pričenjamo z
akcijo, ki bo potekala vsako
leto v času pustovanja, v
času ko si upamo malo več,
kot sicer. Zato vas vabimo k
sodelovanju, saj pri našem
časopisu zelo cenimo
mnenja bralcev.
Pripravili smo vam
glasovnico in prosimo, da jo
izpolnite v celoti ter jo
oddate v karnevalski
dvorani v veliki boben, ki bo
v bližini odra.
Na glasovnici imate tri kategorije za
nominacije, to so posameznik, v tem
primeru navedete ime in priimek osebe,
nato sledita še kategoriji podjetje ter
dogodek, slednji se mora lokacijsko
nanašati na Ptuj z okolico. Prav pa je, da
svoje predloge utemeljite s kratkim zakaj.
Zadnji dan pustnega rajanja, v torek
7.marca, preden bomo pust pokopali,
bomo razglasili rezultate letošnje prve
akcije in tako poklonili tri ježevke in tri
zvonce. Takrat bomo izžrebali tudi izmed
vseh glasovnic, prispelih do nedelje, do
23.50h, nekoga, ki bo dobil nagrado:
Vikend paket za 2 osebi v Zdravilišču
Radenci.
Opozarjamo le, da lahko vsak odda le eno
glasovnico. Upoštevali bomo le pravilno in
v celoti izpolnjene glasovnice. Zdaj pa
hitro po škarje, izrezati glasovnico, jo
izpolniti ter jo prinesti v karnevalsko
dvorano in ...Kdo ve, morda bo nagrada
prav vaša. Sicer pa bo zagotovo zanimivo
izvedeti, koga bomo v letu 2000 pograjali z
ježevko in koga pohvalili z zvoncem.
Sodelujte, morda zmaga prav vaš kandidat.
Oddajte svoj glas in se pustite razvajati v Zdravilišču Radenci
TEXT ZA DUŠO
PSIHO-PUST
HH
S KATERO MASKO LAHKO IDENTIFICIRAM SVOJ JAZ?
1.	ob deževnem dnevu najraje...
A spim in sanjam o soncu
B s sposojenimi čevlji stopim v vsako lužo
C zbiram deževnico za zalivanje rož
P sosedu odprem pipo, da ima poplavo v
kleti
2.	Za prevozno sredstvo bi najraje izbral
A letečo preprogo
B kamelo
C krila Redbull
D polža na dizelski pogon
3.	Moj nos je podoben
A korenčku, ki ga je imel snežak
B krompirju, ki ga kupiš na tržnici
C fižolčku, ki napenja
D kisli kumari 111. Klase
4.	Moj najljubši zdravnik je
A zobozdravnik, že osmič očka
B ginekolog, že petič ločen
C živinozdravnik, samski, živi z opico
D splošna zdravnica, obsojena posilstva
5.	Romantika, to je..
A ženska neumnost
B smisel življenja
C če si dva delita v kinu iste kokice
D ko na vrtu zrasteta dva paradižnika
skupaj
6.	Najbolj zvest mi v življenju ostaja
A denarni dolg
B prhljaj
C pajčevina na stropu
D poslinjen vzglavnik
7.	Ob tuširanju si najraje prepevam...
A Martinov lulček je kot metuljček
B Naj bogovi slišijo
C Če si mačo pravi me objemi
D Moj črni konj
Seštej točke:
Rezultat ps-i-ho p-ust- te-sta:
Seštevek odgovorov: 1-9
Svoj jaz primerjaj z maskami in pustnimi liki,
ki so umirjeni, za okolico nemoteči. Ker si po
srcu sramežljive narave, si le z masko na
obrazu drzneš pristopiti k osebi, ki jo drugače
gledaš le od daleč. Živiš zelo bogato notranje
življenje in tvoja domišljija ima neprecenljivo
vrednost. Zate je najprimerneje, da se
maskiraš v stilu beneške umirjene maske, v
igralno karto, v rožico, v polža...
Seštevek odgovorov: 10-19
Včasih si navdušen nad življenjem, kot
Ostržek, včasih si potrt, kot grdi raček. Rad
posnemaš okolico in vedno tej kopiji dodaš
nekaj pristno tvojega. Zato si zelo umetniško
nadarjen. V sebi nosiš veliko skritih talentov
in prav v pustnem času, znaš presenetiti sebe
in okolico. Bodi letos našemljen kot risar,
cigan, kralj, politik...
Seštevek odgovorov: 20-28
V tvojih žilah se pretaka divja kri, ki v času
pusta lahko tudi zavre, zato brez skrbi,
kjerkoli se boš pojavil, povsod boš v središču
pozornosti. Vrednost tvoje notranje energije
je tako visoka, da ljudem jemlje sapo, že ob
samem pogledu nate. Nekateri se te resnično
bojijo. Tebi pisani na kožo so pustni liki:
drakula, Frankenstein, čarovnica, korant..
SEME SKRITO ŠEPETAJO SSS.....
GOLF
Novih 18 lukenj v ptujskem turizmu zna
resno ogroziti položaj te gospodarske
dejavnosti, še starih nimamo zakrpanih,
pa so tu že nove. Kdo neki je že videl, da bi
se luknja lahko zakrpala z luknjo.
NARODI V RAZCVETU-1.MESTO
V	Arabskih Emiratih so Ptuju podelili prvo
mesto, saj ni čudno, ko pa imamo toliko
skupnega. Oni puščavo iz peska, mi pa
prazne in puščavne ulice! (razen ob
razprodajah)
SONČNI MRK
Izgleda da je z lanskim letom, ko smo imeli
Sončev mrk, pričelo "mrkati" in bo kmalu
mrknilo tudi ptujsko družabno življenje...
3.MESTO, MOJA DEŽELA LEPA IN
GOSTOLJUBNA
Čestitke Ptuju za 3. mesto, smo namreč živ
dokaz, kako sladko se lahko zaspi na
lovorikah. Upajmo, da se bomo prebudili
prej kot Trnuljčica.
V	HALOZAH
Si videl, kakšno srečo imajo Haložani, že
celo vreme dela namesto njih?
Kako to misliš?
Tako, v Tednigu je pisalo: Toča obrala
grozdje.
BITI KORANT POMENI: oponašati osla in
hoditi kot konj
KARNEVALSKA DVORANA
Zakaj so vsi proti karnevalski dvorani na
Bregu?
Zato, ker ni za avtobusno postajo, saj zdaj
morajo iti pijani peš preko celega mesta, če
želijo priti do avtobusa. Ko pa si v rožicah
pa ne prideš tako hitro.
ŽIVALSKI VRT V PTUJU
Letos bomo v Ptuju odprli novo turistično
zanimivost. To bo živalski vrt. Ogled
možen vsak večer v karnevalski dvorani.
Vstopnica za ZOO je brezplačna. Če si
opica, dobiš zastonj banane!
BREZ NASLOVA
PREPOVEDANO PLAKATIRANJE
Vabljeni na prireditve, ki ste jih zamudili
PROSIMO, PRIDI PAPEŽ NA PTUJ
Spoštovane občanke in občani mestne občine Ptuj in okoliških občin. Vabljeni v petek
petega prosinca na dobrodelni koncert DUA ADAM IN EVA, kjer bomo zbirali podpise za
prihod svetega očeta v najstarejše mesto na Slovenskem. Prihod papeža pričakujemo v
Ptuju ob otvoritvi nove cerkve, ki bo postavljena na mestu stare pošte pri minoritskem
samostanu. Pridite, dajte svoj podpis in mi vam bomo dali papeža.
NOČNO KOPANJE V TERMAH
V Termah prirejajo jutri ob lO.OOh nočno kopanje. Vabljeni vsi, ki imate opravljen
plavalni tečaj in se želite ohladiti v tej poletni vročini. Pridite. Pijača je zastonj. Kopalke
prepovedane!
DNEVI KOMEDIJE V PTUJSKEM GLEDALIŠČU
Vabimo Vas na veliko premiero leta, ki bo v sredo sedmega septembra ob sedemnajsti uri.
Igralska zasedba je čudovita, prvič bodo na odrske deske stopili člani mestnega sveta
občine Ptuj in odigrali dvodejanko z naslovom: Seja mestnega sveta z enim odmorom.
PRIHODNOST JE NA VAŠI DLANI
Velika prireditev, ki vam bo odprla oči. V dvorani srednješolskega centra na Ptuju, bo na
dan sv. Nikoli nastopil oktet svetovno znanih vedeževalk, ki vam bodo povedale kako je z
financami, zdravjem in ljubeznijo. Vabljeni! Vstopnina: kratek življenjepis z zdravniško
kartoteko.
PODOBNIKA PREDAVATA
Vsi, ki želite na hitro obogateti, ste vabljeni na dodatno strokovno izpopolnjevanje ob
delu, na predavanje bratov Podobnik, ki bo v prostorih mestne kavarne Evropa. Naslov
predavanja: Bogatejši v Evropo!
SPODNJE PERILO NA PTUJSKI PISTI
Gostišče Nana prireja prihodnjo soboto ob
21.00h v živo modno revijo spodnjega
perila za novo tisočletje. Če želite videti in
otipati kaj nam prinaša prihodnost in
moderna doba ter slediti modnim
francoskim trendom, ne smete manjkati.
Pozor! Rezervacije miz in sob obvezne!
FOTO ARHIV
Kdo je za to, da podaljšamo pustno rajanje v karnevalski dvorani skozi vse leto?
Prisluhnite dobro, ker to bom povedal samo enkrat!
Roko na srce, čez sprejema na ptujski občini ga ni!
Halo, bolnica, pošljite rešilca, smo zelo zaskrbljeni, ker
je naš gost tik pred nastopom že tri krat bruhal in spet bo!
Ne grem, ne grem, ne grem domov, sem žejen premočno!
Ma, daj prijatelj Miro, ne teži mi več!
Dragi Ptujčani, predstavljam vam prvo kurentijo, ki jo
je izdelal znani modni kreator Dior.
Kurent naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime!
Ptujsko gospodarstvo korak pred ministrom, marsikje!
BREZ KOMENTARJA