SD o brtnišk m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 4. septembra 1867. Gospodarske stvari. v ojih ob Po takem občinskem za- Beseda • • zavarovanji zoper ogenj Kako bi se dala znižati zavarovalna letnina ? Da so zavarovalnice bodi-si zoper ogenj bodi-si bo letnina, ako varovanji znižala bi se letnina tako, da jo bo zmogel vsak tudi najrevniši kmetič. Da bi se letnina jako znižala že s tem, ako bi se zavarovali vsi posestniki, to je očividno Toda še niža pelje zavarovanje po občinah JL-/ cv ov Žiti \ ui \s y uiui k/vuí. ujl vjl o J ^ v lumiu^ wjlxv uv ? vxj u z^c^ v tii u v uiiij u \j \j L/U1UC111» —. zoper točo ali živinsko kugo velika dobrota, to še do- varovalnice že same skrbé, da si kar je mogoče Za kazovati, zdi se nam nepotrebno ; saj je tega že prepri- nizko letnino pridobivaj čedalj ? z več zavarovalcev To can vsak bralec „Novic", če ne iz lastne, gotovo pa iz skrb jim naklada lastni dobiček. Prav zarad tega so tuje skušnje. Kako pa je to, da v dopisih, ki nam po vseh mestih in večih trgih stalni opravniki skoro tako pogostoma dohajajo o požarih vendar tolikokrat vseh zavarovalnic prav beremo : „nobeden, eden, dva vam in se za male zneske?" Od kod tedaj ta ža lostna prikazen, da se naši kmetje sploh ne poprimejo ad tega od časa do časa po trije so bili zavaro- vseh deželah pošiljajo še posebno ljudi, ki posestnike JL V U V I # vV 1/ X X A r- C/% "A \J 11 ^ VV tv KJ v/ 4 i KJ JL ji 4XJ v V i V/ KJ K/ V^ vy VA JJ-A « * ^ m ✓ • grajscine 7 fabrike itd manj Da bi nevednost o dobroti, ki nesrečnemu pogo- Pri zavarovanji po občinah bi se lahko letnina za relcu dohaja iz zavarovalnic, bil tretji splošni glavni 10 do 15 odstotkov znižala malim posestnikom vzrok, tega ne verjamemo, da-si tudi ne tajimo ? da se bi potřebovali opravnika kajt ? ker ne občina bi neposrednj sèm ter tjè nahaja. Kdor nam nakaže pot, po kteri bi občevala z zavarovalnico ; znižana letnina bi se gotovo se dala odstraniti prva dva vzroka, ta je gotovo velik tudi přivolila občinam; in vrh tega bi odpadla vpisnina, dobrotnik naših kmetiških seljakov. Prvému vzroku bi se dalo v okom priti s tem > da ktera najmanj znaša 50 ki., »CUam ^uo^m jj<* vc< goldinarjev. Že to bi bila zdatna podpora malim po pri elikih zneskih pa več oni ki imajo upljiv do naših ljudi, in to so zlasti du- sestnikom \Jlll y i\l llliajv UjJlJ A V UU liaoiu JJ UUl y JLU. tv OV ^lCikJtl VA u hovni pastirji, učitelji in Županje, pri vsaki Nič manjša korist pa se kaže od druge strani. Pri ugodni priliki posestnike bude in vnemajo za dobro- zavarovanji po občinah bi letnino od vseh poslopij od- dělně zavarovalnice in da nje, ki so že zavarovani, rajtoval župan iz občinske blagajnice ; tej bi ali po sploh očitno opominjajo, o pravem času plaćati letne malem ali o ugodnem času, napr. po dovršeni mlatvi ali doneske. Da so taki opomini potrebni, kaže nam ža- trgatvi, vsak posestnik povrnil svoj delež. Ali lostna skušnja; kajti kolikrát smo že brali, da ta in ta tudi to bila velika podpora ubogemu kmetiču? ne ■ bi Vrh pogorelec ne dobi odškodovanja zato, ker je pozabil letnino plaćati o pravem času. tega pa se ne opominjanjem bode se pregnala tudi nevednost tiči sem ter tje. tem vnemanjem m pravem času. bi bilo bati, da bi kdo pozabil plaćati o ? ki še Da bi zavarovalnice z veseljem sprejemale taka zavarovanja, o tem ni dvoma; gotovo pa je tudi, da bi J V/ All VVA VJ w t f V4JJL V F IAI41J l. V/ VVUU. XIX VI W XXX tV ^ ^ V WV T V J^ Ml J V ti ViX^ ViUI KJ X Temu vzroku bi se s tem res dalo v okom priti, tako znižano letnino po tako zlajšani poti zmogel vsak toda v drugem tičí pravo jedro. Naši kmetje pri tolikih posestnik. davkih ne zmorejo letnega plačila; odstranite revščino ) Zavarovanje po občinah dalo bi se vpeljati ne potem neha tudi tista vnemarnost, vsled ktere marši- zoper ogenj, ampak tudi zoper točo in živinsko kugo. kteri čez noč pride na beraško palico. Tako nam utegne Naj ta nasvet, ki ga daje praški „Wochenblatt der tiča. r. ta ali uni ugovarjati. — Revščini konec storiti, to pre- Land-, Forst- und Hauswirthschaft", prav resno pre-sega človeško zmožnost. Kdor bi znal storiti to, ta zná vdarjajo vsi, kteri imajo blago srce za ubornega kme-vec, ko hruške peč. Revščina je bila in bode na svetu. Al ubozega kmeta rešiti beraške palice, ki mu jo v Naznanite tako se roke dá požar, to vendar ni nemogoče nam to sredstvo, hoćemo se ga poprijeti! bode morda oglasil ta, oglasil uni. --tu ILUčftLC gu- U C S C IV ČI II U S <* L UUU1« U 1 - voai , ivi ICIIVU tovo sredstvo, in to je: vpeljimo zavarovanje po rad po sili raste in kmetovalcu nadlego in škodo delà No tu imate go- * Gospodarske skusnje. Sesekan osat dobra pica Osat ki tako občinah, to.je, soseska naj zavaruje pohištva na njivah ? lahko porabiš za klajo. . Otroci ti ga igraje 294 naberejo, ti ga pa sesekaj ici ali koj zelenega ali posu- v puščavi skril ) senega mam ítv v mi» uo rvv/jliji. ^a xajoi juuuj aaaui gia- vuíui ^jjiiuiv c^iowjjan -jo lotvci i^uaia |c gus tvrt. horico ali oves, ter so po njem za delo tako moČni, V zahvalo tega seje ohranila do današnjega dne navada. kladi zi vini. Se konji ga rajši jedó, kakor gra- volili nolo episcopari da bi ga ne bili a za škofa Tourskega je rekel), izdala ga je goska. kakor po najboljši krmi. zarad tega, ker osât jé. Frauend. Bl." Gospodarske novice. « Ne zanicujmo toraj osla da se na sv. Martina dan gosi jedó. Malo ljudi pa; ki jedó Martinovo gos, vedó, od kod izvira ta navada. Ker so na Angleškem preložili placevanje jesenskega davka na sv. Mihela dan, zato koljejo gosi 29. septembra in ne vec novembra meseca. Drugod pa je še ostala Mar- našem cesarstvu pridelanega žita se tinova gos na sv. Martina dan. y da Po ljudski vraži so gosi izurjene v zvezdoznanstvu in prerokujejo vreme. to ve ves svet je gos bila zna- bode letos toliko prodalo v tuje dežele malokdaj toliko. Pravijo, da samo iz Ogerskega ga Pri Rimljanih bode šio okoli 10 milijonov vagánov (mecenov). Ker je menje čuječnosti; v vsaki vasi, v vsaki hiši so imeli v s tolikim blagom sila težava, da se po železnicah in ta namen gos y da vodah hitro odpravi iz dežele, zato se je v Peštu napravila Je čula (budila) na to, kar se v 1 • v • nisi godi; imeli so jo za čuvajko namesti psa („unicus anser posebna komisija, ktera prevdarja, kako da bi se kar erat minimae custodia villae" — piše Ovidij); znana je največ je mogoče hitro odpravili veliki kupi žita. Že- pravlica, da so leznice so pa pomnožile svoje vlake; tako bode Eliza- Janovem so gosi rešile rimski kapitol. J° častili y se tempeljnu o času Cesarjevem so betina zapadna železnica kmalu v 300 posebnih vlakih začeli gosi jesti. — Normanci niso marali za-nje peljala žito ; v ta namen je že 15 novih hlaponov (lo- Ko Je v stoletji nekoliko ministrov obiskalo sv. Kutberta, komotivov) prišlo v Line. Družba donavskih parobro- nastala je huda ura in ministri se niso upali na morje. dov je še skrbela za to, da 200 ladij bode samo žito Na to jim je rekel sv. mož: „Ko ste gos, ktera tukaj vozilo. Ce po taki bogati letini Magjari še ne bojo visi y skuhali in y tedaj idite v ladijo in z božjo zaostalih zemljiščinih davkov plačali, naj pa raji narav- pomočjo priđete srečno domu." Normanski ministri pa nost rečejo, da jih plačati nočejo Gospodarsko slovstvo. se niso hoteli dotakniti gosi in so se vendar podali na morje; al vihar je tirai ladijo nazaj. Zdaj jih svari ker niste gosi snedli? Tam-le še visi gos! Denite io v lonec sv. Kutbert: „Kako se morete čuditi viharju tijstvo 6 ollvull fc jl cilii lu oo v lul ^uoi l^uulll/ ju v luuv^uj Razun kmetovalcev, ki obdelujejo zemljo, ima kme- kuhajte jo in jejte jo, potem bode morje mirovalo." To v . i i • v f tudi se moze y ki se pečajo z znanstvom postav y so ministri storili; in ko je gos v loncu vrela, pomirilo ktere se tičejo poljedelstva. In tudi to je važna stvar, se je morje. Gos so dolgo časa imeli za poldivjo žival, ker dobre take postave pospešujejo kmetijstvo in s in ostré postave so imeli, kako se obnašati do gosi kmetijstvom združeno obrtnijstvo y slabe Treba je tedaj večkrat postavnih prememb , pa jo ovirajo. Wales-u je veljala postava, da so lastniki mogli živali in stvar, ktera posebno to je odkupiti, ako so zašle na tujo zemljo in jih je vjel go- Kdor pa hoče nasvetovati kaj novega spada v okrožje deželnih poslancev. spodar; gos pa je smel ubiti, vendar lastnik njen ni y treba y da pozná bil odgovoren za škodo, ki jo je storila. Al ker je gos na tanko, kako je zdaj in kaj zdaj še veljá. Al nobeden ne more vsega tega vedeti, in še tega ne vé, sarskem Rimu so gosi pitali s smokvami (figami), da dobro jedilo, zato je ta vraža kmalu konec vzela ; v ce- ««."va % • x /i • v ^ SO kje bi iskal te ali une postave, ki zadeva to ali uno dobile prav velika in mastna jetra, iz kterih so z vinom stvar. Hvale vredna je bila tedaj misel gosp. dr. Pih- in mlekom pekli jeterne paštete. Keltiški Galci in Franki y koncipista pri c. k. ministerstvu narodnega go- so se posebno pecali z gosjo rejo; prodajali so jih na 1er ja spodarstva in trgovstva, da je izdal knjigo, v kteri Laško; v severni Evropi so v več krajih imeli gosišća najdemo vse kmetijstvo našega cesarstva zadevajoce (anseria), kjer so redili na tisoče gosi. Pod kraljem postave od starodavnih časov do današnjega Ludevikom Pobožnim so plačevali davek od gosi dne in ki imajo v se dandanes veljavno moč. Imenuje Zaječ je bil židom (judom) nečedna žival. yy se ta 26 tiskanih pôl debela in v 3 razdelke razdeljena tudi prežvekuje (to pa ni res) nemška knjiga tako-le: „Qesetzkunde ïiber Bodenkultur ljena na dva parklja, in zato je nečedna žival" Zajec in Oesterreich. Systematisch zusammeng es telit von Dr. F. bere v Mojzesovih bukvah pogl. 11. stih Pichler, k. k. Ministerial-Concipisten im Ministerium poved je veljala tudi zarad zajcev in kamél fůr Handel und Vol k s wir ths cha ft. Preis 2 Oest. W. zesovih bukvah 14 noga mu ni razcep- se pre- Moj- Ta y V lm Selbstverlage des Verfassers. a je z ostro besedo ponovljena; /«/• v/l/jt. WW • /iuou y 111 KJ la rv y CL 1 jl jl xlj t • j lu v/o 11 \J v ijuiia Dobro bode tudi Mahomed je to ukazal. Sicer pa je pametno bilo y došla vsacemu, ki želi poznati v našem cesarstvu ve- da so v Siriji in Arabiji prepovedali zajče jesti; zajčje ljavne, kmetijstvo zadevajoče postave; temu smo mi mesó ni dobro v porok. vročih deželah, kakor tudi pn nas m v zavezi poduk in kratek cas. Vraže o zajcih, goskali in kurah tem je Anglež J. Thrupp marsikaj zgodovin- da more kaj peklenskega v dobro in zdravo poleti. Ljudstva severne Evrope so se da je s coperniki in copernicami ker so mislili, da se v podobah zajca zajca nekako bala, češ, ozki coperniki in copernice večkrat přikazuj ej o. Ker zajec nikoli nima pokoja in zmiraj okoli šviga, zato so mislili, tako sebi imeti, kar ga delà skega nabral. Naj z njegove zbirke posnamemo ne- nepokojnega; mislili so, da celó nikoli ne spi, zato, ker ktere reči. spi z odprtimi očmi. Walisi so mislili, da je zajec ne- Angleži so v starodavnih časih za pregreho imeli, koliko mesecev moškega, nekoliko pa ženskega spola; , zajce in kuretino jesti; vendar so redili te živali tudi Angleži so mislili, da je polután. Brž ko ne so mnogo. Vendar se ni studilo meso te živali samo An- mislili to zato, ker navadno zajec samec okoli léta in gosi gležem; sploh v južni Evropi ga niso jedi Anglosak- ker ima v visocih severnih krajih bel kožuh. Že v sta- sonci pa so ga začeli poprej jesti kakor Angleži kelti- rodavnih časih so imeli zajce za nekako hudobo. Ako kega plemena. Za vsako teh 3 živali so iskali nekaj je delavec šel na delo, pa mu je zajec Čez pot skočil, skrivnostnega in marsikaka vraža se je Od so mislili njen tanki sluh in duh ? da rekli pletl vmes v • 9 Z1V1 vrnil se je delavec in ni šel delati, ker se je bal ne- 80 let; občudovali so sreče. Ko je kralj Cir s svojo armado nad Armence so •"j^" oiuu iu viu.il, loan ou nekdaj, ua ^uo quoi tudi miško, ako se količkaj gane. Ko se je sv. Martin da gos sliši šel, pretekel mu je zajec pot; pri tej priči se je hotel kralj vrniti, ako bi ne bil orel se nad njim pod nebom 295 prikazal, ki je hudo znamenje obrnil na dobro. Wales-u so imeli zajca lisico in srnjo za „ mrčes." sili storé. jo obvaruje, česar sirovi in neomikani ljudje po Vendar so Angleži že ob času Rimljanov zajče jedli, sami Rimljani pa ne, ker so v starodavnih grobih tudi rodi Zadnji čas je, da vse psovanje med raznimi na- ocvllll J.tiuiljaui va ne , DU v Oiaiuuavuiu ^luuiu hiui iuuij oi>u zajčje kosti nahajali. Na južnem Angležkem pred 11. sto- prestane. letjem niso zajcev lovili. Pomina vredno je to, da vkljub ) stoječimi v zavetji avstrijske države, popolnoma se bode pa še le uresničilo tedaj . kadar To vlada do prepričanja pride da y moraj o vsi nj eni Mojzesovi prepovedi so vendar duhovni jed zajčjega narodi enake pravice vživati, kakor spolnujejo mesa zagovarjali in ga priporočali ljudem zoper grižo. vsi enake dolžnosti. Dr. Orel. Pe teli na „zgodnje tice niso jedli. Petelinova domovina je menda srednja Azija ; Perzijani so ga visoko častili. Iz teh krajev se je zaplodil na Grško in od ondot po ostali Evropi. Povsod so imeli veliko vraž o njem ; kakor poprej Perzijanom, tako je pozneje Grkom in Řimljanom prerok bil petelin. Petelin — so rekli je Temistoklu prerokoval, da bo zmagal Kserksesa ; Zgodovinske stvari. Bato znamenovanje za najvišega glavarja pri nekdanjih Romulu je petelin pokazal, kje naj zida Rim. njem veku so ljudje mislili, da petelin človeško mesó jé in človeško kri pije. Kadar se je postaral, legel je jajca, iz kterih se je zmaj (lindvern) rodil, ako je krota na teh jajcih sedela. Duhovščina je pregnala vražo, da petelin človeško kri pije ; postni čas so potřebovali ve- Paiioiiih. Spisal Davorin Trstenjak. Naj še omenimo ški Bato vzel. y (Dalje.) kakošen žalostěn konec je brev- Dio Cassij piše (55, 29): Dalmatinci so se za- îiko jajec in kapunôvo meso je bilo dobro. Teodor voljo velikega tributa^dače, arača) spuntali na pohuj- Kanterburiski je rekel, da se sme petelin jesti, če tudi skanje nekega Bata iz roda Dysidiatov, in so Rim- je pil človeško kri, al popred se mora poškropiti z ljane potolkli, kteri so nad Dalmatince z vojsko prišli. blagoslovljeno vodo. Drugi duhovniki so djali predno Bato toraj ni bil Dalmatinec in ilirske narodnosti, se petelin zakolje mora se j V 1111X1 OU wJCVlJj - ^ w v ---"J---- - ---^ - - - ^ v/ vy VA1J. mesece oštro nad njim ker Strabon Daisitiate, kakor on nje imenuje i. \J IJ Kj j lJUUi C4I OU tf lliUOUVU vOll U 11 dl VA 11 J 1 Hl ------------- ---------~ ~ ~ 7 stoletji so peteline že sploh jedli. Sužni panonskim rodičem šteje. y paziti. je svojemu gospodu prinesel petelina, tudi na Nemškem je „petelin za davek" še znan. Narodne stvari. Ta potolk je bil znamenie za druge, spuntati se, in Dio pripoveda, da so tudi Bre vci, rod v Panonii nekega drugega Bata na čelo postavili, in pred Sirmium Med se podali y da bi tam rimsko posádko premagali. y Vednosti pomagajo do premožnosti. Želja je vsakemu Člověku prirojena da tem je dalmatinski Bato od kamena težko ranjen bil in sicer pred Salono. Na pol zdrav gre rimskemu voj- vodi Messalini naproti, ali preobladan ni vedel kaj okolščine zboljša, premožnost povzdigne. si svoje druga storiti y ko se ta namen njim združen vojskovati. Batu brevškemu podati in ž gleda krog sebe, kako si drugi ljudje pomagajo na Bojevalo se je z menljivo srečo. Slednjič je dal- bolje, in ker ni vsakemu mogoče daleč po svetu hoditi, matinski Bato zavoljo mira se začel z Rimljani poga- đa bi se naučil, kar drugi več mimo njega znajo in jati y in Dalmacija je prišla pod rimsko oblast. Pod vedó , zato prebira knjige in Časnike, isce po njih, česar bila sreča mila, da zná brati želi izvedeti, če mu je namreč svoj materni jezik. Iz tega mora vsakdo prevideti, kako potrebno je vsakemu člověku, da zna brati (čitati). Zato pa, dragi sorojaki, na noge! Malo truda je treba, pinja do omike je kmalu v vaši oblasti. y Avgustom je ta dalmatinski Bato brevškega Bata, kteri je od Rimljanov gospodarstvo čez Brevce dobil vlovil in umoriti dal (Dio ôô, 34). Sedaj je dalmatinski Bato postal gospodar Pa-noncem, vendar je za Tiberija se Řimljanom celó in prva sto- podvrgel (Dio Cass. 56. 13. 16). Dio je bil rodom Grk Gotovo vfvvuvu je , w<* v tej ^auc vi uuuuvux uaobuji , opu- y » * , znaje resnico, da blagostan v telesnih zadevah napeljuje sta se Bata z Rimljani vojskovala. da v tej zadevi duhovni pastirji spo- iz Afrike in za Césara Severa 222 po Kristu cesarski namestnik *) v Panonii, toraj 200 let pozneje, kakor na blagor duševni y bodo svojim ovcicam na vso moč Strabon, kakor je gori rečeno bilo, pripoveduje, da pomagali, da jih tako na pravo pot omike pripeljejo. so Daisitiati, med kterimi se je Bato y kteri Je Komur knjige v jeziku njemu znanem ne zadostu- Dalmatince na povstanje zoper Rimljane podhujskal y jejo, ta si naprej pomaga s tem, vadi. v civn. Tako nas zgodovina u«, ou oc uixm uu -----—— ------y -----— -----— ----- — - - Egipčanov in Feničanov, Rimci od Grkov, Nemci od sitiati so se gotovo po domače imenovali Desičani. Riincev, in o sedanjih časih narod od naroda po pri- V rečnem okrožji Drina še se v 9. stoletji imenuje: lastenji njihovih jezikov učili. Po tej poti so vednosti véliki župan v Desnici. Desičani so utegnili svoje znanosti in učenosti obče blago postale. Nobenemu ime dobiti po svojem batu: Deso. Deso, Desimir pametnemu ne hodi na misel, da je v f uci da se ptujih jezikov rodil y bili panonsk rod. Da so Grki tuja imena da so se Grki od dobro popačevati znali, vsakdo se lahko prepriča. Dai- y Nemec, ako se uči so staroslověnská imena. francozki, angleški ali kak drug jezik, svoj ej domovini nevařen. Samo avstrij skim Slovanom, ako želé si ruski jezik prilastiti, podtikajo zmedeni možgani zagrizencev Panoni so bili potolčeni pri reki Bacunthius ali Bacuncius Bakunec od korenike: bak željo se pUJL'USltl, ILL Jill psujtyu 1S.UL SU ViUZillliVt; ^.VSU'lje. av^v,. ^»^J Naša vlada dobro vé, kako hraber varh jej je bil potoka: Vica, Ovlxaia, Vica, današnje Vuke porušiti, in jih psujejo kot sovražnike Avstrije. rauschen Bečva y bek y y zato bakva, bekel, Wassergefáss ime reke. Svoj tabor so imeli kraj muže in o vsakej nevarnosti Slovan ? bodi. Kteri mar neumnež more sumiti kterega koli plemena si da bi Slovan, , primeri imena rečic: Vlčka, Vlkov, na Ceskem in Ruskem . gotovo ker so se tam radi vlki, volki skri- prestopivši na višo stopinjo omike utegnil na ljubezni vali. Drugo mužo „insula in Savo", imenuje Plinij Medo domovine in dosedanje države krhati se? Omikani člověk more po zaslugi ceniti vrednost zavetja, ki ga Ko je Panonija rimska provincija postala, tedaj vladike vziva v dobro vredjeni državi, zato bo z veseljem stovoljno brez vse sile žrtoval blago in življenje y proda imenovali: Praeses, kakor Marinu s ; slednjič: R Probns. tako Sabinus, Marcius Agrippa; potem: D je Aemilianus in Aurelius Pi # tubaris, danes: Medstružje. Ze Katančič je ime spisal prof. J. Loun 5 v varašdinski: „0 DubrovaČ razložil z: Medjubarje, od bara, bereg ) Sumpf, Morast. (Konec prih.) kih prevodiocih gerčkih tragedijah Vetraniću, Buniću Lukareviću" spisal prof. A. Pa vic; v karlovski: Herakleitu i njegovu nauku" i „Několiko rěčih za iz- l Slovatvene stvari Izvéstja ali programe u * nekterih slovénskih in hrvaskih gininasij nieniogredé nekaj slovniških opazek. Spisal prof. Zepič. 9 pa pra vak jednoga pravila u skladnji latinskoga jezika o lokalu v jeziku latinském), spisal direktor in Kostić; v požežki: „Mathematika na gimna- , spisal meteorolo- Iz- (to je prof. zijah s osobitim obzirom na geometričku obuku4 nam. prof. E. Kovačevic; a v oséčki: i Kakor vsako léto izdala so tudi létos vodstva gim-nasij slovénskih in hrvaskih izvéstja ali programe. Iz téh podaj amo čitateljem „Novic", kar bi jih utegnilo zanimati. Na gimnasiji novoméški bilo je vpisanih djakov v početku minulega šolskega léta 220, a ostalo jih je Hr- giji u obce a našoj naposeb" spisal prof. J. Penz. med téh razpráv so nas najbolj zanimale novoméška, celjska in celovška, ondaj zagrebška, karlovaška druga in varašdinska. Ali puščaje océno ostalih razpráv dru- gim bolj véščim y rekli bomo ktero le o novoméški in o celjski. Novoméška govori o pravi rabi enklitik (sem do konec léta 203. Med temi je bilo Némcev s i, j e itd. m e odvisnih, v 18 7 te 7 se 7 JJ1W»« J. IA1 Ui. VU^UblO. 1 (3 U LU< g a itd.) v izrékah glavnih in 7 vatje 7 ostali so bili pa Slovénci. Na kranj s ki dodavši k vsakemu pravilu mnogo jih je bilo vpisanih 93, izostalo jih je bilo med letom izglédov, ne lé dobrih, iz kterih se vidi, kako je treba naméščati enklitike, ampak tudi slabih, 10 bili so vsi slovénske národnosti. Gimnasija ce- XV J Ulil OU VOJ. OJ. V./ Y UiiOlVv AlCtl VJVJUvO li* ILUUU/OlJUl \J V/ lovška iméla je djakov na koncu léta 427, med njimi --------, da se vidi, kaka raba enklitik ni prava. V §. 19 je napótek, kako treba iz latinšcine prestavljati v slovénščino , tudi razjašnjen je bilo Slovéncev 98 Laha pa 7 koliko jih je bilo v z izglédi. A v XU ući, kako je tr ški wovon — von dem (welchem) A 20 V f U CI početku léta, ni povédano v programi ; prva škola iméla je dva razreda. — Na gimnasiji celjski bilo je v početku léta djakov 319, a na koncu 304. Hrvatje so bili 4, a Némcev 75, ostálih 225 so bili Slovénci. Učni kako ie tréba slovéniti ném- wir wissen meinen denken hořen u. s. w., dass 7 jezik je bil na téh gimnasijah skoro skozi in skozi némški. K večemu se je razun slovénščine učil nauk krščanski v 1. in 2. razredu po slovenski sáj na nekterih téh gimnasij. —Gimnasija zagrebška je imela učencev v početku léta 535, a na koncu 482 (med . razredu da se člověk ogne germanismu. Tudi tukaj se ne manjka izgledov dobrih in zléh. Céla je razprava jako temeljito délo s posebno marljivostjo izdélano, in želéti bi bilo , da bi se dobivala tudi pri knjigarjih; kajti težko in rekel bi nemogoče je mnogim priti do programe novoméške. Sploh se torej ujémljem z gospod piscem té razprave, ter imam samo malo kaj dodati čem ž njim nisem jednih misli. 7 v njimi 7 Židov). Paralelke so bile v létos. Koliko je bilo med njimi Ne-hrvatov, to ne stojí v izvestju. - Gimnasija varašdinska je Stéla djakov slovaške" matice' časTfta ' Hur banTn Žlo ta, bil a VtTitl Slovénci smo si zdaj sploh vzeli posebno Hrvate za izgled v porabi enklitik, in zatoraj mislim, da bi bilo bolje reči: Poslanca v početju 315, a na koncu léta 288. Po národnosti je bilo 34 Slovéncev Ceh 7 Poljak 7 Némec in nego : Poslanca si. m. IIV^V/ . JL. WOIMUVM Uli UI« , VJ. XX« X /Ji , oia U 1 J. Ct ibU. , rva J u za přeponami (interpunkcijami) v Hrvaškem nikdar ne c. H. i sta bila itd. kajti Magjarjev, ostalih 242 so bili Hrvatje; židov je bilo na Gimnasija v Karlovcu je iméla razre- tej gimnasiji učencev v početku léta 80, a na koncu 67 v dih; sodeč po rojstnih méstih dodanih v razredbi imenom učencev bili so na tej gimnasiji skoro sami Hr- stojí enklitika. Tako tudi: Platon > ne pa Platon ; 7 je želel itd. - želel je itd., „ Naj mocněji vatj e. Slovénca sta 7 a Ceh 7 žid Na gimnasiji ste so, smo." Po mojem mnénju tréba še dodati: , sta in ste. Kajti kakor se velí: „Bali so ste) se; ali kakor: sem ; si se 7 v Požegi bilo je djakov vpisanih v početku léta 104 7 a do konca jih je ostalo 99 v 4 razredih. Po národ- tako tudi: Bal sem (si „ker so se mu zarekli", sta, ste) se mu zarekel. 7 sta 7 tako tudi: ker sem 77 7 7 nosti bili so Hrvatje vsi, razun 6 Némcev, 3 Magjarjev m Slovenca, židi so bili 3. Gimnasija v Oséku brojila je v početku léta djakov 306, a na koncu 278. Koliko jih je bilo med njimi Ne-hrvatov ali Ne-Srbov, to ne stojí v programi; Židov je bilo 26. Učili so se na hrvaš kih gimnasijah vsi predmeti po hrvaški. Programe ljubljanske **) i mariborske gim- .. da bi se nasitila pa vendar ne bi se zředila." Jaz mislim, da bi tukaj moral stati se prec za besédo pa praVl , ua ot/ ijuiti y d iv u , licit. - o i, wenn) izpustitio Jaz mislim, daje vsaki tak da se sme ce 7 ako ko (lat. si nem. pogodni stavek grd germanisem, na pr , opomnili so skrbni oče ljudi cina silna „Je bila vro- itd." V ném- nasije létos še nismo dobili v roke 7 m torej za zdaj ne moremo nič reči o njih. Razprave so pa té-le v navedenih programah: v novoméški: „Pravila za pi-savo" spisal prof. Lad. Hrovat; v kranjski: „Ueber die Theilnahme der englischen und franzosischen Ko-nige an den Kampfen zwischen den Welfen und Hohen-staufen škem stojí tukaj stavek v prašavnem obliku, namésti veznika wenn. Tudi v hrvaškem in v českem (morda tudi v polj skem in ruskem?) jeziku more izostati pogodni veznik, ali ondaj dobiva pogodna izreka oblik prašavni in to s prašavnim prislovom li. Izglédov je dosti na vsaki strani ktere koli hrvaške ali češke knjige. Po tem takem bi morali tudi mi Slovénci, ako a spisal prof. J. Dominkuš v celovški: „Die Reformation und Gegenreformation in Klagenfurt. I. Die Reformation" spisal prof. N. Lebinger ; v c e 1 j s k i : „Sophokles7 religiose und sittliche Gedanken" spisal prof. A. Fichna M. izpustimo če izréko z li. . 11. 7 ako 7 ko 7 rabiti namesti tega prašavno Po mojem mnénju sta oblika so 7 Je 7 pa m 7 77 Zolgar; v zagrebški: slovénski sklanji a spisal nam. prof. tudi druge vse osebe sedanjega časa od glagola biti (esse) ravno takrat v obce enklitike, kedar ko spone 77 Nametnici čověčjega těla" vežejo predikat s subjektom zen u 7 U torej ne ; 77 , je poezij a", „ Po slovénski bi se moralo pisati, kakor jaz mislim, programa (ali programma), epigrama, telegrama itd., a ne program itd., kar na némški cika; kajti se sploh piae drama, a ne dram. - u čil ni ce." Ali dobro: (je >7 7 befindet sich, hrv.: ima). 12. 7 je po boso suhoparne je krasni trg itd. m 13. mislim, da ne stojita 7 sáj v hrva- ** Glej 77 Novice" list 34 str. 278. Vred. ščini je to drugače: torej: „Po cesti od zidanega mosta do Celja voziti se, prava je pokora", # - 297 a ne: je prava pokora." „Narodu svojemu koristiti in k sreči pomagati, namen je národnih mož (ali: to je namen itd.), ne pa: „..., je namen itd." — „Večina,..., kriči j o nasprotniki, ne zmeni se za,...", a ne: „..., se ne zméni itd." „Vaš stric, to dobro vém, bil bi štirdeset tisoč utrpěl itd., a ne: „.-., bi bil itd." (Dalje prihodnjič.) Dopisi. v V V # ' Iz Stirskega. (0 šolskih zadevah na Stirskem Mi Slovenci pač moramo biti priljubljeni tiči, da nas, posebno dokler smo še^ mladi, hočejo s toliko skrbjo in izvijačnostjo poloviti. Sola morda, da je zapadka, v ktero nemški ali prav za prav nemškutarski tičarji slovensko mladino lové. Čujte, kako se pri nas sloven-skej mladini limanice nastavljaj o. Zavér je imela slo-venščina več ali manj vselej ; al bližajo se jej še hujši časi. Glavna šola v Celji se bode pre celó prepustila skrbi in volji mestne srenje , ktera bo imenovala tudi učitelje. Po kakovih načelih se bode pri tem ravnala, koliko pravice bode slovensčina še v glavnici imela, to si lahko posnamemo iz duhá, ki navdaja ogromno većino mestnega odbora, iz onega Slovencem naravnost protivnega duhá, ki se je silovito kazal pri letošnji volitvi poslanca Nekermana. Ze se glasi, da hočejo celjski pastorki „der mutter germania" skozi in skozi nemško glavno šolo imeti, in da Slovencem, ki želé vsaj slovenski abc otrokom rešiti, po milosti privolé, da si smejo v breškem predmestji posebno šolo staviti. Lepa hvala za velikodušnost, da se Slovencem za přiklade, ki jih v denarnico okrajnega zastopstva pri-našajo, milostivno dovolí, posebno šolo na nove stroške staviti ! — O mariborski glavni šoli in šoli v mag-dalenskem predmestji nočemo, da govorimo. Tukaj slo-venščina nima druga pokazati, kakor obligatne številke ur, ki so jej, vsaj napopirji še odmenjene. Se britkejše se ji v novo osnovani mestni dekliški šoli godi; kajti mestni očetje, ki so si učiteljsko osebstvo sami izvolili, sklenili so, da v Mariboru slovenskih otrok ni, da toraj tudi ni treba, sè slovenŠčino dragega časa tratiti, in da je že povse zadosti, ako se zavolj prostega ljuda okoli nemškega Maribora poduk v slovenskem jeziku v par prostih urah izvan reda prostovoljnemu požrtovanju učitelj skemu prepusti. — Ravno taka se slovenščini v malem mestecu Sloveno gradcu godi, le da je tukaj stvar toliko bolj napačna, ker ono šolo obiskuje vec ko »/l 0 čisto slovenskih, kmečkih otrok, ker čisto bližnja velika duhovnija starotrška žalibog! še zdaj nima svoje lastne šole. Slovenograška šola je že od nekdaj skoz in skoz nemška bila; iž nje je narasel ponemčeni mestni zarod, ki ga mrzi vse, kar po slovenščini diši. Duhovščina si ne upa moško kreniti na pametnejo plat, ker se jeze in sovraštva boji, učitelji pa morajo plesati, kakor jim nemškutarstvo svira. In tako se ni čuditi, da slovenska šolska mladost moli in prepeva vse po nemški, pa kako, to vsak sam lehko presodi! — in da v šoli skoraj izključljivo nemščina vlada. Da pa pri vsem tem znanost nemškega jezika v Slovenogradcu na slabih nogah stoji, pričata dva prav smešna napisa. Blizo mestica jev sred prijaznega loga lepa, senčnata ravnica, menda slovenograški „Prater". Na enem koncu te ravnice je tabla z napisom: „Waldes Salon"; pri drugem koncu na strani križa visoko na smreki je druga tabla z napisom: „Waldes Andacht". — Aha, sem djal, to li je osmo čudo svetá: spodaj ima log svoj „salon", višej pa svojo „andacht" opravlja! Oh nemškutarija, kako se vendar po svetu sramotiš, pa te še sram ni! — In da bi ta preblaženi duh dalje od nemškega Sloveno- gradca in v druzih šolah se ne zastavil, namenil je prvosednik okrajnega zastopa, znani L—r, nagrade po 50 , 30 in 20 for. učiteljem, ki se bodo posebno v po- dučevanji nemškega jezika skazali; kdor pa vse druge daleko prekosi, njemu pa dadó vseh 100 for. vkup. — No, germansko srce, kaj še hočeš? — Ljudje, ki sedaj zvonec nosijo, so si misel v glavo vtepli, da olika (izobraženj e) v ničemur drugem ne obstoji, nego v tem, da Slovenec le nekaj po nemško drobi; toraj na vse krip-lje ubogo slov. mladino z nemščino pitajo. Kaj je tem Ijudem mar za to, da se mladini pamet po naravni poti razvije, da dobi v maternem jeziku poduk še v druzih rečeh, kakor v „fallendungah"; da stopi iz soie v življenje vsaj toliko pripravljena, da si potem po dobrih knjigah in domačih listih za obširniši poduk skrbi; — vse to ni nič, da se le nemškutari po šolah, kajti to je po njih mislih jedro vse inteligencije ! Da se Bog usmili skoraj slovenske mladine! Iz Vojnika blizo Celja. (Županova volitev.) —c— Volitev za občinski odbor se nam bliža. Tu pa tam se že ugiblje, kdo da bode prihodnji župan. Imenujejo se za to možje iz trga, pa tudi zunaj trga; med prvimi posebno vojak v pokoji, stotnik Gašpari, za kterega se je že pri zadnji volitvi 1864. leta agitovalo, kteri pa ne zná slovenskega jezika in še ni pokazal, da čisla ravnopravnost naroda našega. Da bi privrženci gosp. Gašpari-ta za župana napravili, skrbeli so najbolj zato, da se kolikor najbolj mogoce odbornikov iz trga izvoli, kajti dobro jim je bilo znano, da odborniki zunaj trga ne bodo za-nj glasovali. Posebno delaven je bil kandidatov prijatelj , tudi vojak v pokoji. Vsakemu vo-lilcu iz trga se je tedaj posebej naročilo, naj se vsi udeležijo volitve. In res vse je šio po sreči, kajti izvolj enih je bilo iz trga 17, zunaj trga 7 odbornikov. Zmaga za omenjenega kandidata je bila po takem skor gotova. Da se vendar vec po kaki naključbi ne skazi, sklical je podpolkovnik Veber tržke odbornike k předvol i t v i ; razloživŠi zbranim važnost volitve glasova! je prvi za stotnika Gr. Zaporedoma glasuje nekoliko odbornikov ravno tako. Ko pride vrsta do g. Jakliča, naenkrat se jim pa rajda strga; vsi glasujejo z Jakli-čem za g. Klajnšrota. Ves poparjen je odlazil g. Veber. Ceravno je na dan volitve tudi c. k. okrajni predstojnik g. Lichtenegger v živem svojem nagovoru vodo obračal na mlin svojega nemškega prijatla, bil je vendar izvoljen g. Klajnšrot. Ako zmaga letos stot-nikova stranka, tedaj nimamo župana iz svojih domačih ljudi, potem pa kažemo, da nimamo zaupanja do samega sebe. Občinske zadeve so važne zadeve, in naša misel je ta, da nam je srajca bliža kot suknja. Toraj Vonjčani! volimo si župana domaćina, ki ima srce za svetinje domače. lz Maribora. (Nesramna tes.) Pod tem naslovom piše „Slov. Gosp." to-le : Ruske slovnice za šolska dar il a pod tem naslovom prinaša „Marburger Zeitg." sledečo laž: „24. t. m. je bil pri sv. Magdaleni (Maribor- skem predmestji) šolski izpit; med darili so bile tudi ruske slovnice, ktere je tukaj bivaj oči zdravnik dr. Prelog, deželni poslanec za Lutomer, v razdelitev izročil. Gospod Perko in Bretzl, ki sta bila ko šolska ogleda pri izpitu, poslala sta te knjige darovalcu nazaj." — Mi si pridržujemo postavno pot, takim lažnikom poiskati zasluženo mesto. Za danes le toliko: Laž je, da je dr. Prelog komu ponujal kako knjigo ; učitelj od sv. Magdalene je přišel jih sam prosit; dozdevne knjige niso bile ruske slovnice, ampak „Razlagove pesmarice"; knjige se dr. Prelog-u niso nazaj poslale, ampak razdelile. — Kakor vsaka, tako ima tudi ta laž kratke noge, kajti vrednik „Marb. Ztg." je že dr. Preloga za božjo voljo prosil odpuščenja. — „Freiheit, Wohlstand^ 29H Bildung fur aile" ta naslov nosi mariborska „ôffentliche Meinung" kot „motto" na svojem čelu, v predalih svojih pa kuje — laži, obrekovanje in dusno beračijo. — To so nemški liberalci ! ! Ljut outer 20. avg. S. — Na rojstni dan Njihovega Veličanstva zvečer ob 8. uri predstavljala se je po mnogem prizadetji gosp. J. Kukovca (čujte: noch nie dagewesen !) prvikrat v našem Ljutomeru, slovenska igra „Županova Micika" na izklikno zadovoljnost mno-zega tudi od izvanske strani prišedšega ljudstva. Vsi igralci in igralke napeli so pri tem prvem narodnem pocetji izvrstno svoje mocí, česar je spričeval od spo-štovane množice dodani obilni veseli plosk. Pri tej priložnosti ne morem zamolčati gospoda „Glažek-a", kteri i'e s svojo prirojeno šaljivostjo mnogo smeha vzbudil. *o igri bil je v gostilnici gospé Portugalce mal ples (venček), za kojim so sledile mnoge zdravice na srečen prerod Avstrije in veseli razvoj slovenske narodnosti. Zato živila Avstrija! živila slovenska domovina! Položen je tedaj tudi v našem Ljutomeru nov kamen za čvrsto zidanje Slovencu srečnejše enakopravne příhodnosti. — Da je nasprotna stranka pri tej priliki nam tudi svoje rogove pokazala, priča tadaj šnj i zapor 2 ro-goviležev. — Suša počenja našemu polju zeló pretiti in trta v vinogradih po peŠčenih zemljinah zeva po hladni rosici. Grozdje že vse mehko po močnejših toriščah visi v obilnosti; le zeló redko se kak pepelniček (plesnjiv grozd) nahaja. — Toča, hvala Bogu! še nas letos ni obiskala; rži se je letos obilo přidělalo, pšenica pa ci- ganica — je na enem kraji od 24 križev po 22 snopov dajala po 31/« drevenke! V sadji se kaže letos dobra letina. Ako dovolíte, kaj več prihodnjič. *) Iz Ilaloz. R. B. — Razvijoči gibanje „družbe sv. Mohora" med narodom naznanjal sem zadovoljno in radostno, da je v labodski vladikovini bil napredek to leto prekoredno velik, namreč od 1128 mohorjanov na 2395; dični korak v enem letu. Slava v tem ide največ trudu in skrbi čest. duhovnikov. Toda pogledavši v novi „Matičin" koledar moramo se globoko ponižati, ker Kranj sko šteje 633 (lani 530), slovensko Stir-sko pa 286 matičarjev, po takem smo niže za 347. Ne sme se povse prevzeti, da nimamo bele Ljubljane, ki kaže 82 utanovnikov in 121 letnikov, Maribor pa prvo mesto na malem Stirskem, kjer je knezovladiški sedež, bogoslovski zavod, gimnazija, dva realska razreda, učiteljišče, javlja samo 22 ustanovnikov in 12 letnikov. Ljubljanska vladikovina se je povzdignila letos za 103, labodska za 64, in sicer poslednja v pre- blaženi okolici med Muro in Dravo, kjer lani razve Maribora število ni segalo na deset, letos pa spričuje 68 matičarjev; eden tak skok še, in zadosti je. V tem prirastku vzpet premahuje duhovništvo, kteremu nemšku-tarstvo najrajše ponuja naslov: mračnjaštvo in še druga podobna imena. Vsakdo lehko sprevidi, da Matica goji občno omiko, tedaj prirodopisno, prirodoslovno, zgodovinsko, jezikoslovno, modroslovno itd., vendar ima pri nas duhovništvo većino za 42. Številke dokazujejo neukanljivo in nezmotljivo, da je isto sevsema za občni razvoj, za višo omiko, toda na krščansko-narodnem štalu. Dokler ne bode labodsko duhovništvo štelo 400 matičarjev, vest se nam ne more pomiriti. Ako mi kakor omikanejši možje, med narodom od naroda za narod živoči, ter pošedši iz njegovega naročja in nabravši si nekoliko znanosti po viših učiliščih, da ga vzdigamo iz morave, kaluže in blata pogubne nevednosti, ne bodemo iskreno podpirali narodnih društev, kdo jih bode? To zahteva od nas hvaležnost. in dolžnost do naroda. Slovenci! čeje razvoj in napredek učenejšega hjltlt—t—11 - -!■—■— —----------------- i r i — im *) Prosimo ! Vređ. razreda nam merilo za višo omiko, ne bodimo podre-manci, kakor nespametne device, marvec b e d i m o in delaj mo; res, da je na razne kraje treba kropiti revke petice, vendar ne odrekajmo primernega dariica svoji dušni materi, soči njeni hvaležni sinovi. V Kastvu 27. avgusta. — V sednici 22. t. m. je Čitalnica naša sklenila, da se pridruži s prejetim velikodušnim darom (100 for.) od preuzvišenega svojega počastnega člana gosp. vladika Strossmajera ilirski Matici v Zagrebu kakor brezsmrten Član. Ona je hotela s tem pokazati svoj vedno hvaležni spomin na uzviše-nega darovatelja, izvrševanje pravega pomena svojega gesla „složimo se", in svojo pravo nalogo, skrbeti za svojo narodno izobraževanje z izdanimi knjigami ilirske Matice, ter dati svojemu potomstvu boljo priložnost omi-kovati se v narodnem duhu s pripravnimi slovanskimi knjigami. Bog daj , da bi ona in druge čitalnice v enacem duhu napredovale! Iz Jelšan 26. avgusta. — Beseda dne 4. avgusta je povzdignila našo čitalnico na visoko stopinjo. Na-zoče je bilo mnogo gospode iz Kastva in Bistrice, imeli smo tudi lepo število gostov iz Novegagrada, Klane itd. Posebno pa nas je veselilo v našem društvu videti pesnika národnega g. M. Vilharja, kteri je tudi lepo pes-mico zložil za ta večer. Pričeia se je beseda z nagovorom prvosednika, kteri si je za moto zbral psalm 91. „Gospod! delà tvojih rok me razveseljujejo, kako velika so tvoja delà." Potem so se vrstile lepo pete pesmi z deklamacijami in konečno je še povekšala besedo igra: „Poštena deklica." Vse je bilo z veliko hvalo sprejeto, posebno zanimivala pa je deklamacija „Slava Slovencem", in pa igra. Srčno radost napravil je nazoČim tudi ravno med besedo došli pozdrav hrvat-skega društva „Velebita" iz Beča. Iz Cerknice, — 24. avgusta ob pol dvanajstih ponoči nas prebudi plat zvoná in kričanje ogenj, ogenj, v Dolenjivasi gori ! Hiteli smo brž na pomoč v Dole-njovas, ker se kmalu prepričamo, da sta dva skednja in en kozolec v požaru. K sreči je bil ta požar precej daleč od drugih poslopij in z drevj em ograjen, in ker ni bilo vetra, vode pa dosti, zato smo tudi kmalu ogenj zadušili. Kako se je zatrosil, to se ne vé, brž ko ne je kriv te nesreće kak pijanec. J. J. Iz Gorenskega 30. avgusta. — Slišali smo, da je ravnopravnost narodov v avstrij skem cesarstvu ravno tako resnica, kakor tako imenovana odveza zemljišč in naklad davkov. Kjer pa ravnopravnost narodov obstojí le v besedi in ne v resnici, tam jo imamo le za čisto mamljenje, med tem ko naklad davka v resnici teži. Naš deželni časopis „Laib. Zeitg." se še zmiraj v nemškem jeziku tiska misleč, da je ravnopravnosti dosti s tem, da včasi natisne kak izvršbeni razglas; — mi v uradu in pri sodniji govorimo slovenski, zapisniki se pa pišejo le nemško, in slovenske besede prie se le r nemškem jeziku morejo brati, tako, da se ne vé, kaj se je v resnici pričalo; — v naših šoláh se predmeti razlagajo v nemščini, kakor da bi profesorji ne bili % našim, ampak z nemškim denarjem plaćani, in v deželnem zboru še celó najzmernejša tirjatev ni obveljala, da bi se nekoliko preclmetov v šolah razlagalo v deželnem jeziku; — v deželnem gledišču se vidi le nemška igra, kakor da bi se le ptuji radovati in olikovati smeli, in kakor da bi dežela ne vedela, da je gledišče deželni zavod; fiiharmonično društvo goji le nemško pesem, je na pomoč le nemškim pevcem in telovadni-kom, in pazi na to, da bi se le v nobenem obziru tudi v njem ne zbudil slovenski duh in še morebiti celó zmagal. Slovenci spoznajo in čutijo to mamljenje, trpé pa le dotle, dokler se ne nasprotuje naravnost njih pri- zadevanju za narodno omiko in razvoj. Kjer se pa njih pra- 299 vičnemu prizadevanj u nasprotuje, tam se čutijo za obrambo ki se začne 7. dne t. m. Da od ljubljanske c. k. nor-vpravičene , in zmagana je tudi kmalu peščica po ob- m alke kdo gré, ni duha ne sluha. Dr. J. Bleiweis se je podal zastran dělit ve premij in svetinj za kobile z žebeti, za triletne žebice lastniji hrepenečih. Na to pa zacnejo te peščice brez-imenski voditelji v nemških časnikih na vse pretrge kričati o slovenskem fanatizmu in oskrunjajo narodne poštenjake, sanjaj e si, da bodo ti pustili svoje pravične tirjatve in da se bodo oni na to lahko povečnili. Ker pa ti brezimniki nobenega nepostavnega delà slovenskih narodnjakov ne morejo raztrositi po svetu, zato jim morajo sanje pomagati. Kaj bi neki ti kulturonosci še le pisali , ko bi Slovenci rekli, da vzájemnost in edinost Slovanov više cenijo od Avstrije, in ko bi žugali, da se bodo zedinili z drugimi Slovani, če jim Avstrija ne bo in za osebujne plemske žebce v Kranj Kranjskem za leto 1867. delitev včeraj. ker Je bila na avgusta nagloma letu svoje pravična? Se vé, če avstrijski Nemci od pruske Nemčije govoré in žugajo zediniti se s svojimi brati v rajhu, v Avstriji nehalo Če imajo narodi kot moralične rosti umrl visokočastiti postojnski dekan gospod Peter Hicinger. Prezgodaj nam je nemila smrt vzela učenjaka, kteremu zgodovini, zlasti slo- malo starinoslovji y to je že prav če bi njih vladařstvo in takim gré hvala, osebe pravice , česar si gotovo ne bi upal najbolj zagrizeni nemškutar tajiti, tako jih imamo tudi Slovenci, in spraviti jih moramo v veljavo, ako hočemo, da se ne zadušé v razrešenem plevelu. venskega naroda. Milo bodo pogrešale tudi ,,Novice", kterim prvega začetka marljiv dopisovalec. mu pocrni tudi trud , svojih duhov- skih poslov obračal národu ! junija 1812 korist tudi vsemu slovenskemu Tržič rojen tem pravičnem po- četji, kteremu nasprotniki podtikajo hudobne namene, da se hoče Nemcem sila storiti, bode celo ljudstvo svoje voditelje podpíralo in možato na to delalo , nopravnost na postavni poti uresniči, in da se rav- 1835 g leta Dob mašnika posvećen, bil je kapla avgusta Kam oktobra 1835 oktobra 1838 Mokronog 1847 da se bo s Slovencem v uradu in pri sodniji v njihovem in ne v ptuj em jeziku obravnavalo, ter da njihov jezik zadobi ravno to veljavo, ki jo ima zdaj tuji. septembra 1859 maja 1846 lokalist tega Podlip farman dekan v Postoj godo vinske crtice podaj amo zato delo Iz Ljubljane. seji deželnega odbora 23. dne u. m. je bilo med drugim to-le sklenjeno: Ker cigaň i tudi našo deželo čedalje bolj nadležujejo, zato je sklenil deželni odbor to isto storiti, kar je storil štajarski deželni odbor, da se odvrne ciganska sila od koliko zlajšamo njemu, kdor vega delavnega življenj pristoval prihodnjemu letop kterega sestavljal naše dežele, in se je v tej zadevi obrnil do c. k. dež. vlade. Razpisal je štipendijo za učenca živinozdravilstva v dunajski šoli z 200 gold, na leto. — Na vabilo deželnega odbora, da bi se oglasili veliki posestniki za na- Hicingerjevo zapuščino rokopise pirji tici. kteri bode lotil popisa njego vljenjepis MatiČinega „koledarj rokah imeli dobro pazijo bodo prosimo utegnili naj ti med njegovimi mogoče, naklonijo slovenski ranji odbornik občnega zbora pravo ene gozdnarske šole, druge šole pa za s a d j e- murbo- in č bel o rej o, sta se oglasila samo vino- zj utraj začel trasovati v pondeljek ' * " ~ » * ~ ^ ~ ^ * w * ~ J v , Ok« «V V^lUUliW -J--~J--------------->----------------------#----Ç princ Schonburg, posestnik šneperske grajščine in zeló izurjenemu gospodu hitro od rok in upati pa pl. Viktor Ruard, posestnik bleške grajščine, da bode prihodnji teden do kranjskega mosta dospěl Inženir Přibil ljubljansko-belaško železnico. Delo gré temu , da Da ju je volja, svoje posestvo deloma prepustiti za napravo zvejo bralci „Novic", se bo trasovalo, zato jim po vitez Gutmansthal, posestnik damo o tem sledeče poročilo: Gosp. Kazda in pa gosp gozdnarske šole, mnogo grajščin na Dolenskem, pa je pisal deželnemu inženir Přibil sta přetekli teden V^ vy t aaw ^ vivu»JUViU J 1 J VAVJLJ VllXVJULL U. odboru, da bi dobro bilo, ako bi se sklical shod ve- ogledala ves kraj in UUUUiU, UČI Ui UU UI U U11U, »IVU Ui se Stt^iUili S U U U V e- njega visavo zmeina J li« IMW^UI ou xixac* tiuouraui čih dolenskih posestnikov v Novem mestu v ljansko-belaška železnica in sta ob enem tudi zazna- na kterem se ima trasovati ljub ta namen , da se ondi med sabo posvetujejo kje xU kako naj bi se napravila omenjena šola za sadje- ín m ovala kraj kterih se bo dotikala in od kterih daleč se ne bo rejo itd. Deželni odbor je pritrdil predlogu viteza Jjubljanskega kolodvora j tt^Ul ^ XXX ™ XVl^XXXX umvv, peljala. Po tem nacrtu se bode trasovalo od železnice desni strani bi bil pripraven Gutmansthala in povabil veče dolenske posestnike, pa Šiške proti St. Vidu in Vižmarjem, tudi predstojnike nekterih poddružnic kmetijske družbe, kraj za postajo. Od tod bo delana pot na levi strani Gun naj se snidejo 15. d n e septembra vNovem mestu, ^tnj, uvura, »outiic^i^ piun mcuncmu m jLvmcm, tvjci posvetujejo, kako in kaj, in naznanijo svoje mnenje de- mora iti čez véliko cesto proti Goričanom med Presko in D Stanežič proti Mednemu in Tometu želnemu odboru. Gosp. viteza Gutmansthala je deželni Medvodami odbor še posebno prosil f naj bode prvosednik temu ravnina na kem bode druga postaja naredila. Ker PolJ malo manj ko 20 sežnj zboru, pa tudi gosp. pl. Langerja, da se kot namestnik viša deželnega odbora pridruži predsedstvu, gusp. prusia, ua, ucsucui uicgu. uuio, ^x oo ^ Arko-ta, predstojnika poddružnice novomeške, pa da mostili. Od Hoste se bo vlekla proti Suhi in Trati gosp prosta ko Sava, zato se bo moglo trasovati od Medvod pri Hosti pre na desnem breg Sore ktero bi v se blagovoli zbranim gospodom odločiti pripravno zbornico, in še le pri Oreheku bi se savskemu bregu pribiižala Na \ u. dan septembra je deželni odbor sklical od- in na tem do Kranjskega mosta šla, ix^vm ^^ ki je po sklepu deželnega zbora od 1864. leta po- lahko postaja napravila. Od tega mosta naprej se bo sek stavljen za to, da predlaga svoj nasvet: kam naj pride le desnega brega Save držala do lVlošne, Kjer se Do pre- ljubljanska realka, kadar poteče čas stanovanja njene ga mostilo in potem pa izdeiovalo na bregu pod^Radolico bi bil tudi pripraven kraj postajo pri pri kterem se bo v Mahrovi hiši. — Grof Korb. Saurau-ovo štipendijo za proti Lescem maše, ki naj se služijo ob času deželnega zbora, je de- napraviti, od ktere ne bi bilo daleč v Bled. Postaj želni odbor podělil gosp. Jož. Strbencu, duhovniku v Lescah zapustivši se bode trasovalo pod Vrbo proti vasi pokoji. Gosp. Andrej Praprotnik, učitelj pri t se bo Zavašnica mogla premostiti nasi Moste pod Koroško Belo in Javornikom y potem tako da bo še pri Savi jjciu ui tiavuiiinvurn , , u.« oo véliko cesto se moglo iti. Na desni strani mestni ljudski šoli in vrednik „Učiteljskega Tovarša", podal se je na Dunaj v zbor avstrij skih učiteljev, Ruardovega vrta blizo vélike ceste bi se lahko postaja 300 naredila. Pred Jesenieami se bo železnica vrnila zopet čez véliko cesto na levi breg Save, ktera se bo še le okoli 1200 sežnjev nad Hrušico premostila, in potem na desnem bregu proti Moj strani, kjer bi bil kraj za postajo. Od tod se bo trasovalo še okoli % milje na desnem bregu Save, potem pa na levem in še le v Logu blizo velikega savskega mosta bode zapustila železnica Savo in bo dospěla na polje pri Kranjski gori, kjer bi se naredila štacija. Od Kranjske gore se bode vrnila proti pod Korenu, in dvakrat Savo přemostivši bode šla pod Ratečami proti Stuckl, kjer bi se postaja lahko naredila. Od tod se bo držala brega nad Belopečjo, in hitro bo dospěla skoz predor na ravnino pri Mar in se bo zve-zala pri Trebižu s cesarjevic Rudolfovo železnico. — „Pozor", za 3 mesece pokopan v Zagrebu pod liberalno vlado gosp. barona Raucha, bode že te dni od smrti vstal na Dunaji. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Obravnave deputacije dunajské in ogerske se še zmirom občinstvu prekrivajo in le malo se zvé o teh. Dolgo jima ni šio nič po volji. Ogri so tirjali preveč in Cislajtanci jim niso mogli vstreči. Na vse kraje so se spodtikale obravnave in sodilo se je, da ti ne boste napravili „glihenge". Zdaj se pa po dunajskih časnikih zopet dvalistom gotovo ugodne beró. Deputaeijema, ki niste mogli se „vglihati", ste prišli vladi na pomoč, in zdaj bo pa po zagotovljenji dunajskih časnikov že hitreje razprava končana. In res kaže se že vspeh vladne pomočí. Ogri so voljni prevzeti 28% > cislajtanska deputacija pa zdaj namesto prejšnjih 40% tirja le 32%. Bo že, bo že ! Cislajtanci se bodo že omečili, le prenaglo se ne vdati si mislijo Ogri, vsaj smo doslej vse dobili, kar smo tirjali, čakamo pa iožje ko oni! — Zarad državnega dolgá se je zdaj ogersko ministerstvo z državnim ministerstvom porazumelo začasno, ker ogerska deputacija nima pravice spustiti se v to, koliko avstrijskega državnega dolga vzame vsaka stran na-se. — Govori se, da se za Cislaj tanij o sestavi novo ministerstvo, predno se državni zbor zopet zbere, vendar se še ne vé, kdo se ima v to ministerstvo poklicati. Tudi se mnogo sliši, da se vlada misli pobotati s Cehi, kterih časopisi se trdno držé tega vodila: nočemo milosti, ampak pravico!' — Bere se, da se v oj aška granica od pravi, da bi se tako vsaj nekoliko ustreglo Hrvatom, ki so tega že dolgo želeli. Sploh se zdaj mnogo govori o hrvaškem vprašanji. Vsi viši župani po telegrafu poklicani v Zagreb, kjer so se imeli z namestnikom bar. Rauch-om pomenkovati, kako« bi se deželni zbor spet dal sklicati, so odsvetovali poklic zbora zato, ker se narodna opozicija še ni omečila. — Sliši se, da je kardinal Rauscher k francosko-avstrij ski zvezi (?) veliko pripomogel. Čudno je, s kakoršno pravico se more drugi duhovščini prepovedovati, se potegovati za narodne pravice, če škofa Rauscher in Hynald zvonec nosita v veliki politiki. — V sredo 28. avgusta se je česka krona slovesno prepeljala v Prago iz Dunaja, kamor se je bila umaknila zarad lanske vojske. Iz Ceskega so bili prišli po-njo posebni, za to odločeni poslanci, med kterimi je bil vès češki deželni odbor, deželni najviši maršal. Ob šestih zvečer se jim je izročila krona in kar k nji spada. Ne-številna množica ljudi se je bila nabrala v cesarskem dvoru, od kodar je odpeljalo kronske dragocenosti šest krasnih belcev na severni kolodvor. Pred cesarskim dvorom in pred kolodvorom so Slovani pozdravljali krono sv. Venceslava krepko „slava" kliče. Na kolodvoru je bila cesarska dvorana posebno okrášená, iz ktere so krono odpeljali v dvorném vozu po železnicL Po Ceskem je narod krono navdušeno pozdravljal na vseh postajah, kodar se je peljala. Ob pol devetih zjutraj se je pripeljala v Prago, kjer so jo s streljanjem slovesno sprejeli. Meščanska pehota z zastavo in godbo,. velika množica plemenitašev in duhovščine jo je čakala na kolodvoru. Tù se je vzela krona iz krasno pozlaćene škrinje, ter delà v posebno stekleno posodo na rdeči žametovi blazini. Narod je navdušeno klical „slava", godbe so igrale, na Žižkovem hribu so doneli možnarji in tako se je vzdignil voz. Po vseh ulicah so v vrstah stali vojaki, poslanci iz dežele in mnogo narodnih dru-štev. Vse se je odkrivalo, koder se je peljala krona. Pred cerkvijo sv. Nikolaja je čakalo vse više plemstvo» in belo oblečene deklice, kjer je krono prejel praški nadškof in kardinal Schwarzenberg z duhovstvom. V cerkvi se je položila na z damastom prepreženi oder. Potem je kardinal bral mašo, po kteri se je zapel „Te deum." Po božji službi se je krona slovesno prepeljala na kraljev grad na Hradšinu, kjer je na sv. Vida ol-tarji izpostavljena bila do šestih popoldne. Silna množica ljudi jo je hodila gledat, predno se je přenesla v sv. Venceslava kronski arhiv. Zvečer so bile ^veselice in svečanosti po vsi Pragi in vsi deželi. — Čudno je to, da so si uradniki upali na nekterih železničnih postajah narodu prepovedati slovesno pozdravljat česko krono, za ktero je ves češki narod tako navdušen. — Vstaja v Bulgarii raste in tudi grški vpor ni zadušen, kakor trobijo vladni turški časniki po svetu, ampak še vedno raste, in vojska Omer paše čedalje bolj peša. — Med prusko in dansko vlado, ktere ste si bili pred malo časom zeló sovražne , je prijaznost čedalje veča. — Nemški časopisi so mnogo sanjali o vstaji Črnogorcev in o zaroti proti sedanjemu knezu Nikolu. Raztrosili so po svetu, da se hočejo s Srbi zediniti in svojega kneza odgnati. Al gotovo prekmalu za-nje se je pozvedilo, da ni nič resnice na tem. — Pruski časopisi se zeló hudijo nad Avstrijo in Francozko in žugajo, se z Rusijo zvezati, kakor bi že prepričani bili, da je Avstrija v zvezi s Francosko. Trudijo se tudi Laško na svojo stran spraviti, kar bodo brž ko ne lahko dosegli. — Pruski general Moltke z mnogo oficirji obiskuje na avstrijsko-pruski meji ležeče kraje, ker drugi strategične studije in mape delajo. Sploh pruski vojaki zdaj več govoré o vojski, ko pred shodom našega in francozkega cesarja v Šalcburgu. — Na Spanjskem je zopet general Prim na čelu vstaje. Na vsih krajih se vzdiguje punt. Vojaki popuščajo svoje polke in vhajajo k vstajnikom, kteri so že kraljeve v eni bitvi v Aragonii nabili. Go-tovega in natančnega se vendar ne more veliko vedeti, ker vlada pravi, da se nje vojaki hrabro in srečno z vstajniki bij ej o in da vpor povsod omaguje. Listnica vredništva. Gosp. J. Z. v Senož. : Pismo je prepozno doislo , zato se prične v prihodnjem listu Vaš članek tiskati, v kterem dobote tudi odgovor na 1. in 2. vprašanje, na 3. in 4. se bo odgovorilo pismeno. — Gosp. G. v Ljut: Prihodnjič. . V Žitna cena v Ljubljani 31. avgusta 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 20. — banaške 5 fl. 78. — turšice 3 fl. 48 — soršice 3 fl. 80. — rži 3 fl. —. — ječmena 2 fl. 50. — prosa 2 fl. 50. — ajde 3 fl. —. — ovsa 1 fl. 50. Kursi na Dunaji 3. septembra. 5% metaliki 57 fl. 50 kr. . Ažijo srebra 121 fl. 25 kr. Narodno posojilo 66 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 89 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.