Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 8. februarja TV5fc Štev. 32. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK MMdaHKvo in uptmmm M—ih or. Goapoaka ui. II / tnteton urednittva 2440, uprava 2465 Izhaja razan nadalja i» praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen ne dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase ■prejema tudi oglasni oddelek „Jutro“ v Ljubljeni r Poitnl čekovni račun it. 11.409 99 ■TUT RA 99 PjG&iiiiiil frlfiPrftkj V finančnem odboru se ie zaključila načelna debata o proračunskem predlo-fu 1936/37. Ko je bila izčrpana lista najavljenih govornikov, je siedilo glasovanje o načelnem sprejetju proračunskega Predloga. Za predlog je glasovalo 15 članov odbora, proti pa 16. VPRAŠANJE. ZNIŽANJA ZEMLJARINE. Na včerajšnji seji finančnega odbora je jnterpeliral narodni poslanec d*-. Krnit finančnega ministra, ali se bo zniž nje ^emljaritie omejilo samo na leto 1936 ali Da se bo podaljšalo tudi za našle J nje 'eto. Finančni minister je na u» vprašanje odgovoril: »Znižanje davka na zem-jjarino je izraz posebnega prizadevanja kraljevske vlade, da našega kmeta gospodarsko okrepi in da ga davčno razbremeni. Briga kraljevske vlade bo v tem oziru trajna in ne more biti omejitve samo na eno leto.« Pr! Zorkotu v Pekrah domač praznik. Vabljeni vsi na pojedino raznih dobrot. Gasilska četa Pekre, priredi 17. maja 1936 veliko tombolo. Tovariške čete hi vsa druga društva prosimo, da to upoštevajo, / KONFER1RAJO. Po glasovanju v finančnem odseku je bila pri skupščinskem predsedniku Čiriču konferenca, ki sta ji prisostvovala tudi ministra Letica in Cvetkovič. Razpust četniške organizacije V DUBROVNIKU. V zvezi z razpustom četniškega zdru-Zenja v Dubrovniku se je razpust utemeljil od strani oblasti sledeče: V zad-niem času so se pripetili izpadi in dogodki takšne vrste, da so meščani izročili pristojnim oblastem razne pred-ftavke. V zadevnem razpustitvenem od-*°ku se povdarja, da trpijo radi teli dogodkov tudi naši turistični interesi. Tudi Se navaja v omenjenel odloku, da je bilo Poslanih proti raznim članom četniškega druženja okoli 294 prijav in da se je Plenjena organizacija pregrešila s prekoračenjem delokroga svojega delovala. Čpravni odbor četniškega združenja v ^Ubrovniku se je proti razpustu pritoki na pristojno mesto. Kakor znano je v zadnjem času razpuščenih še ne-,ai drugih četniških organizacij v naši državi. HAČUNI ŠE NISO ZAKLJUČENI... .Na koncu članka »O učiteljskih preme-ditvah« beremo v današnjem »Sloven-Cu« sledeče značilne misli: ^Pačuni s takim učiteljstvom še niso ^ključeni, danes pa naj samo poudarja-da je edino, kar morejo in morajo ki so odgovorni za to, kako se vla da od učiteljstva zahtevati, to, da se Politično korektno obnaša ter z ljudstvom f!vi v skladu in da za svoj poglavitni po-lc smatra vzgojo mladine. Mi si nismo a‘i vzeti svojih nazorov od nezaslišana terorja JNS in zato tudi od učite-tei^’ 0 ver‘ ’n P°litiki ne mislijo čisto s ko, kakor mi, ne zahtevamo, da bi to i>JG tozadevno prepričanje žrtvovali, te . tega. kar so v zadnjih letih nehala r> Počeli, ne moremo trpeti in tudi ne Dirio. prj [em pa nikakor ne bnno sle-k*1 metodam JNS! Nobene krivice ne i storili, če bi bila katera nehote . rsena, jo bomo čimprei popravili, to-! tJei t:,^e PreSrehe, kakor smo jih zgoraj! ^ aj navedli, morajo biti na ta ali oni i , 1m kaznovane. Mislimo, da nam ne, treba več o tej stvari debatirati.« Badoglio v nemilosti pri Duceiu PADEC MAKALE SE POTRJUJE. — ABESINCI GOSPODARJI TEMBIENA. — TUDI DE BONO ZA KOMPROMIS. — BOJAZEN V RIMU. RIM, 8. februarja. Iz odlično informiranih krogov se izve, da je vrhovni vojni svet pred dvema dnevoma sklenil odpoklic maršala Badoglija, ker ni izpolnil pričakovanj, ki so se stavila nanj. Badoglio je vznemiril Duceja zlasti s tem, da je Mussoliniju predlagal kompromisno rešitev v abesinskem sporu, ker odločilen vojaški upeli ni mogoč. Badoglio naj bi postal vrhovni armadni inšpektor. LONDON, 8. februarja. Nevtralna oseba, ki se je pravkar vrnila iz severne fronte v Dessie, je potrdila padec Makale in zavzetje po Abesincih, ki bodo v nekaj dneh pred Aduo. Abesinci so popolnoma upehali Italijane z novo taktiko nenadnih ponočnih napadov, ko letala ne morejo podpreti italijanskih akcij. Abesinci so absolutni gospodarji Tembiena. PARIZ, 8. februarja. »Oeuvre« piše, da se je maršal De Bono izjavil za kompromisno rešitev v abesinskem vprušanju. Mussolini je mnenja, da je potrebna pred pristopom k' zeleni mizi nova vojaška zmaga. V nekaterih rimskih krogih sc opaža bojazen, da bi se abesinski konflikt razširil v usodno škodo za Italijo. V bistvu bi predstavljal kompromis nevtralizacijo abesinske planote ter zajamčenje abesinskih mej po nekih državah, članic Društva narodov. Italiji bi bila omogočena gospodarska ekspanzija. l>ih trobite na Dalire«m mNodu SENZACIONALNA RAZKRITJA V AMERIŠKEM KONGRESU O JAPONSKIH RIBIČIH-ŠPIJONIH. — VELIKO VZNEMIRJENJE. — KRVAVI INCIDENTI OB SOVJETSKI MEJI. \VASHINGTON, 8. februarja. V seji mornariškega odseka kongresa je zahteval poslanec Sirovich ostro kontrolo nad japonskimi ribiči ob obali Alaske, ki da uganjajo špijonažo in ki iščejo prostor za tajna pristaja-Iišča letal. WASHINGTON, 8. februarja. V kongresu je neki poslanec iznesel točne podatke o gibanju japonskega brodovja v vodah Alaske in Aleuta. V USA je radi tega ogromno razburjenje. V zadnjem času je bila baje v teh vodah cela vrsta japonskih vojnih ladij, maskiranih v ribiške ladje. Ponoči se ti ribiči izkrcavajo in iščejo terena za pristajanje letal. Očitno je, da hočejo Japonci izkoristiti Alasko in Aleuto kot bazo za vojne operacije proti Zedinjenim državam v slučaju izbruha vojne na Pacifiku. DAIREN, 8. februarja. Polslužbene vesti pravijo, da se sovjetska Rusija živahno pripravlja na vojno vzdolž mongolsko-mandžurske meje. Obenem se javlja, da je prišlo na sovjetski meji do incidenta, ki je zahteval življenje enega Japonca in dveh Mandžurcev; med ranjenci sta dva Japonca in pet Mandžurcev. Betnenie snežnega elementa po vtem svetu V LIKI DVIGA BURJA KAMENJE. — KRVAVI OBLAKI NAD VEZUVOM. — V AMERIKI 500, NA JAPONSKEM 300 ŽRTEV. BEOGRAD, 8. februarja. Že nekaj dni razsajajo silni snežni meteži. Snežni vihar, ki drvi s hitrostjo 120 kni na uro, je poškodoval včeraj vse telefonske in telegrafske zveze med Beogradom in Zagrebom ter ostalimi centri. Povzročil pa je tudi sicer ogromno škodo. SPLIT, 8. februarja. Tu pritisku hud mraz in v vsem Primorju divja močna burja. LiŠka proga med Gradacom in Kninom ni zasnežena, a strašni viharji rušijo razne prometne naprave, tako da je redni promet na tem delu proge nemogoč. Proga med Vrhovinami in Oguiinom pa je popolnoma zasnežena. Burja dviga kamenje in ga nosi po zraku ter ogroža človeško življenje. - SARAJEVO, 8. februarja. Na planinah okrog Sarajeva je zapadlo nad meter snega. Vsa Bosna je pod snežno odejo. Sneg še vedno pada. Vse telefonske in telegrafske zveze so prekinjene. KRIŽEVCI, 8. februarja. Žaradi velikih snežnih metežev in viharjev je železniški promet z Madžarsko popolnoma ustavljen. Hudo poškodovana je tudi železniška proga Gradec—Vrbovca. NAPOLJ, 8. februarja. Sneg, ki je zapadel, je pobelil vrh Vezuva. Iz vulkanskega žrela pa se dvigajo krvavi oblaki. NEWYORK, 8. februarja. V vseh državah Severne Amerike pritiska že nekaj dni strašen mraz. Po nekod je zlezlo živo srebro nad 40 stopinj Celzija pod ničlo. Silen mruz je doslej zahteval že nad 500 človeških žrtev. TOKIO, 8. februarja. Na japonskih otokih razsaja veliko burja, ki je doslej zahtevala življenje 300 ribičev. Okna jv svet Marsejski proces Zasliševanje marsejskih zločincev končano. — Pospišil ni hote! odgovarjati pred sodiščem. Zasliševanje zločincev Kralja, Rajiča in Pospišila je končano. Kralj in Rajič sta ’ v glavnem priznala krivdo. Skrbno pa sta se v svojem zagovoru ogibala sodelovanja pri umoru v Marseju. Pospišil pa je skušal na vse načine razpravo zavlačevati in izpočetka sploh ni hotel od-govrjati na vprašanja, ki mu jih je stavil predsednik porote. Šele pri popoldanski i razpravi se je nekoliko vdal in priznal, ‘ da je bil član teroristične tolpe, L je skovala atentat na kralja Aleksandra iti da je bil tudi določen za sodelovanje pri marsejskem umoru. Po ugotovitvah, kakšno vlogo so igrali obtoženi Paveiič. Kvaternik in Perčevič, je pričelo sodišče včeraj zasliševati priče. Na razpra-| vo je poklicanih 64 prič in je bil prvi za-! slišan spremljevalec umorjenega kralja Aleksandra general Georgcs. Zasliševanje prič je trajalo včeraj ves dan in s« je danes dopoldne nadaljevalo. Na Dunaju se nekaj kuha DUNAJ. 8. februarja. Stefani poroča: Aretiran je bil sodnik Kauer. bivši državni tožilec pri vojaškem sodišča, ra-Jl s urn nje narodno socialistične propagande. Istočasno je bilo aretiranih pet višjih državnih uradnikov. DUNAJ, 8. februarja. Poleg tišjega vojaškega državnega tožiica Kauerja je bilo aretiranih skupno še 28 vis/k urad* ! nikov ter znaša števila aretirancev skup- I no 200 oseb. Komunisti v Romuniji BUKAREŠTA, 8. februarja. Policija je odkrila dobro organizirano tajno komunistično organizacijo, ki je hotela bcijše-vizirati Romunijo in proglasiti diktaturo proletarijata. Vzdolž romunsko-ruske meje so se odkrile komunistične celice, M so jih vodili pretežno študentje. RUSKA LETALA PREKO ESTONIJE.' REVAL, 8. februarja. Ker so tri sovjetska vojaška letala preletela Estonijo, je tukajšnja vlada protestirala v Moskvi. Letala so se obstreljevala, niso pa bila zadeta. POLITIČNE POJEDINE V PARIZU. PARIZ, 8. februarja. Sarraut je priredil včeraj banket v čast turškemu zunanjemu ministru Arasu m romunskemu zunanjemu ministru Titulescu. Z več ir je Litvinov priredil na sovjetskem poslaništvu* pojedino za povabljene goste. SREDOZEMSKI PAKT — AD ACIŠV. LONDON, 8. februarja. Reuter poroča, da je Eden odklonil po Elandinu predloženi osnutek Sredozemskega pakta, ki naj bi bil anologen locarnskemu paktu. Tudi Italija ne bi bila pripravljena podpisati takšen sredozemski pakt. POLJSKA BO PREKORAČILA RUBICON? BERLIN, 7. februarja. Še pred 14 dnevi se je proslavljala druga obletnica nemško-poljskega dogovora v narodno socialističnem časopisju. Nenadoma pa se je mesto tega pojavila nervoznost, nezaupanje in celo grožnje. »Berliner Tagblatta piše, ako Poljska pristopi k podonavskemu paktu, potem je prekoračila Rubicon, V tem slučaju se ne bi moglo pričakovati rezervirano stališče Poljske v vprašanju vzhodnega pakta, kakršnega je doslej zavzemala. Mobiliziran milijon italijanskih vojakov? Vesti o odpoklicu generalov Santinija in Maravigne RIM, 8. februarja. Ministrstvo za propagando demantira vesti, ki so se razširile v inozemstvu, češ, da namerava Italija v slučaju poostritev sankcij mobilizirati milijon vojnih obveznikov. Ravno tako se demantirajo govorice o odpoklicu generala Santinija in Maravigne, ki se nahajata na severni fronti vzhodno-afriškega bojišča. RIM, 8. februarja. »Giornale d’ Italia« piše v zvezi s sklepi velikega fašističnega sveta, da bo morala sedaj Italija, ki v Afriki samo reagira na neprestane napade Abesincev, izvesti organizacijo svoje obrambe v Evropi. To bo politična in vojaška organizacija, ki bo naperjena proti tendencam agresivnega značaja, ki se javljajo proti njenim nacionalnim pozicijam v Evropi. Akcija Italije v Abesiniji prihaja v novo fazo, kakor je pokazala ofenziva generala Grazianija. Ta akcija se bo vse odločneje nadaljevala Politična in vojaška organizacija obrambe v Evropi pa bo zadostna, da ohrani Italija svoje pozicije. ~l Tl IHIBIII Seefaim skdstoa prav'?!r*ik o skrbstvu za brezposelne delavce In nameščence Važne spremembe v dosedanji organizaciji Borz dela - iz rezervnih fondov naj bi se gradila delavska stanovanja Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo naredbo, po kateri se uveljavlja s 1. januarjem novi pra vilnik o skrbstvu za brezposelne delavce in nameščence. Novi pravilnik vsebuje važne spremembe v dosedanji organizaciji Borz dela, zlasti kar se tiče brezposelnih podpor. Poglavje nove naredbe, ki obravnava podpore za brezposelne, bo stopil v veljavo šele s 1. junijem. Po novem pravilniku vrše posredovanja za delo še naprej kakor doslej Borze dela, v katerih delokrog spadajo tudi vsi posli pomoči brezposelnih delavcev in nameščencev. Nadalje spada po novem pravilniku v delokrog Borz dela organizacija javnih del in pridobitev sredstev za njih izvedbo, kakor tudi proučavanje vzrokov osiromašenja vasi, gospodarsko jačanje pasivnih krajev ter zaščita izseljencev in doseljencev. Prav tako predvideva nova uredba ustanovitev instituta za proučevanje socialnih problemov in organizacijo rezervnih fondov, iz katerih se bodo gradila delavska stanovanja. Posebno poglavje v novem pravilniku tvori podeljevanje podpor za brezposelne deiavce in nameščence. Zadevno določilo so zakonodajno-tehnično precej komplicirana in so povzročila zlasti v delavskih vrstah precejšen odpor, ker so podpore za nižje zavarovane razrede prenizko odmerjene. Tudi po novih določilih se dele podpore pri Borzah dela na redne, izredne, potne in trenotne podpore v denarju in blagu, ter na osebne podpore in družinske doklade. Osebno podporo in rodbinsko doklado dobe samo brezposelni delavci in nameščenci. Podpor pa ne morejo dobiti brezposelni delavci in nameščenci, ki so po lastni krivda izgubili ali zapustili službo. ' Do redne podpore imajo pravico delavci in nameščenci, ki so bili zaposleni v enem letu najmanj 8 mesecev, v zadnjih dveh letih pa najmanj 12 mesecev. Redna podpora se prične izplačevati osmi dan po prijavi nezaposlenosti in traja podporna doba 16 tednov. Višina podpore pa je odvisna od mezdnega razreda, po katerem je bil delavec ali nameščenec zavarovan. Družinsko doklado pa dobi brezposelni za vsakega nepre skrbljenega otroka, vendar ne več kakor za tri. Verjetno pa je, da se bo pravilnik, ki se tiče podpor, preden bo stopil v veljavo. še reformiral, ker se mora popraviti delavstvu storjena krivica. Latinska Amerika v Stalinovih sencah Nevarne stavke v Paraguayu in Chileju - Atentali ASUNCION, 8. februarja. Vlada je dala aretrati celo vrsto stavkovnih kolovodij, ki so med stavkujoče razdeljevali letake s krvavimi pozivi proti državnemu prezidentu dr. Ajali. Položaj v Para-guyaju je silno napet radi aretacije socialno usmerjenega polkovnika Franca, junaka iz bojev na Oran Chacu. Tudi v Chileju se je položaj silno zaostril. Splošni železničarski stavki So se priključili tudi stavbni in tekstiln delavci. Grozi PO »jovitev dogodkov leta 1932, ko je prišlo do krvavih uporov. Železniški promet je popolnoma ustavljen. Stavkujoči delavci so hoteli izvršiti v bližini Santiaga dina- mitni atentat na tračnice, nakar so se približali vojni oddelki ter se je po obojestranski praksi posrečilo vojaškim oddelkom, da so atentatorje pregnali. Vlada je zadržala brodovje, ki bi se imelo udeležiti morskih vaj v Valparaisu, da bi se na ta način zavarovala proti raznim možnostim. MONTEREY (Mehiko), S. februarja. Tukaj so bile velike demonstracije proti' marksističnemu voditelju Lombardu To-lidamu, ki je izjavil, da mora postati Monterey izhodišče marksistične propagande, ki naj se razprostre po vsej Mehiki. Soko&skevtste Sokolsko delo v Slovenskih goricah K občnem zboru Sokolskega društva pri Sv. Antonu Dne 26. I. 1936. je imelo naše društvo redni letni občni zbor. Kot župni delegat se ga je udeležil br. Vajt v spremstvu br. Gorišeka mL Uvodoma je pozdravil brat starosta vse riavzoče. posebno še delegata. Članstvo se je zbora udeležilo polnoštevilno. Po lepih besedah br. staroste so sledila poročila posameznih funkcionarjev, ki so bila izčrpna ter delo v 1. 1935. lepo razvidno. — Društvo si je na novo opremilo oder za gledališke predstave, lepo omaro, v kateri shranjuje ves važnejši inventar. Tudi sokolska knjižnica se je ustanovila. Posamezni odseki so na novo oživeli in pridno delujejo. — Dolga ima društvo še 820 Din, vsega ostalega je odbilo z gledališkimi predstavami. Nato je sledila volitev novega odbora, ki se je letos nekoliko spremenil in 'zpu-polnil: starosta je br. Tušak, ki načeluje že vsa leta in društvo tudi gmotno podpira. Podstarosta br. Kekec Franc, na- čelnik br. Tušak Vlado, podnačeinik Borko Anton, načelnica s. Robnikova, podnačelnica s. Rijavec Cirila, prosvetaf br. B. Horvat, tajnica s. Horvatova, gospodar in knjižničar br. O. Sawicki. Nova odbornika br. Klement Liwald in Podgoršek Edvard. V ostalem je ostal stari odbor. Br. župni delegat je nato v lepih in iz* podbujajočih besedah bodril članstvo k skupnemu delu v bodočem letu, želeč mu obilo uspehov. POZIV ČLANSTVU SOKOLA M VHCE* Vse članstvo Sokolskega društva Ma-ribor-matica poziva uprava in načelni* štvo, naj se zanesljivo udeleži rednega letnega občnega zbora, ki bo v sredo 12. t. m. ob 20. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma. Udeleži na občnem zboru je dolžnost vsakega društvenega člana. w£je*je & aga!n‘ški boni in banVovc'* po 500 Din V promet bodo prišli blagajniški boni v skupnem znesku 500 milijonov dinarjev. Ti boni se bodo pričeli verjetno izdajati ob koncu prve polovice meseca februarja. Za naš denarni trg pomenijo novost. Boni se bodo ponudili onim, ki imajo gotov denar, ki ga pa iz kakršnegakoli razloga ne morejo direktno stavili gospodarstvu na razpolago. Odredilo se bo, da se boni izdajo za 1. marec na tri mesece. Korist bo dvojna. Oni, ki imajo gotovino, jo bodo lahko dali državi ha razpolago proti obrestim, država pa bo lahko to gotovino stavila na razpolago narodnemu gospodarstvu. Državni zavo- Proračun celjske občine. Razgrnjen je bil proračun celjske občine, ki izkazuje 13,794.620 Din dohodkov in 13,785,000 Din izdatkov, torej 9560 Din prebitka. Osebni izdatki znašajo (v oklepaju številke iz lanskega proračutna 2,670.949 (2,646.016), materialni izdatki 5,865.214 (5,882.780). Izredni izdatki so proračuna-ni: za regulacijo Savinje 749.000 Din, za nakup nekaterih posestev in Sušnice itd. 685.000 Din, primanjkljaj 155.000 Din. Učiteljska gospodarska poslovalnica, r. z. z o. z. v Mariboru se je po sklepu občnega zbora razdružila in prešla v likvidacijo. Nadalje se je razdružila in pre šla v likvidacijo r. z. z o. z. »Kvas« v Sevnici. Likvidatorja Ernest Kritij in Peter Šetina, oba iz Sevnice. Obtok bankovcev. V državi je za okoli 4740 milijonov Din bankovcev, toda ti niso v obtoku, vsaj ne v celoti. Računa se, da je dejansko v obtoku bankovcev za dve milijardi Din. Poleg tega za nekaj manj kakor eno milijardo še srebrnega di ne bodo sodelovali, ker bo imetnikom bonov dana možnost, da bone pri državnih zavodih po potrebi eskontirajo. Vlada bo v kratkem izdala bankovce po 500 Din. Te novčanice nimajo nikake-ga inflacijskega značaja. Kljub temu pa so se v javnosti pojavile neke govorice o inflaciji. Povod za izdajo bankovcev Po 500 Din je dalo naše gospodarstvo samo, ker se je kupna moč dinarja povečala in zaradi tega zlasti v manjših krajih bankovci po 1000 Din često niso uporabni. ker jih spričo pomanjkanja drobiža ni mogoče zamenjati. denarja. Ostanek, to je več ko dve milijardi pa je izven prometa. Koliko je teh bankovcev tezavriranih, koliko je zaprtih v blagajnah in leži tam brezplodno? O tem ni natančnih podatkov, toda skupni znesek tako zaprtih bankovcev presega dve milijardi. Ali je znesek treh milijard (kolikor je danes v prometu bankovcev in srebrnega denarja) zadosten za prebivalstvo 14 milijonov? Na mariborski prašičji sejem dne 7. 2. 1936. je bilo pripeljanih 140 prašičev. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—85 Din, 7—9 tednov stari 90—120, 3—4 mesece stari 140—200, 5—7 mesecev stari 230—310, 8—10 mesecev stari 360—480, 1 leto stari 530—800, (1 kg žive teže 5—6 Din. 1 kg mrtve teže 7—9 Din. Prodanih je bilo 46 prašičev. Dw& dan zimske ofimptiade Nadaljevanje tekem v hokeju na ledu — V ženskem smuku je zmagala Norvežanka Schou, v moškem pa Birger Ruud — Med Jugoslovani je bil najboljši Pračeki ki je zasedel 16. mesto Nadaljevanje za letošnjo zimsko olimpijado v Garmisch-Partenkirchnu se dnevno stopnjuje. Na tisoče športnikov vsega sveta napeto sledi velikim tek- spelo pa je na cilj 61 tekmovalcev. Jugoslovan Praček je skupno s čehoslo* vakom Hromatk zasedel 16. mesto. To je gotovo zelo lep uspeh, čop se je pla1 mam za ponosni naslov olimpijskega siral na 31., Žnidar, čigar točni čas zna-zmagovalea. Prva disciplina, alpska kom- ša 8:02.2, pa na 48. mesto. Četrtega Ju-binacija, bo z jutrišnjim dnem končana, goslovana Heima je vrglo s proge in s Pri včerajšnjem snuiku dam in gospo- tem tudi z liste, tako da; gremo kljub dov so nepričakovano zmagali Norve-1 razmeroma dobremu skupnemu uspehu s žani v obeli kategorijah ter s tem po- J handikapom v nedeljsko konkurenco za ‘lovno dokazali, da so tud* v tej s 'uški alpsko kombinacijo, kjer bomo imeli za oanogi nenadkriljivi mojstri. Ta njihov uspeh je neprijetno zadel same Nemce, ki so se smatrali kot sigurni zmagovalci posebno v kategoriji dam. Proga za smuk je bila skupna za mu-ške in ženske. Šla je s Kreutzecka, preko strmega, zelo gozdnega terena it; >• ostrili, mestoma tudi nevarnih smukih do dolinske postaje na Kreutzjochu. Višinska razlika je znašala 960 m, dMžinu proge pa je bila približno 4 km. Ženska proga pa se je pričela okoli 200 m nižje. Start za obe disciplini je napovedoval topovski strel z Kreutzjocha. Rezultati v smuku so bili naslednji. Ženske: 1. Schou Nilsen Laila (Norveška) 5:04, 2. Resch Lisa (Nemčija) 5:03.4, 3. Grassegger Kathe 5:11. 4. Steu-l'i Erna (Švica) 5:20, 5. Pfeifer Hadi (Nemčija) 5:21.6, 6. Granz Christl (Nemčija) 5:23.3, 7. Pinching Evelyn (AngUja) 5:27.2, 8. Dybwad Johanne (Norveška) 5:32, 9. Biihler Marcelle (Švica) 5:51.6, 10. Wifisinger Pavla (Italija) 5:55. Moški; l. Ruud Birger (Norveška) 4:47.4, 2. Pfniir Franz (Nemčija) 4:51.8, 3. Lantschner Gustav (Nemčija) 4:58.2, 4. Allais Emile (Francija) 4:5S.8, 5. Kon-'•ingen Alf (Norveška) 5:00.4, 6. Worn-dle Roman (Nemčija) 5:01.2, 7. Fossum Per 5:03.2, 8. Granz Rudolf (Nemčija) 5:04, 9. Sertorelli Giaciuto (Italija) 5:05. 10. Ruud Sigmund (Norveška) 5:11.6. V moškem smuku je startalo 66, pri- slalom v nedelio samo še tri ljudi. Včeraj so se ves dan nadaljevale tekme v hokeju in je Kanada premagala Litvo z 11:0, Amerika je porazila Švico s 3:0, Češkoslovaška je zmagala nad Belgijo s 5:0, Avstrija je premagala Polj* sko z 2:1, Madžarska Francijo s 3:0, AH' glija Švedsko z 1:0 in Nemč!ja 'talil0 s 3:0. Na sporedu današnjega dne a nadaljujejo hokej tekme, katere so iajš'evil' nejše ter se bodo vlekle do z.dtijS3 dneva zimske olimpijade. Danes se zaključuje alpska kombinacija za dame 5 tekmo v slalomu. Začnejo pa tudi zani' mive tekme na »Bobsleigh-progi«, k' meri v dolžini 1600 m s približno 9^ strmine. Brzino, katero dosežejo na tel' bob—sankah, presega - SO km na uro ter je zaradi tega razumljivo, da zahteva to tekmovanje od vsakega posamezne#3 vozača pogum in popomo ;xvežbanost-Pri nas se ta vrsta zimskega športa ne goji. V ponedeljek ob po! 9. je starf k štafetnim tekmam. Teta na obisku. Teta, ki st pripravlja na vlak: No, °' troci, zdaj je pa že prepozno, čez dese‘ minut odhaja vlak. Ostati bom morala torej pri vas. Mala Olgica: Kaj še. tetka, očka je na' lašč porinil kazalce za pol ure napfe)' da bi ne zamudila vlaka tilatiteeske ih damske. nosite Jetika — morilka Izredno visok odstotek tuberkuloznih obolenj v Mariboru — Današnje slabe socialne razmere, nezdrave delavnice in stanovanja so grobnice mestnega prebivalstva in leglo zavratne jetike Odstotek tuberkuloznih obolenj je :udi v Mariboru izredno visok. Ko se je v Mariboru naselila industrija, in ko se je 2 njo povečala tudi stanovanjska rmze-hja, ko so postajale socialne prilike zad-Ma leta vedno slabše, vedno strašnejše, Je Število za tuberkulozo obolelih naglo naraščalo in še narašča. Dotok delavstva & Povzročil hudo stisko za stanovanja ® tako so se v ta namen preuredile vse “etne in podstrešne luknje, preuredile 20 se v ta namen številne zatohle, ne-2račne dvoriščne zgradbe, kamor nikdar tte posije žarek solnca. Taka stanovanja ^ njim podobne delavnice in drugi ponovni prostori so pravo leglo zavratne taberkuloze, so grobnica mestnega prebivalstva. K izredno visokemu odstotku tuberkuloznih obolenj pa pripomore tudi mnogo človeška malomarnost in Nepoučenost. Koliko je med bolniki ia-Kih, ki iščejo zdravniško pomoč šele te-Naj, ko je že prepozno. Kakor po drugih krajih, imamo tudi v Mariboru dve ustanovi, ki zatirata zagatno jetiko energično in z vsemi razložljivimi sredstvi. Povdariti pa mo-Mmo, da njih delovanje ne bo imelo to-%> časa zaželjenega uspeha, dokler ne pkio posegli v boj tudi merodajni čini-“Mji, v prvi vrsti država in mestna ob-^bia. Dokler ne bo država rešila pere-?eSa stanovanjskega problema in prisila velekapitala, da bo zidal zdrava in ?Gnčna stanovanja za svoje, delavstvo 1,1 nameščenstvo, dokler si bo moralo Naše ubogo delavstvo in nameščenstvo služiti kruh v takih delavnicah in pisarnah ter v takih okolščinah, je ves boj ^stanov za zatiranje jetike Sisifovo delo. V Mariboru vodi že nekaj let točno evidenco vseh na pljučih obolelih članov v svojem okolišu ekspozitura Okrožnemu urada za zavarovanje delavcev. Vsa ‘Uberkulozna obolenja javlja tudi mariborskemu Proti tuberkuloznemu dispanzerju, smrtne primere pa pristojni zdravstveni oblasti. Za zatiranje jetike se je pred leti ustanovila v Mariboru tudi ^otituberkulozna liga, ki se je z vso 'kžrtvovalnostjo in nesebičnostjo vrgla v službo naroda, da bi ga očuvala zagatne bolezni in mu bila v pomoč pri ^šenju ljudskega zdravja po morilki je-Privatna inicijativa in privatna po-:Joč sta v tem pogledu v Mariboru rojili že lepe uspehe. Protituberkulozne so bile ustanovljene tudi v Rušah, "i Sv. Lovrencu na Pohorju, pri Sv. ?L«artu v Slov. gor. in v Slov. Bistrici. Mariborski Protituberkulozni dispanzer j® Priredil v Mariboru in okolici tudi Mii več predavanj o tuberkulozi. Posve- in s pomočjo diapozitivov v kino-gleda-liščih. Stanje nevarnosti tuberkuloze in njenih obolenj pa se v lanskem letu ni bistveno spremenilo od predlanskega. Odstotek teh obolenj je še vedno visok zaradi poslabšanja socialnih razmer, ki jih povzroča splošna gospodarska kriza. Lani opažamo sicer rahel padec pljučnih bolezni, kar moramo pripisovati rigoroznejši in točnejši diagnostiki, ki jo omogoča pri mariborski ekspozituri Okrožnega urada za zavarovanje delavcev moderno urejen ambulatorij za bolne na pljučih. Nekaj pa je prav gotovo pripomogla tudi propaganda, s katero se je skušalo seznaniti z značajem tuberkuloze zadnja leta široke plasti naroda. Iz statistike mariborskega Okrožnega urada izvemo, da je za tuberkulozo lani bolovalo 58 bolnikov in se je vsak bolnik zdravil povprečno 87 dni. '-'ovprečna starost posameznega bolnika je bila 29 let in je bilo lani med bolniki pet duševnih, 53 pa ročnih delavcev, od teh 33 moških in 25 žensk, in sicer 22 poročenih in 36 samskih. Predlansko leto je bilo pri uradu zabeleženih 112, leta 1933 147, leta 1932 pa 190 tuberkuloznih obolenj. Bolniki so se zdravili na posebnem internem oddelku tukajšnje splošne bolnišnice, nekaj pa tudi v raznih zdraviliščih. K ponovnemu zdravniškemu pregledu v Protituberkuloznem dispanzerju je bilo lani povabljenih okrog 300 bivših tuberkuloznih bolnikov, od katerih pa se niso odzvali vsi. Pri nekaterih so zdravniki ugotovili ponovna obolenja. K zdravniškemu pregledu pa so bili povabljeni tudi svojci na pljučih bolnih, ;ki jim je nudil pomoč Okrožni urad. Med bolniki je bilo tudi lani mnogo takih, ki so morali zapustiti delo in so po izčrpani socialni podpori ostali na cesti brez vseh sredstev. Takim siromakom je nudila materijelno pomoč »Staniča za podporo rekonvalescentnih bolnikov v Mariboru«, ki jim ie preskrbela živila, ali plačala stanovanjsko najemnino, ali pa jih predlagala v evidenco in podporo podeželskim pristojnim občinam in krajevnim organom Rdečega križa. Brezuspešno pa je lani Protituberkulozni dispanzer vršil nekatere intervencije pri pljučno bolnih za spremembo njihovega službenega razmerja ali stanovanja. Skupno ima mariborski Okrožni urad v evidenci, od kar jo točno vodi od leta 1931. 425 bivših in aktivnih tuberkuloznih bolnikov. Umrlo jih je med tem časom, kolikor je bilo mogoče zaznati, 36. Strašnejše pa so v pogledu tuberkuloznih obolenj razmere na dežeh. Znano je, da pokosi med podeželskim Ijnd- ‘ picurtvauj v luuviivuilh&i« rusvc jc, ud im/aa/si ineu puuezetsjuTn 1 ie veliko pažnjo propagandi v listih stvom največ ljudi zavratna jetika. Otroci pobili z opeko starčka do smrti ^ vasi Svečane v občini Velki se je e dni odigral tragičen dogodek, kate-eSa žrtev je postal 781etni občinski ubo-ec Tomaž Socher, ki je bil že dve leti ^aPoslen pri posestnici Jožefi Hedlovi, ,l6r je krmil živino ter opravljal tudi rhga domača dela. Pred dnevi je ne-va^hna umrl ter so ga položili na mrt-®*ki oder. Obenem so domačini poslali v Mrtvopreglednika Janeza Jere, da bi ]j‘ Ogledal truplo ter izstavil mrtvaški ' • Ko je pa omenjeni mrtvopreglednik cj^pil v hišo, kjer je ležal pokojni So-®r« mu je posestnica Hedlova dejala, “dobro zapiše v mrtvaški list« in da teh Za*° ^,e blpčal3 kakšno žganje. Po ^ hesedah je postal mrtvoglednik po-huT *er s* ^ bo,i natančno ogledal SrJv Konstatiral je, da ima pokojni na glavi več podplutb ter dve ias ran> na glavi. Takoj mu je bi1 o te n°’ da Socher ni umrl naravne smrti žj ie slučaj takoj prijavil orožnikom v . '"njem Cmureku. ki so uvedli preiskale*' zaslišali več oseb. Dognali so, da. so na Svečnico prišli k posestnici Hedlovi trije otroci in sicer neki 15letnik, ki mu je stara mati, neki 121etnik in llletnik. Prišli so okoli 15. ure vasovat k posestnici. Čez nekaj časa pa je Hed-lova rekla otrokom, naj gredo v hlev, kjer spi stari Socher ter ga naj malo razjezijo, da bo vstal in šel delat. Otroci so seveda takoj šli ter pričeli na So-cherja, kj je spal v postelji, metati opeke. Nekaj metov je ubogega starčka zares zadelo, toda posledice so bile usolne. Starček sploh ni več vstal ter je na za-dobljenih poškodbah na glavi dva dni pozneje umrl. Orožniki so vse tri >troke ter 651etno ,ožefo Hedlovo zaprli ter jih prepeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Da se dožene pravi vzrok smrti pokojnega Tomaža Socherja, je tukajšnje državno tožilstvo odredilo obdukcijo trupla. Lutkovno gledališče uprizori v nedeljo, dne 9. tm. ob 15. uri popoldne lepo in zabavno igrico »Jera in povodni mož«. Šahovska bttka v jeku in teku Drugo kolo tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora Ob velikem zanimanju prijateljev šahovske igre se je sinoči v kavarni »Central« pričelo drugo kolo tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora. Uspehi sinočnega tekmovanja so nekoliko presenetili, značilno pa je, da so se tri partije prekinile. Tudi sinoči je borbam prisostvovalo veliko število kibicev, ki so dolge ure vztrajali ter zasledovali napet in zanimiv potek turnirja. Drugo kolo se je pričelo točno ob 20. Že ob pol 23. uri je turnirski vodja g. prof. Sila zabeležil v turnirsko tabelo številke, in sicer je Perglerju vknjižil eno točko, ker je porazil Šusterja, ki se je kot beli v 40. potezi vdal. Pol ure zatem, ob 23. se je vdal tudi Sterniša, in sicer po 40. potezi, ki je imel za nasprotnika Biena (beli). Ob 23.5 je prišel Dobrila v časovno stisko, tako da je bil zaradi prekoračenja časa kontuma-ciran ter se je njegovemu nasprotniku KoniČu vknjižila v dobro ena točka. V ilustracijo navajamo, da je Dobrila za 27 potez rabil dve uri in dve minuti,: Kor nič pa eno uro. Ob 23.40 sta se MeššcSk in Lobkov pri 42. potezi zedinila za prekinitev. V tej partiji ima Lobkov boljšo pozicijo. Deset minut zatem, točno op 24. uri, se je po 36. potez-i prekinila tudi partija dr. Lippai: Lešnik, in sicer ob boljši poziciji dr. Lippaija. Na koncu s« še Kukovec in Stupan svojo partijo mje-fcinila. Prekinjene partije se bodo nadaljevale v nedeljo dopoldne. V tretjem kolu, ki se bo vršilo-v tosesk, dne 11. t. m., se bodo srečali. Lobko.C?: Bien, Dobrila:Šušter, Stupan:Konic, Leš-ntk:Kukovec, Sterniša:dr. Lippai in Per-gler: Mešiček. Stanje po drugem kota je naslednje* Bien 2, Konič 2, dr. Lippai 1 (1), Kukovec 1 (I), Šuster 1, Pergler 1, Lešnik pol (1), Sterniša pol, Mešiček 0 (1), Lx>b-kov 0 (1), Stupan 0 (1), Dobrila 0 točke. Duh človekoljubja Delo in uspehi Rdečega Občinski odbor Rdečega križa na Po-j brežju je imel v nedeljo, dne 2. februarja I 1936 svoj letni občni zbor. Zbora se je udeležilo lepo število zavednega članstva, kakor tudi ostal.ga, društvu naklonjenega občinstva. Iz poročil društve-nh funkcionarjev je bilo razvidno, da se je dn .vo zavedalo svoje humanitarne naloge in da je tudi v ietošnjem letu, kakor prejšnja leta služilo svojemu bližnjemu in mu po svojih skromnih močeh pomagalo. Posebno pozornost in skrb posveča društvo šolski mladini, ki je posebno v predmestnih krajih radi slabih socijalnih prilik večkrat bolj lačna kot sita in bolj gola kot oblečena. Društvo črpa svoje dohodke predvsem iz donosov svojega članstva, od prireditev in pa od svojih dobrotnikov. Toda teža tlanaš-nijh dni pritiska tudi na članstvo iz dneva v dan huje, posebno še, ker je dober križa na Pobrežju del članstva državno uradnrštvo. In bafš zato jim gre tem večja zahvala, ker poleg svojih lastnih skrbi ne pozabljajo na svojega bhžnika. Po poročilu blagajnika, ki je uspešno zaključil poslovno leto in po poročilu nadzornega odbora, je bita odboru soglasno izrečena razrešnica. Nato je bil z manjšimi izpremembami izvoljen odbor, ki mu predseduje že od ustanovitve sem g. Matija Volk. Za podpredsednika je bil tudi ponovno izvoljen g. Jožef Klemenčič, za tajnico gdč. Tilda Volkova, za blagajnika g. Franc Volavšek, za gospodarja g. Franc Ribič, za odbornike pa gg. Petrovič, Fatur, gospa (Primc Jožica, Štok Karolina, Hubmart Katarina, gdč. Kresnik Hilda in Habič Rezika. V nadzornem odboru so gg. Renčelj. Letonja, Grmek in ga. Klemenčič Marija. Želimo odboru tudi v tem let" čimveč uspehov. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Alojzij Vetter, plačilni natakar, Jurčičeva ulica 9, in Jožica Guštin, frizerka. Vojašniški trg 7. — Franc Schmidt, natakar, Koroščeva ulica 8, in Adela Scharler, zasebnica, Koroščeva ulica 5. — Alojzij Štole, skladiščnik. Stolna ulica 5, in Marija Kačič, delavka, Stolna ulica 5. — Albert Ivančič, delavec, Pobrežje, in Terezija Krlej, kuharica, Stolna ulica 1. — Leon Lendaro, kurjač drž. žel., Studenci, in Marija Otorepec, posestniška hči, Vojašniška ulica 10. — Frančišek Verač, skladiščnik, in Rozalija Fras, kuharica, Cankarjeva ulica 26. — Janez Kraner, kmečki sin, m Marjana Breznik, trgovka, od Sv. Ane v Slovenskih goricah. — Alojzij Dolšak, delavec, Rogaška Slatina, in Helena Me-javšek, hči posestnika, Koprivnica. — Jožef Prunk, tovarniški delavec, Bet-navska cesta 39, in Marija Kravos, pre-dilka. — Jožef Germ, splavar, Zgornje Radvanje, in Marija Kopetzky, vzgojiteljica, Radvanjska cesta 8. — Štefan Ma-gyan, uradnik drž. žel., Strossmajevjeva ulica 5, in Rozina Škrlec, trgovska pomočnica, Studenci. Obilo sreče' ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦« Danes v soboto 8. februarja ob 20-30 TRGOVSKI PLES v vseh prostorih »Uniona" Muzejsko društvo Maribor ima svoj redni občni zbor jutri v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri v Študijski knjižnici. Iz rok v roke. Hišo v Cankarjevi ulici 10 je kupila od odvetnika dr. Slavka Bar-leta v Beogradu odvetnikova soproga gospa Ana Novakova za 400.000 dinarjev. Iz pravoslavne parohije. Paroh gosp. prota Trbojevič je službeno odpotoval ter ne bo sprejemal strank do srede, dne 12. tm. Takisto se ne bo vršila sv. liturgija v nedeljo dne 9. tm. Zveza vpokojenili častnikov, vojaških uradnikov njih vdov in sirot v Mariboru. Letni občni zbor se vrši dne 23. febr. 1936 ob 10. upi v dvorani Nabavljatne za- druge državnih nameščencev na Rotovškem trgu. hsHntBTluzU preložen na 15. februar Pogreša se mlada obupanka. Angela Pahernik, delavka, nazadnje v tovarni Ornik & Mitrovič Dravograd, (kjer se je ponesrečila na levi roki) 21 let stara, sta nujoča pri sestri v Trbonjah 67. Je prišla koncem pr. m. v Maribor. Prišla je že zelo obupana; nekaj ker od SUZORja Zagreb navzlic ponovnim prošnjam na rešitev še od lani zapadlega odloka za izplačevanje nezgodne rente ni dobila nobenega odgovora. V svojem obupu se je obrnila tudi na nekega gospoda, ki jo je na prvo prošnjo lani pustil potolažiti, da se bo za njo skrbelo. Dne 5. 1. dop. je odšla iz začasnega bivanja pri hišnici Slovenska ul. 22 z zagotovilom, da se kmalu vrne ter da gre le pogledat v tovarne zaradi službe. Dozdaj pa vkljub vsem poizvedovanjem tudi na njenent stalnem bivališču o njej ni duha ne sluha, Odšla je brez svoje del. knjižice in torbice s pismi. Med tern se je le doznalo, da jo je v zadnjem času zalezoval neki moški. Pogrešanka je srednje postave, okroglega lica, kostanjevih las, bolje oble čena, govori le slovenski. Morebitne pri-jave na hišnico, Slovenka ul. 22. Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu! se vrši v soboto, dne 15. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in prakti-> čen ter traja dnevno od 8.—12. in od 14, —18. ure. Cercle franpais. V torek, dne 11. t. m« ob 20.15 predava v dvorani ljudske univerze gospa K. D’Akaro v francoskenl jeziku o vplivu Francije na intelektualno,-umetniško in politično življenje predvojne Rusije. Odbor' vabi vse prijatelje Frad cije in Rusije na to velezatiimivo predavanje. Vstopnine ni. Pregled motornih vozil. Redni letni pregledi vseh motornih vozi! iz območja predstojništva mestne policije v Maribo--ru ter sreza Marteor tete te dem kxm Maribor ima 11.271 voliicev Stanje mariborskega volilstva v januarja 1956 Konskripcijski urad mestnega poglavarstva je na novo sestavil vse volilne imenike, ki so pripravljeni za morebitne volitve. V Mariboru je vzeh volilnih u-pravičencev 11.271. Število se bistveno ni spremenilo, vendar pa je manj takih, ki so z dosego polnoletnosti pridobili volilno pravico. Tudi so v nove volilne imenike vpisani fizični delavci delavnic drž. železnic, ki stanuje izven mestnega teritorija. To pa zaradi tega, ker se je uveljavilo tomačenje zakona o volilnih imenikih, da so tudi fizični delavci držav' nih ustanov državni uslužbenci. Volilni imeniki so razdeljeni na 17 zvezkov in bo morebiti tudi pri bodočih volitvah v Mariboru 17 volišč. Po novi sestavi bi imel I. mestni okraj 3 volišča 3 1949 volilci, 11. okraj 3 volišča s 1750 volilci, III. okraj I volišče s 842 volilci, IV. okraj 2 volišči s 1333 volilci, V. mestni okraj pa 5 volišč s 3295 volilci. Posebno volišče je določeno tudi za volilce državne uslužbence, ki stanujejo izven Maribora in sta v volilnih imenikili vpisana 2102 >ak-šna volilna upravičenca. Na posamezna volišča odpade povprečno po 600 do 700 voliicev, le sedmo in šestnajsto volišče imata po 800 voliicev. Volilni imeniki so predložen1 mariborskemu sodišču v potrditev, kakor to določa zakon. Tudi je mestno poglavarstvo o sestavi novih vo lilnih imenikov poročalo banski upravi, ki bo končno določila posamezna volišča. svečanosti v solnčni Nici, da je zadnji rok za prijavo 10. februar. Izlet se vrši od 19. do 27. februarja. Vozna cena znaša v III. razredu Din 776, v II. razredu Din 1264. Prospekti, informacije, prijavo, nabava vizumov in valut najceneje pri »Putniku« v Mariboru in Celju. Železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« priredi dne 8. februarja družabni večer v gostilni g. Korena v Krčevini. se vrše v sledečem vrstnem redu: Dne 12. 2. 1936 za vozila iz mesta Maribor in dne 13. 2. 1936, 14. 2. in 19. 2. 1936 za vozila mesta Maribor in obeli mariborskih srezov. Pregledi se vrše vedno od 15. ure dalje v mestni plinarni v Mariboru, Plinarniška ul. Gostilna Božič, Sv. Peter, v nedeljo, 9. februarja veselica. Prireditev v dober namen. Mnogi gluhonemi žive v Dravski banovini danes v I Vabijo se vsi člani in prijatelji petja. — največji bedi. Najrevnejše obdari dru- i Odbor. štvo gluhonemih vsako leto. Podpora je! Današnji sobotni trg je bil dobro za-skromna, toda lajša gorje pomoči po- ložen in obiskan. Sb.niriarji so pripeljali trebnih. Poleg tega skrbi društvo za 42 vozov svinjine in slanine, kmetje pa gradnjo društvenega doma. Za te pod- 6 vozov čebule in zeljnatih glav, 7 vozov pore bo društvo porabilo tudi dohodke' jabolk in 5 vozov kurilnih drv. Cene so iz prireditev, katerih prva predpustna bile: piščancem 15 do ?5, kokoli r. 25 do Veselica« z godbo in plesom se priredi 40, gosem in puranom 30 do 50, -ioma-v soboto 15. februarja v gostilniških pro- čim zajcem 5 do 10, div-.iim zaj;em 22 štorih g. Špureja v Studencih pri Mari- dinarjev. Nadalje so prodajali Krompit boru. Za obilen obisk se priporoča odbor. Ruski večer 15. februarja v Kazini. V po 0.75 do 1, čebuio 2 do 3, česen 8-do 10, hren 6 do .7, solato 1 do 2, karfblo talne lueutiejd O zemlji, solncu, kometih in planetih K otvoritvi naravosiovnega cikla v Ljudski univerzi Strokovnjaški predavanji profesorja dr. Čermelja steinovim naukom o relativiteti. smislu tega nauka sloni pač vse to kroženje na golem dejstvu slučajne razpo-redbe planetnih teles v vsemirju, ki so si med seboj v konstantnih, določenih od* nošajih. Tej struji ie pripadal tudi Poen-care. Vprašanje je, kako so te oblike in P^a' netne tvorbe v vsemirju nastale. V zvezi s tem problemom se je predavatelj podrobno pečal s Kantovo, La plače v o ter Qee.iico.yo teorijo. V.snU- Kako je pravzaprav z zemljo? Kakšen je nje odnos do solnca, zvezd in drugih planetov? Kakšne so tajne vsemirja? Vsa ta pomembna in zanimiva vprašanja je pojasnjeval v četrtek in včeraj v petek zvečer v Ljudski univerzi naš odlični naravoslovec in astronomski strokovnjak prof. dr. C e r m e 1 j. Oba večera je spregovoril prisrčne uvodne pozdravne besede predsedn k Ljudske univerze inž. K u k o v e c. Predavatelj dr. Čermelj je v jasnih, preglednih in logično podanih izvajanjih seznanil številne po- slu prve, to je Kantove teorije, so se po-slušalce z vsemi problemi in dejstvi, ki: edina telesa stvorila s slučajno spojitvijo se tičejo vsemirja. V glavnih obrisih po- poed*nih delov iz neke vesoljne plinaste vzemamo iz njegovih izvajanj: j mase. Po Laplacu pa je bil razvoj ravtto Problem zemlje, ozvezdja in osončja je obraten. Ta plinasta masa je prvotno ob-zanimal že starodobne učenjake in mo- stojala, se gibala ter so se ob robovih iz-drijane. Znan je takozvani Ptolomejev si ločali pri vrtenju . poedini deli, ki so se steni, ki je v svojem bistvu zemljosredi- j oblikovali v vsemirska telesa. Geence šeni, to je, geocentrlčni. V duhu tega se-. pa pravi, da so poedina vsemirska telesa stava je zemlja v osredju vsemirj-t in se nastala iz rezultata srečanja dveh veli' okoli nje giblje sonce, mesec in drugi pla ‘ teles, pri čemer se je ob robu rad’ neti. Nove smeri je utrl v raziskovanju ’ trenja stvorila neka posebna masa, ki sc teh odnosov vsemirja slavni Koper-|je izločila ter se samostojno zavrtela'’ n i k, po rodu Poljak, ki je postavil te- vsemirje. melje heliocentričnemu sistemu, ker je sonce v središču planetnega sistema m se zemlja z drugimi planeti vred vali o-koli sopca po ploščati eliptični poti ter istočasno sukajoč se okoli svoje lastne Gibanje zemlje okoli svoje osi ter kr*5' ženje nebesnih planetov po vsemirju im3 svojo prepričevalno utemeljitev. Kakor se suče vrtavka okoli svoje osi in bi se vrtela brez konca, ako ne bi bilo nobene-osi, dočim se sonce nahaja v enem od ■ ga trenja, tako se je tudi zemlja pred naj' koncertnem delu sodelujejo: tenor za- 2 do 4, ohrovt 1 do 1.50, jajca 040 do {rebSke opere g. A. Manoševski, virtuoz 0.60 Din. na klavirju g. dr. R. Klasinc, čelo g. prof. C. Šedlbauer, pevski zbor »Jadran«. Plesne točke izvaja bivša solis-tinja beo- Nogo so mu odrezali. Te dni smo poročali o usodepolnem padcu 201etnega sina Ferdinanda Pučnika i/. Prihove pri grajskega baleta g. Maša Arsenjeva, j Konjicah. Spodtaknil se je zvečer na spremlja jo komponist Ignatjeva. Po koti- neki korenini v gozdu, kar je postal ) za certu prosta zabava Jazz! Začetek to čno ob 20. uri. Vstop proti povabilu. Oglejte si razstavljene stanovaniske predmete v palači Grajskega kina NOVAK Vetrinjska 7. Koroška S. mladeniča usodno, kajti pri padcu s je zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v m?-riborsko bolnišnico, kjer so se zdravniki trudili, da bi Pučniku rešili nogo. I oda nastopile so komplikacije in včeraj so nesrečnežu morali odrezati levo nogo nad kolenom. Prepir prinaša zlo. V četrtek zveče, , ... , ^ i je neki mariborski šofef pred neko go- ska godba tovarne Ehrl.h pnredi dne 15. stilno v Vetrinjski ulici med prepirom iliSpnh Prrf ftie ge"“ | suni' 331etnega trgovca Viktorja Cizeja uelj na Pobrežju veliko maškerado. Red- L tako si]o da sj je (a pri ,adcu z!nm, m m podporni člani, kakor tudi piijatelji desno nogo v gležnju. Poškodovanec se društva prisrčno vabljeni, vstop prost. zdravi v mariborsl2 zbor v sredo 12. t. m. ob 19. uri v osnov- va]cu z Vodnikovega trga 150 dinarje' vredno konjsko odejo, železniškemu de- ni šoli. x . n •»« u , >. uuejo, zeiezmsKemu ae- Mara poroča! Pri Mariborski koc. javcu Rudolfu Milošiču pa je nekdo ukra-.-8, 30 cm pršica. Tako lepega snega del 35o dinarjev vreden plašč še ni bilo. Smuka idealna! Vsakoletna tradicionalna akademija Pomladka Jadranske straže mariborskih šolskih zavodov pod vodstvom krajevnega odbora Jadranske straže v proslavo vladike Josipa J. Strossmayerja, bo to nedeljo, dne 9. februarja ob 15. uri z bogatim sporedom v unionski dvorani. Pod devizo »V pohorskem raju« pri- Vremenske zadeve. Oblačnost se bo še zmanjšala. V nedeljo naibrže lepo vreme. V splošnem zjutraj mraz, na višinah pod ničlo. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Zanimiv pojav r*A; ,i„ n £ , ■ inK' K poročilu o učnih uspehih na tukaj- p l šni: realni gimnaziji ob zaključku prvega ob 14. un pri Balonu na Pobrežju Pohor- s-m(,ctrn ski pfes. Pridite vsi! Pohorska godba. Brodar vozi vso noč! V nedeljo koncert v gostilni »Trst«, Tržaška 8. Kje boš obhajal letošnji pust? Maške-rada! Smeh in veselje! Gala reduta! Revija najboljših plesalcev in plesalk. Nij-cenejša, najvedrejša pustna zabava. Kdor bi se rad iz srca nasmejal in po domače zabaval; na pustni torek zvečer v Union, kjer ima ISSK Maribor svojo tradicionalno red uto. Prostovoljna Gasilska četa na Pesnici priredi jutri v nedeljo 9. t. m. tradicionalno gasilsko veselico, ob 15. uri v vseh prostorih gostilne Likavec na Pesnici. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilske opreme. Vabljeni vsi prijatelji gasilstva! Na Karneval v Nico! Opozarjamo interesente za ta edinstveni izlet, ki nam fco prikazal vso razkošnost predpustnih semestra dodajemo še sledeče: Zanimivi so učni uspehi pri gojenkah. V realno gimnazijo silijo starši ponavadi le svoje nadarjene hčerke. Zato so učni uspehi v nižjih razredih naravnost razveseljivi. V nekem nižjem dekliškem raz redu je dosegel uspeh okrog 90%. Dejstvo razveseljivega uspeha je pripisovati pridnosti in marljivosti dijakinj v nižjih razredih. Drugačna pa je slika uspeha dijakinj v višjih razredih, kjer mora zaradi težje snovi stopiti v akcijo poleg pridnosti tudi razum. Tako je v nekem višjem dekliškem razredu bil ob letošnjem semestru uspeh komaj 40%. Dekleta v višjih razredih navadno odpovedo. Zmagovati ne morejo težke snovi in ker postajajo iz deklic gospodične, jim mešajo glave tudi razne življenjske muhe. Pri fantih pa je pojav prav obraten. ..Čuvajte Jugoslavijo"! i obeh gorišč tega eliptičnega Krog: toka: Rizika za ta nauk pa ni prevzel sam tvorec tega nauka, to je Kopernik, marveč sta popularizirala ta sestav Giordano Bruno in Galileo Galilei, ki sta pa na lastni koži občutila vso težo tega rizika. Prvi je bil kakor znano na trgu Dei fiori v Rimu sežgan, dela drugega pa so prišla na indeks. Paradoks dogodkov. Pa je v tem, da je nedavna izdaja del Gali-lea Galilei bila posvečena sedanjemu papežu Piju XI. Slavni Nev ton je ta sestav podprl še s svojim naukom o gravitacijski sili ter zakonu o vztrajnosti. Dopolni1« sta Nav-tonova dognanja L a p 1 a c e in Kepler. V bistvu ni ni kakšne razlike v efektu Ptolomejevega in Kopernikovega nauka. V prvem primeru se pač kreče sonce o-koli zemlje, v drugem pa zemlja okoli sonca ter istočasno okoli svoje osi. V novejšem času pa so šla raziskovanja dalje ter je po Boškoviču izzorel nazor, ki je v bistvu identičen z Ein- mahj 1500 milijoni let zazibala v vseniif' je ter se suče okoli svoje osi. ker ni os naslonjena na ploskev, ki bi povzro čala trenje. Potem je predavatelj še orisal sonce, ki ima v sebi izžarevalne nio' či še za najmanj 15 bilijonov let, ter osta' le planete od .Marsa, na katerem so si' cer pege, toda nobenih kanalov, nadalK Venere, Neptuna, Merkurja, Urana in meseca pa do Saturna z znanim obročem,. Vsak od teli planetnih te,rs p”", zopet svoje satelite, ki so se oblikovali i'3 isti način kakor poedini planeti od prvotnega jedra. Nato je še govoril o kometi , Včeraj v petek zvečer pa je nadaljeval ;j predavatelj svoja poučna, strokovnjaška in zanimiva izvajanja, v katerih je prešel na oris poedinih glavnih zvezd in drugih teles v vsemirju. Svoja izvajanja, ki s° jih številni poslušalci sprejeli z navdušenostjo in hvaležnostjo, je odlični pre' davatelj pojasnjeval s številnimi skioP' tičnimi slikami, ki so nazorno prikazovale zanimivosti in čuda vsemirja. TOMERLINOVA SLIKARSKA RAZSTAVA. Znani zagrebški slikar in umetnik Slav ko Tomerlin je otvoril v nedeljo 2. t. m. v gradu razstavo 70 svojih najizrazitejših slikarskih del. So to izklučno olja in se ob podani tehniki ter izvedbi razpoznava vešča, mojstrova roka. Ni tukaj težnje po efektu. Razodeva se v vsem lepota prirode in ljubezen do naše zemlje, saj prevladujejo umetniško izraženi pokrajinski motivi. Prevladuje folklora, pa tudi morske motive zaslediš v živahnem poudarku. Preprostost se tukaj spaja z nežnostjo in lepoto. Tomerlin uveljavlja v svojih delih iskren realističen čut, ki mu omogoča učinkovito podajanje ter oblikovanje posameznih snovnih in umet niško tehničnih ter formalnih problemov. Razstava bo še jutri, dne 9. t. m., odprta. Aškerčev večer v Ljudski univerzi. V ponedeljek, dne 10. februarja bo predavala o Aškercu ob priliki njegove 301et-nice, prof. Marja Boršnikova jz Celja Vabijo se vsi prijatelji Ljudske univerze na to predavanje, da se čim dostojnejše proslavi pesnik balad in romanc, .irskih in epskih poezij, poveličevalec Pritfioža Trubarja, mučenikov, junakov in poslednjega Celjana. Skioptične slike! — V petek, dne 14. februarja predava o gospodarskem in geografskem položaju Bito-lja g. prof. Modic Peter, ravnatelj trgovske akademije v Mariboru. »Naš val«, ki ne prinaša samo najaktualnejše Članke o radiofoniji, ampak tu- ttoeodM piedatitie REPERTOAR. Sobota, 8. februarja ob 20. uri: »Trafik3*1 Prvič. Red A. Nedelja, 9. februarja ob 15.5 uri: »Kari®' ra kanclista Winziga«. — Ob 20. uri' Zlati rudnik«. Zadnjič. Globoko zniža' ne cene od Din 15 navzdol. ___________________________________ di skrbno urejen beletristični 'Iti in & 32 straneh točne in pregledno ureje-f programe vseh domačih in tujih radijskih postaj. Iz nove številke posneman10 , zanimiv članek »Par besed o napovedo' | valcili«, humoresko »Pardon — pon10' ta«, Ribičičevo satirično črtico »Izg^' ljeni rožmarin, Daudetovo novelo »'r! tihe maše« in zanimiv članek »Abesi^1 niso edini...«. SiMeuietosU&ke novice Slov. Bistrica. Tukajšnja podružn'c Slov. plan. društva priredi v soboto, o11, 8. februarja 1936 v vseh prostorih okraj1?"-hranilnice ob 20. uri vsakoletni planin5^ ples. Že po dosedanjih prijavah in Pr pravah je pričakovati, da bo letošnji P1*, ninski ples prekosil vse dosedanje, * je agilni odbor vložil ves svoj trud v da pripravi vsem obiskovalcem Pra ,j planinsko razpoloženje. Igra akad. jazz iz Maribora. Poskrbljeno Jc . topla in mrzla jedila in za prvovrstna na iz Attemskih kleti. Vabljeni vsi 1i11 telji pravega planinskega rajanja / Mariboru, dne 8. II. 1936 Mariborski »Večernik« Jutrt Evgenij sabamov: Mašeetmje fnafesoeja Mafa r o M A t\ Profesorjeva nevednost in zaskrblje- j »Doktor...« je vzkliknil. Kabaj v resast je bila pristna, ne igrana. Učenjak | ničnem presenečenju in užaljenosti, zares ni verjel, kaj mu je pomorilo kultu- re. toda dr. Servacij Evarist mu tega Vendarle ni verjel, v duši namreč, kajti v besedah tega ni izrazil. Bil je do svojih zadnjih globin prepričan, da profesor svojo nevednost samo hlini in je kulture sam uničil, da bi onemogočil izpolnitev tted njima sklenjenega dogovora. Kmalu se je zgodila nova katastrofa: skoraj vsi živalski velikani, ki so bili že vzgojeni, so — poginili. Da bi pocrkali naravne smrti, ni bilo mogoče verjeti in faztelesenje je pokazalo, da je bila slutnja sabotaže docela pravilna. Živali so bile zastrupljene. To je izbilo sodu dno. Dr. Servacij Eva rist. ki je doživel tiste dni toliko pretresov živcev, se ni mogel več .premagati. Poklical je profesorja Kabaja k sebi in dejal odkrito, dasi z nadčloveškim naporom zatajujoč vulkansko notranjo iezo: »Profesor, vi izigravate najin dogovor!« »Ne tajite: Ugotovil sem nedvomno, da ne marate izvršiti naloge, zaradi katere sem vas povabil sein, vam dal vse na razpolago in žrtvoval ogromne milijone. Nerazložljiva pokvara kultur rastnih hor monov je bajka. Vi sami ste jih uničili in vi sami ste zastrupili živali, da so po-crkale.« -* »To je nesramna obdolžite v, ki jo morate preklicati,« je vzkliknil profesor o-gorčen in užaljen do dna svoje duše. »Ako ste psiholog, kakor trdite, ste lahko po nedvomnih znak h ugotovili, da je pokvara kultur in smrt živali povzročila meni samemu največ preglavic in skrbi Žrtvoval sem vse zadnje dni in noči delu, da bi razjasnil to skrivnost. Že več ko teden dni sploh nisem zatisnil očesa in vi mi sedaj očitate, da sem vse to le igral? To je največja žalitev, ki sem jo doslej doživel. A,ko me cenite tako nizko in menite, da bi bil sposoben takih sleparij, potem nisem več vreden sodelova- ti z vami. Dovolite mi, da se umaknem.« Kabajevo ogorčenje je bilo tako pristno, da je dr. Evarista skoraj docela razorožilo. 'Samo poštenjak ali najnižji lump z genialnim igralskim talentom bi mogel govoriti s takim ognjem,« si je dejal. »Morda sem mu zares storil krivico?« »Med nama je vsako nadaljnje sodelovanje nemogoče,« je dejal profesor in hotel oditi, toda doktor ga je zadržal. »Oprostite mi! Spoznavam — prenaglil sem se. Toda razumeli boste, da moj sum ni bil brez močne podlage. Ako torej niste vi sami uničili kultur in zastru-nilj živali, kdo jih je potem? Same se gotovo niso. V tem primeru si nisva nasprotnika, marveč celo najnaravnejša zaveznika.« »To bi tudi moralo biti od prvega tre-notka. Res je, kulture hormonov se niso same uničile in živali se niso same zastrupile.« »Potem je to storil nekdo v vzrejeva- lišču?« »O tem sem trdno prepričan.« »Toda kdo? Sumite koga?« »Nikogar/in vse.« »Živali so mogli zastrupiti samo tisti, ki jih krmijo, to so kitajski delavci.« »A kdo je potem uničil kulture? V laboratorij Kitajci ne prihajajo.« »Veste to zagotovo?« »Zagotovo, ra-zen ako...« »Ako?« »Ako so v tajni zvezi s kom iz labor,i-torija samega.« »Tam ste samo vi, Ecehijel Kalist, i-n-ženjer Gal in sluga Simplicii Klemen.« »Da.« »Ker vi gotovo niste, ostanejo samo še trije. Kdo bi torej mogel biti?« »Nimam nobenih dokazov uiti iraV cov.« »Kljub temu lahko sumite.« »Ne maram se prenagliti.« »Menite, da bi to utegnil biti sluga Kle men?« »Zdi se mi skoraj nemogoče. Ni tako inteligenten in poleg tega mi je tako vdan ... Ne, ni mogoče.« »Potem ostane edino še vaš asistent.« »Ecehijel Kalist?« »Nihče drugi.« »Docela izključno. Kakšne namene bi mogel imeti s takim početjem? Zvezan je z mojim delom že toliko let in je tako zanesljiv, kakor bi bil le brezčutni robot. Zavračam odločno tudi vsako senco suma, ki bi ga mogla zadeti.« »(Potem mi hočete sugerirati, da je krivec inženjer Gal?« (Dalje sledi.) „ GRAJSKI KINO. Danes premiera najlep-sega filma \ »ČRNE ROŽE«. Wiliy Fritsch in Lilian Harve.v igrata dovršeno glavni vlogi v tem nemškem vele-«imu. Matineja. Danes ob 14. in jutri ob H. uri »Zlata groznica«, zanimivi napeti film. Kino Union. Sijajna veseloigra, polna dunajskega humorja »Na poslednji postali«. Paul HSrbiger, Maria Andergast, Hans ^loser. Pivske Movm 3. Otroci, ki še niso pri pameti, se vozijo zastonj, pa le tedaj, ako so v naročju svoje matere sv. Cerkve. 4. Potu.ke prosimo, naj ne jemljejo s seboj druge prtljage ko samo dobra dela, drugače lahko vlak zamudijo, ali pa bodo na predzadnji postaji (vice) neprijetno zadržani in bodo imeli velike sitnosti. 5. Vsak potni list mora imeti žig posvečujoče milosti božje. 6. Med vožnjo lahko vsak potnik prestopi iz nižjega razreda v višjega, nikakor pa narobe, ker bi to bilo smrtno-nevarno in je zato prepovedano. Japonka v Ptuju. V torek 11. t. m. pre dava Japonka ga. Skušek-Kondo v Mia diki o japonski ženi, vzgoji, narodnih običajih in plesih. Predavateljica je rojena Japonka in govori dobro sbvenski jezik 'n je tudi znana širom naše domovine. Gasilski tečaj v Ptuju. Gasilska župa za ptujski okraj je priredila v četrtcK 6- t. m. poseben gasilski tečaj, katerega se je udeležilo nad 80 tečajnikov iz vseh Sasilskih čet ptujskega sodnega okraja. Tečaju je prisostvoval zastopnik okrajnega glavarstva, starešina župe Ljudevit Muzek, višji sanitetni svetnik dr. Brečko, ki je imel poučno pri-.hvanje o lačnih plinskih napadih in o pomoči pri opeklinah. — Nadalje je predaval poveljnik celjske gasilske čete Franc Košir o Uporabi motornih in ročnih brizgalk pri Dožarih. Učitelj Klenovšek iz Sv. Vida Da je seznanil tečajnike o administrativnih poslih in o taktiki gasilskih čet. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Minarikova in Komgova, jutri v nedeljo Sirakova in Vidmarjeva v ponedeljek pa Maverjeva in Savostova. h m§eM,§0 & sveto KAKO PRIDEŠ V NEBESA. Po nekaterih mestih naše banovine ;u najbrž tudi po deželi se v velikem šte-vilu širijo mali letaki naslednje vsebine: Vozni red v nebesa. Odhod: Ob vsakem času. Prihod: Kakor Bog hoče. 1. razred (ekspres): Krstna nedolžnost, lrmčeniška smrt, ali natančno izpolnjevanje evangelskih svetov (radovoljno u-®oštvo vedno clevištvo. radovoljna po-*°r$čina duhovnemu predstojniku). II. razred (brzovlak): Prava spokorit, neomajno zaupanje v Boga, izvr-^vanje dobrih del (molitev, post, milo-eina itd.) Ul razred (navadni vlak): Izpolnjevale božjih in cerkvenih zapovedi ter sta Ivških dolžnoti. IV. razred (vozi le izjemoma in zelo D°redko): Spreobrnitev na smrtno uro. Opombe: 1- Listki za nazaj se ne izdajajo. 2. Športni in izletni vlaki ne vozijo. SANJE SO NAPOVEDALE NAJSLAVNEJŠEMU ŠPANSKEMU TOREADOR-JU TRAGIČNI KONEC. Nedavno se je slaven španski bikoborec umaknil z bojišča v strahu, da ga ne doleti ista usoda kakor je bila dohitela najpopularnejšega španskega torea-dorja Sanche Measa. Sanche Meas je bil skozi dolgo vrsto let najbolje plačani in najslavnejši španski bikoborec, ki je tako obogatel pri tem poslu, da se je kot tridesetletni toreador umaknil iz arene in se pričel baviti z borznimi špekulacijami. Toda kakor je imel pri bikih srečo, tako ga je na borzi zalezovala nesreča. Izgubil je vse svoje imetje in v 42. letu je moral zopet nastopiti v areni, da bi se lahko preživel. Navdušeno ga je sprejelo občinstvo kakor nekoč. Bik je padal za bikom pod sigurnimi udarci Sanche Measa. Še nekoliko nastopov in Meas je zopet nameraval zapustiti areno, saj je imel zopet dovolj denarja za stara leta. Toda neke noči je sanjal Meas čudne sanje, ki bi mu morale biti v opomin, da ne stopi več v areno. V sanjah se je namreč samega sebe videl na mrtvaškemu odru sredi arene. In od tega časa se je Meas pričel bati smrti, kajti med Španci je babjeverstvo močno usidrano. Samo nekaj svojih pogodbenih obvez je še hotel izpolniti, nato pa se umakniti. Toda odtlej ni bilo več one sigurnosti v borbi proti razbesnelim bikom. Postal je ne-siguren, delal je majhne in potem vedno večje nazake, dokler ni nekega dne mesto bika obležal krvav in mrtev v areni - nekoč najpopularnejši španski bikoborec. Španci pa so danes trdno prepričani, da bi Meas še živel, če bi uvaževal svarilna znamenja, ki so se mu prikazala v sanjah. KONCERT s pojedino domačih krofov bo v nedeljo pri Antonu Sobarju v Košak ih. ->9 SOBO opremljeno, solnčno, poseben vhod, oddam stalnemu nameščencu ali vpokojencu. — Stritarjeva ul. 5-1. 599 ODDAM OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, s hrano ali brez gospodu. Prankopa-nova 23, priti. 647 Posest VELIKO POSESTVO 9 oralov, 4 km od MariborJ, pri lepi cesti in avtobusni postaji, ugodno na prodaj. Naslov v upravi -Večernika-. 600 ENODRUŽINSKA HIŠA. nova, z lepim vrtom, ugodno na prodaj. Studenci, Sokolska ul. 93. nll OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Vprašati Vetrinjska ul. 13. 028 OPREMLJENO SOBO oddam v najem dvema gospodoma. Pristaniška ul. 2. 654 JABOLČNIK iz mošanck zamenjam za mastno svinjo. Vprašati v Pra-protnikovi uici pri gospe šaman. _ 614 RABLJENE MOŠKE OBLEKE pohištvo itd. prodate in kupite najbolje. 'Starinarna« Univer-zai, Koroška ccsta 17. Dopisnica zadostuje. 628 POSTELJNE ODEJE najlepše, najboljše in najcencj-še dobite že od nekdaj samo v specialni trgovini A. Štuhec, Stolna ulica 5. 641 GOSTILNA »PRI LOKOMOTIVI« V nedeljo, dne 9. februarja koncert s pojedino ocvrtih pisk in krofov. Prima škofovska vina in vedno sveže pivo iz sodčka. Se priporoča gostil-ničar Gračner.___________6l4 PETOŠOLEC poceni inštruira prvo- in drugošolce realne gimnazije. — Frankopanova 14-1, vrata 6. 642 Oddam opremljeno, separirano SOLNCNO SOBO. Sodna 25, vrata 3. 639 NOVOZGRADBA Studenci, 3 sobe. kuhinja, vrt 1300 m2. Din 65.000. — Obre-stonosna hiša, 9 strank, pri Glavnem trgu, 200.000. Dobroldoča gostilna z vino-gradnim posestvom, 14 oralov, 140.000. — Posestvo, 3 orali, velika hiša, blizu mesta, 38.000. — Posestvo. 64 oralov, pri mestu, hiša, 3 sobe, 120.000. Posredovalnica »Ra-pid«, Gosposka 28.________636 KUPCI. PRODAJALCI hiš, vil, posestev, parcel itd.» obrnite se v svrho nakupa ;n prodaje na posredovalnico IVAN GODINA, Aleksandrova c. 30. , 637 Moderna služkinja. Gospa služkinji: Kako ste si drznili obleči za ples mojo najlepšo večerno obleko? Taka predrznost zato, ker tako lepo ravnam z vami. Kaj se nič ne sramujete? Služkinja: Nikar se ne jezite gospa, saj sem se morala ves večer sramovati v vaši obleki. Boljše tako. Mož: »Jaz sem vstopnice za gledališče prinesel s seboj.« — Zena: »To je lepo; potem se bom kar pričela oblačiti.« Mož: »Prav tako: predstava je jutri.« ONA OSEBA. ki je v torek, 4. t. ni. vzela na licitaciji najdenih predmetov gl. kolodvor ženski dežnik, je poznana in se napro ša, da ga odda v upravi »Večernika«. 661 Prodam DOBRA TRGOVINA naprodaj radi družinskih razmer. Naslov v upravi lista. 613 PSA BERNARDINCA 9 mesecev starega, močnega, velikega, čistega, ugodno prodam. Ponudbe pod »1500« na upravo lista. 651 Bodočnost jje za vas; jieznsna dežela Ce hočete spoznati vašo življenjsko pot. ne oklevajte, tinpak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo sc Vam je že dogodilo, da ste prišli v ueznaac Ktaje, kjer niste poznali cest in poti. V takent položaju .‘-c .liste prepustili golemu slučaju In predali temni negotovosti, remveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za Vaše najbolj zuželjeno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen In blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča me'c zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas čaka kanfera, blagostanje. Vi pa se ndovtatno držite svojih navad. Loterijski uspeh! se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke n igrate v nepovolinem t'asQ ? V takih velevažnih momentih se prepuščate golen'.i slu-Iflju in njegovim kapricam- Namesto da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom naproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. GrafoloŠki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zalivale naših klijentov. Prosim, čitajte!: »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na študij nojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčncie 'ahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bo-dočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli »odati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati. kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski* uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega pranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datuin ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo iu skico Vaše življenjske prognoze. Stalna in točna adresa se glasi ' <3rafološki bureau CeSle poštni predal 100. brežje. MOOS DESSENE CLOOUE so volnene tkanine, po katerih dame največ povprašujejo NOVA VILA z velikim vrtom, v mirnem kraju bližnje okolice naprodaj. Kje in ceno izve se v upravi lista. 605 Službo dobi Službo išie Stanovanie PRIDNA KUHARICA. ki opravlja vsa druga hišna dela se sprejme s 1. marcem. Naslov v upravi lista. 510 ABSOLVENTKA Rud. Legatovega tečaja v Mariboru išče službo uradnice ali blagajničarke. Naslov v upravi »Večernika«. 640 STANOVANJE 1 dam v najem s 1. marcem, 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline. Vprašati Koroška cesta 63, 618 NJIVO blizu gostilne Mautner prodam na obroke. Poizve se Sokolska 6, Maribor. 627 POSESTVO obstoječe iz vinograda, scdc-nosnika, gozda in travnika prodam. Naslov v upravi »Večernika«. 635 Gostilna Balkan v nedeljo dunajski Šramel godba WERGLES Dospel je muškatelec in rizling. — Mrzla in topla jedila. 659 STANOVANJE scbo in kuhinjo, oddam mirni stranki. Pobrežje. Cankarjeva ul. 28. 631 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Zrkovska cesta 23. Po- ZAHVALA. Za premnoge dokase iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega tako zelo priljubljenega brata in strica, gospoda FRANJA THALERJA veleposestnika v St. liju v Slov. goricah se tem potom vsem na topljeje zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo njegovim prijateljem duhovnikom, ki so ga v tako obilnem številu spremili do groba, zahvaljujemo se vsem govornikom, vsem darovalcem vencev in cvetja, prav prisrčna hvala tudi pevskemu zboru Glasbene matice iz Maribora in cerkvenim pevcem iz Št. lija ter končno vsem tistim tisočem, ki so od blizu in daleč prišli na pogreb, kar nam je najlepši dokaz, Jcako priljubljen je bil pokojnik širom vse severne meje. Št. Ilj v Slov. goricah, dne 6. februarja 1936. Rodbine: Thaler, Guzelj, Vauhnik. Opravilna številka E IX 1838/32 92 Draibeni oklic Dne 30. marca 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem so dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga 1. Rošpoh vi. št. 146, 2. Rošpoh vi. št. 199, | 3. Koroška vrata vL št. 332, 4. Sv. Magdalena vi. št. 142. Cenilna vrednost: ad 1. Din 180.783*30, ad 2. Din 63.683*—, ad 3. Din 281‘STO1—, ad 4. cesta. Vrednost pritikline: Din 650*— in Din 9.500 prišteto že k cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: ad l.Din 120 520*—, ad2. Din 42.456*—, ad 3. Din 151.886*—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 19. januarja 1939. RANILNICA DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom in pritiklinami oddam v Krčevini. Naslov v upravi »Večernika«. 653 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 64. Lešnik. 650 Dostojno SOSTANOVALKO sprejmem na stanovanje. Kovačič. Orožnova 5-1. 643 Kupujte svoje po> trebšeine pri naših inserentih I POSOJILNICA R. Z. Z O. P. maribor, narodni USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din m Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkuiantneje Darujte za Pomožno akcijo Zahvala. Za premnoge izkaze prijateljskega sočustvovanja ob priliki bridke izgube našega očeta, gospoda Antona Hrena se vsem in vsakomur najprisrčneje zahvaljujeta rodbini Hren in Lintner. Studenci, dne 8. februarja 1936. Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ' • Najbolj varna naložba denarja, ker Jamil za vloga pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in » vso svojo davin o močjo — ~ Hranllmlca izvršuje vse v denarno stroko spadajoie posle toino in ku lan t no Sprejema II Podružnica: CELJE Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;, predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutra tKmmmmmmmmBtmBmmmmmmmmmmmmaaaa