47. štev. V Ljubljani, nedelja 22. februarja 1920. Poštaina p“,fallr*n*- III. leta Velja v Ljubljani in pa pošti: telo leto ... K 120'— iol leta . . . , «0 — tetrt leta . . . » JO — ta mesec ...» 10'— Za inozemstvo: celo leto po! lets. iVlrt leta iz mesec K 140*— » 70- „ 85-.. 21- la pismene narofbe brat poSUJat e denarja se n« moremo ozirati. lovi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici. - zaračunajo p« j prostoru in sicer fsok ter 55 mm .štor za enkrat 1 K, večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/L Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleton štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. ........? Amerika ne odneha. ODLOČEN ODGOVOR. LDU Washington, 21. »Daily (Vinil« javlja, da je nota, s katero je Amerika odgovorila zaveznikom, sestavljena v jasnih odločnih potezah. Vendar niso zaprta vrata do novili pogajanj. Vse pismo bo vplivalo pomirljivo. WILSON VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU. LDU Lerlin, 20. Kakor se poroča iz VVashingtona, je predsednik Wilson izgotovil odgovor; v Jadranskem vprašanju vztraja na svojem stališču. Razburjenje v Beogradu. Beograd, 21. Včeraj smo poročali, da je antanta oz. Anglija in Francija izročila ponovno ultimat v jadranskem vprašanju. V tem ultimatu se zahteva, da sprejmemo predlog od 20. januarja 1920 ali v slučaju, da tega ne, storimo, da se uveljavi londonski pakt. Z ozirom na to, da se je med tem časom vlada iz-preinenila in da je prišlo na krmilo Protič-Korošcevo ministrstvo, je nastalo v Beogradu vsled ultimata veliko razburjenje. Znano je, da Pro-tič in Pašič nista nikdar odiočno branila slovenskega Primorja. Po mestu krožijo različne vesti o zadržanju Pašiča napram ultimata, ki sta ga izročila Anglija in Franclja 20. januarja 1920. Natančneje se o tem zadržanju Pašlčevem ni moglo dognati. Govori se pa, da ni, bil mnenja kakor demokratska vlada, ki je z vso odločnostjo zavrnila ultimat. Ker bo nova vlada o jadranskem vprašanju v najkrajšem času razpravljala, se pripravljajo v Beogradu na veliko manifestacijo v prid rešitve Primorja in Reke iz italijanskih rok. le manifestacije naj pokažejo tudi novemu kabinetu, da si bo ljudstvo znalo braniti svojo zemljo tudi v slučaju, da bi vlada v svoji brezvestnosti v tem’ vprašanju popuščala. Polom antantine akcije v severni Rusiji. ANTANTI NE CETE SO SE UPRLE. LDU Moskva, 21. Po ravnokar s fronte dospelih brzojavkah so sc v Arhangelsku uprle čete, ki jih je antanta prisilila k boju zoper sovjetsko Rusijo. Delavski sindikat, v Arhangelsku Je proglasil vlado sovjetov in se je s posadko postavil pod povelje moskovskega sovjeta. S tem Činom Je sovjetska Rusija prišla v BENKOVIČ IN RADIČ. Zagreb, 21. febr. (Izvirno poročilo.) Benkovič in tovariši še uiso zapustili preiskovalnega zapora, ker Vztraiaio pri svojem sklepu, da mora biti istočasno ž njimi izpuščen tud! Stjepan Radič. Njihovi pristaši so 2u-počeli med zagrebškim uradništvom akcijo, da nastopi v kolikor mogoče velikem številu za Radiča in Benkoviča. Včeraj se le res zbralo par sto uradnikov, med njimi večinoma elementi, ki so bili na ulici v Rauchovi dobi in v onih žalostnih dneh ob izbruhu vojne. Hoteli so iti na Markov trg, pa iih je policija ustavila v Mes-nički ulici, ter iim dovolila, samo da odpošliejo deputacijo na banski dvor. Deputacijo Je sprejel vodja notranjega poverjeništva, dr. Bošnjak, ki Je iziavil, da le ban pač izpustil iz preiskovalnega zapora dr. Benkoviča '.n tovariše ker je preiskava proti njim posest najvažnejšega pristanišča ob Belem morju. Rdeče čete nadaljujejo pohod proti Arhangelsku s podvojeno naglico. BOLJŠEVIKI ZAVZELI ARHANGELSK. LDU London, 20. Reuterjev urad poroča: Iz Moskve javljajo, da so boljševiki zavzeli Arhangelsk. v toliko dovršena, da ie odstranjena nevarnost koluzije, da pa Radičeva zadeva ne spada v njegovo kompetenco. Uradništvo se ie nato razšlo, razširia pa po celem Zagrebu Živah no agitacijo za izpustitev Radiča. (Benkovičeva družba ie, osoko-ljena po spremembi v vladi, slednjič prišla spravo barvoraadan Priznala je odkrito, da stavi Radiča v isto vrsto s svojim voditeljem, aretiranim dr. Benkovičem. Priznala pa je s tem tudi, da obdolžitve proti dr. Benkoviču. niso bile neutemeljene kakor le prej cel čas kričala, in da Benkovič nikakor ni mučenik svoiega socijai* nega delovanja in svojega boja za uradniške pravice. Sedaj je temoblj utemeliena sumnja. da so Benkovič, tovariši izrabljali stanovsko uradniško gibanje v nečedne politične namene. Ur.) DR. CANKAR PREDSEDNIK SLOVENSKE DEŽELNE VLADE? Z Dunaja nam javljajo, da je dr. Izidor Cankar včeraj nenadoma odpotoval z Dunaja v Ljubljano. Baje je dobil od načelstva SLS poziv, naj se nemudoma vrne. Med njegovimi znanci se govori, da prihaja dr. Cankar resno v poštev kot predsednik slovenske deželne vlade. RDEČE Cete se bližajo DNJE-STRU. LDU VVashington, 21. »Sun« javlja iz Bukarešte, da cenijo romunski vojaški izvedenci rdeče čete, ki se bližajo Dnjestru, na 150.000 mož bojnih čet. Iz dejstva, da je ruska sovjetska repuhhka govorila dosedaj samo c miru s Poljaki in s severnimi obmejnimi državami, sklepajo romunski politični krogi, da Je napad sovjetske Rusije na Romunijo, oziroma Besarabijo samo vprašanje časa. Take Jonescu ie izjavil, da Ro- munija brez pomoči zaveznikov nikakor ne bo mogla zadržati napada rdeče vojske. VRHOVNI SVET BO ZBOROVAL — TAJNOI LDU Pariz, 20. Kakor se dozna-va iz londonskih listov, je vrhovni svet sklenil, da bodo odslej njegova posvetovanja strogo tajna in da jo zato delegacijo pozval, naj v časopisju ne priobčujejo ničesar o predmetu ali poteku razprav. Javnost bo tedaj navezana na komunikeje, ki se izdajajo na Downing Streetu. (Uboga Wilsonova načela!) 57 MILIJARD AVSTROOGRSKIH BANKOVCEV. LDU Dunaj, 21. Izza meseca decembra Je šele danes izdan izkaz Avstro-ogrske banke z dtie 31. januarja. Bankovcev je v prometu 56 in tri četrt milijarde kron, med temi jih je 13 fn en četrt v Avstriji. Scotus-Viator o jadranskem vprašanju. Ko je razpadala Avstrija. • (Dalje.) XII. Sodelovanje s Čehi. Pobeg v malem čolnu preko Jadrana Znano je. da so Cehi imeli ravno tako svojo organizacijo za pošiljamo poročil preko granice in da so tudi oni stali v stalnih stikih s svojimi somišljeniki, živečimi v antantinih državah. O svojem delovanju so izdali Cehi že več brošur, v katerih so dokazali pomen Splonažnega delovanja za razpad Avstrije. Iz teh brošur se razvidi, da so imeli Cehi ravno iste metode kakor naši slovenski zarotniki. Pošiljali so preko mele vojaški materijal in poročali o politični hi gospodarski situaciji. Delovali so nadalje v subverzivnem smislu proti Avstriji s tem, rta so nagovarjali svoje prijatelje, ki so odhajali na fronto, da pobegnejo pri prvi priliki k antan-tinim prijateljem, izdajo avstrjske peziciie In tvorijo fam čehošlovaške armade proti Avstriji. Da le sedanji predsednik čehošlovaške republike Masarvk zbral tako veliko armado čehosiovaških prostovoljcev proti Avstriji in Nemčiji, Je. pripisovati v V ultimatu z dne 20. januarja, ki so ga poslale zavezniške vlade Jugoslaviji se glasi 4. točka: »Italija obdrži Valono in dobi mandat za Albanijo. Jugoslaviji se prisodi severna Albanija s Skadrom in Meduo (kot določa londonski pakt), ki mota dobiti autonomen režim, podobno kot Rusinska pod Cehi. Grški pripade Argyro Kastro in Korica.« V svojem odgovoru Je SHS vlada odgovorila glede te četrte točke zavezniškega ultimata tako-le: »Jugoslavija se izjavlja za to, da se da Albaniji v njenih mejah iz 1. 1913 lastna vlada, in da se ne vmešava nobena tuja sila. Če ima pa priti do kake delitve v korist drugim državam, sprejema (Jugoslavija namreč) predlog.« R. W. Seton-Watson kritizira v svoji reviji The New Europe zelo ostro postopanje zaveznikov napram Jugoslaviji, našteva naše zasluge za stvar Antante, spominja na dela srbske armade in jugoslovanskih legijonavjev v DobrudŽi in po drugih frontah ter razmotriva v svojem članku baš citirani odgovor SHS vlade na zavezniško ponudbo v Albaniji. »Največji cinizem, piše Watson. diktirane »ureditve« (tj. ultimata) je pa določba glede Albanije. Od Jugoslovanov se zahteva, da žrtvujejo pol milijona svojih rojakov In sprejmejo kot »kompenzacijo« — z drugim! bosodatnl kot brezsramno podkupnino — tiste severne albanske okrale. ki so Hm bili prisojeni v londonskem paktu. To pomeni, da sta Francija in Britanija oropali slabotnega zaveznika zato, da izpolnita obveznosti, ki sta jih krivično sklenili in ki Jih ne marata izvršiti s svojo lastno lastnino. To pomeni, da oni dve (Francija in Anglija) sedaj vabita svojo žrtev, naj se sama odškoduje in pade tako nizko kot oni dve s tem, da oropa še bolj slabotnega soseda. Uoaimo, da bodo Jugoslovan! sprevideli, tudi, če se morajo ukloniti pod force majeure, da bi njihov bo) naenkrat Izgubil svojo moralno moč, in da bi si odtujili mnogo simpatij. ki Jih sedaj uživajo, ako bi se ponižali do takega dejanja. Jugoslavija nima prav nobene pravice do Skadra ali kateregakoli dela severne Albanije. V svojem odgovoru je ona velesilam jasno izrazila svojo željo, da postane Albanija neodvisna; toda na nesrečo je takoj nato namignila, da bi sicer protestirala v slučaju aneksije albanskega teritorija po drugih silah, da bi na sama tudi pogoltnila svoj delež pri plenu. Marija Terezija je dobro spoznala, da se godi zločin, ko se je prvič delila Poljska hi vendar se je sama udeležila tega zločina s hinavskimi solzam! ter podpisala usodni dekret. Jugoslavija bi. v našem primeru, s tem da odkloni sprejem kateregakoli teritorija, ki Ji ne gre po pravici, povzdignila svoje Ime pred svetom, ona bi položila temelje balkanski solidarnosti in bi pokazala, da ?e bolj zrela za pripust k ligi narodov. kakor pa tisti, k! le od njih prejela ultimatum. Če prične dr. Trumbič, ki je mož visokih načel in intelektualne poštenosti, svojo politično bodočnost s tako odločitvijo, bo zapustil v zgodovini ime, na katerega bo lahko ponosen vsak Jugoslovan.« Te besede našega iskrenega prijatelja in dobrega poznavalca razmer ne bi smele iti mimo nas v pozabljenje. Iz Viatorjevega članka naj navedemo še par drugih zanimivih mest: »Ce se izvrši »ureditev« kot zahteva ultimat, morajo tisti, ki so upali na italSjansko-jugoslovansko prijateljstvo in za to delovali, za ta čas opustiti vse nade, kajti ta ultimat ne daje trdne podlage za sporazum ampak ustvarja sporne točke. Jugoslavija ne bo tako nespametna, da bi šla v vojno; toda ena se ne bo odrekla svojim narodnim idealom na ljubo oklopijeni zavezniški klofuti. Ona bo, po mojih mislih, pokazala svojo državniško sposobnost s tem, da se bo sklicevala na višjo razsodbo, ne na meč, in zaupala v imanentno pravico svoje stvari. Vendar ni nič manj jasno, da se bo razorožitev na tem ozermju zakasnila, in da bo morala držati Italija svoje »nepridiprav« — (ill-gotten) slovanske province z oboroženo silo. Italija Je sklenila anektirat! cvet slovanskega rodu, ljudi ki so 800 let branili vsako ped zemlje proti agrisivnemu Nemštvu, 1« čegar kremenitnlh odpornih lastnosti mehkužnejši (in. naj dodam, manj arogantni ter oblastni kot Nemci.*) Italijani ne bodo mogli streti. To se žalosten pogled v bodočnost za vse, ki bi radi v najkrajšem času videli, kako se Evropa v miru rekonstruira.« Z ozirom na stališče Zedinjenih držav v jadranskem vprašanju pov-darja g. Watson, da Amerika ne bo nikdar privolila v to, da bi se Jugoslaviji vsilila nepravična rešitev in rta metode, ki jih uporabljajo zavezniki proti Jugoslaviji samo še b»>U krepijo odpor ameriškega senata proti pristopu k zvezi narodov. »Pred letom dni. pravi k sklepa Scotus Viator, sem dokazoval v »Novi Fvropi« (The New Europe), da le ureditev Adrije preizkusni primer za Zvezo narodov. Danes je to bolj res kakor kdaj doslej . . .« S—r. •) Tu se g. Watson morda malo moti. veliki meri subverzivnemu delovanju čeških zarotnikov. Cehi so Imeli mnogo lažli posel kakor naši-slovenski zarotniki, ker so imeli na najvažnejših mestih v vseh ministrstvih in uradih na Dunaju in na češkem svo-le somišljenike, ki so Jim na svojo veliko nevarnost dajali na razpolago potrebni materija] v svrho poročanja antanti. Subverzivnemu delovanju Cehov Je pripisovati tudi dejstvo, da so češki denarni zavodi kakor tudi privatniki podpisali razmeroma mnogo manj vojnega posolila kakor na primer Slovenci in Hrvati. Pri nas ta Hrvatih le bilo delovanje proti vojnim posojilom veliko težie in nevarnejše kakor pri Čehih. Politične razmere so bile pri nas v primeri s češko zelo Žalostne, saj Je med vojno imela do zadniega časa vso moč pri Slovencih v rokah stranka, ki je bila popolnoma zavarovana v Avstrijo In čez vse mere vdana Habsburžanom. Sele v zadnjem letu pred polomom se Je pričelo na Slovenskem subverzivno gibanje proti Avstriji bolj živahno in uspešnejše razvijati, ko je izgubil Šušteršič Svojo moč po razprtih s svoio stranko. Ko ie prišel Groga na Dunaj, se Je šele prav pričelo živahno občevanje med češkimi in našimi zarotniki. Groga Je bil dobrodošel gost v parlamentarnem češkem Svazu. Tam so se zbirali dobromisleči Čehi. ki so prihajali Jz Prage. Zvezo med Dunajem in Prago Je tvoril Rudolf Giugnio iz Dalmacije. (Imenujemd ga s pravim imenom radi tega, ker se ie o njegovem delovanju že več pisalo in govorilo.) Rudolf Giugnio ie navadno bival v Pragi ter prihajal od časa do časa na Dunaj in odhajal od tu zopet v Zagreb In nazaj. V Pragi Je občeval s takozvono češko mafijo in dobival od nje vsakovrsten špionažni materijal. Njegovega tozadevnega delovanja ne bomo podrobno opisovali, ker se le o njem pisalo že mnogo. Na tem mestu samo ugotavljamo, da je g. Giugnio r.a razne načine pomagal našim zarotnikom. Ni si stekel zaslug samo s tem, da ie prinašal poročila za antantine prijatelje, ampak v prvi vrsti s tem, da je bil v Zagrebu eden prvih propagatorjev jugoslovanske ideje, da ie zbiral v Zagrebu okoli sebe mlade ljudi, ki so bili nosi-telji jugoslovanske misli. Delal le ne. umorno. dokler ni spomladi leta 1918. preplul z malo ladjico jadranskega morja in prišel v Italijo. Italijani ga niso sprejeli preveč prijazno, marveč so mu delali velike neorilike. Kljub temu se mir ie posiečilo priti v stik z našimi zaupniki v Rimu In Jim izročiti vse vesti, ki Jih Je prinesel s seboj. Shajališče Slovencev in Čehov na Dunaju je bilo poslopje državne zbornice. Takratni Jugoslovanski klub ie imel po Grogovi zaslugi na razpolago poleg dvorane, kjer je imel klub svoje seje in svojo pisarno, še drugo sobo. V tel sobi Je bilo shajališče naših in čeških zarotnikov. Tamkaj so se čutili naši prijatelji najbolj varne, ker za časa zasedanja državnega zbora avstrijska policija ni imela dostopa v lokale parlamenta. Sestajali so se neopaženo in se raz-govarjali In posvetovali. Na razpolago so bili v parlamentu tudi vsi tehnični pripomočki, kakor pisalni stroji, telefoni, osobje, ki je bilo popolnoma zanesljivo in zaupanja vredno in ki te radevolie pomagalo. (Razume se sa-moobsebi. da to niso bili uslužbenci parlamenta, ampak lludle, ki so sedeli pod različnimi naslovi v lokalih parlamenta, kakor tajniki klubov, žurnalisti itd.) Klub italijanskih poslancev se ie nahajal blizu Jugoslovanskega kluba, vendar pa naši zarotniki niso imeli nobenih stikov 2 njimi. Njihova poslanca prošt Fai-dutti in Bugatto sla bife med onimi najgfširai kreaturami, ki sta pri gla- sovanju za proračun vedno vstajata -s svojih sedežev kakor palači, pri katerih otrok potegne za nit. da Jih vzravna. Boli vneto in naglo ni glasoval za proračun falitne Avstrije noben Nemec v avstrijskem parlamentu kakor ta italijanska »junaka«. Groga in tovariši so imeli posebno zabavo, ko so to junaštvo opazovali raz galerije zbornice. Da l^ahi niso imeli Čehom ali Slovencem podobne zarotniške družbe, torej ni treba po-vdariati. Važno vlogo v takozvani češki mafiji Je igral g. Stepovski. ki le pridno donašal tu Dunaj vse, kar le izvedel važnega v Pragi. Omenih smo že. da so imeli Čehi posebno zvezo s Švico. Vendar je bila ni bova zveza večkrat prekinjena. To se ie zgodilo n. pr. meseca decembra 1917, ko smo bili popolnoma odrezani od zunaaijega sveta. Takrat so se Čehi posluževali Bregarjevega posredovanja. da so spravili svoja poročila v Švico. Ravno koncem leta 1917. so igrali na bojiščih veliko vlogo strupeni plini. Nemci so imeli veliko kemijsko akademijo, na katero so pozvali svoje najboljše kemike. Ti so s svoio priznano pridnostjo In vztrajnostjo iskali formule za nove strupene pline. Stran 1 f.................................... Italijanski pojmi o manjšinskem varstvu. Ministrski predsednik Nttti je i*> Javil dne 6. avgusta 1919 v italijanskem parlamentu: »Dal sem obema guvernerjema jasna in natančna navodila, da uvedeta med osvobojeno ljudstvo duha nepristranosti in zaupanja in čustvo simpatije napram drugonarodnim skupinam, kjer se lahko vnamejo prepiri in vladajo ostra nasprotstva, tako da se te narodnosti prepričajo, da Italija, zemlja svobode in demokracije, noče udejstvovati nikakega nasilnega od-narodovanja«. " ' V prestolnem govoru dne 1. decembra 1919 čitamo stavek: »Nove z Italijo združene pokrajine nam nalagajo rešitev novih vprašanj. Naša tradicija svobode mora pokazati pot k rešitvi.. V teku spomladi raztrošenlh letakih beremo: »Slovenci 1 Italija, velika država svobode, vam daja taiste državljanske pravice, kakor vsem svojim državljanom, vam da Šole v vašem jeziku, več kakor vam jih je dala Avstrija.« Nekaj statističnih podatkov b poročila dr. F. Mikuletiča v glavni seji pol. dr. »Edinost« dne 18. t. m. naj osvetli razliko med obljubami In prakso. Od 30 učnih zavodov, ki ao jih imeli prej Slovenci v Trstu je odprtih samo 12. namreč občinske ljudske šole v okolici in zasebna ljudska šola pri sv. Jakobu. Prošnje za otvoritev učiteljišča, gimnazije, trgovske šole in otroških vrtcev ao ostale doslej brezuspešne. Namesto srednje šole v Trstu smo dobili 3 gimn. razrede v Idriji, od kojih pa obstojata samo 2. Dijaki višjih razredov ne morejo nadaljevati svojih študij, vzdrževanje v Idriji pa je Iz gmotnih ozirov skoraj nemogoče. Idrijska gimnazija šteje 30 dijakov, prvi razred 27, tretji 3, drugi je ustavljen, ker edini dijak, k! ga je posečal, ni več mogel prenašati samote. Za učiteljišče se je javilo samo jz Trsta 40 dijakov za vse 4 letnike. A« oni morajo opustiti nado, da postanejo kedaj učitelji, ker jih sta-riši ne morejo vzdrževati na novoustanovljenem učiteljišču v Tolminu, razven tega pa ima ono samo l razred, tako da so dijaki višjih razredov takorekoč obviseli v zraku. Med 86 za trgovsko šolo pripravljenimi dijaki je 73 Tržačanov, t j. zadostno število za 2 rareda in vendar se vlada za prošnje ne briga. Zaprosili smo za dovoljenje, d« otvorimo osemrazredno ljudsko in meščansko šolo pri sv. Jakobu s sporednimi razredi na Acquedottu ter podprli prošnjo s številom 1700 prijavljenih šoloobveznih otrok, ki stanujejo izključno v mestu. Po dolgih zavlačevanjih in posredovanjih smo končno dosegli v decembru 1919 dovoljenje za otvoritev petrazredne ljudske šole pri sv. Jakobu. To šolo pohaja 1323 otrok, 400 slovenske dece pa se klati Se po tržaških ulicah, ker zanjo pri sv. Jakobu ni najti prostora, šola je prenapolnjena, razredi štejejo do 112 otrok, - Ni treba biti strokovnjak-pedagog ali zdravnik za spoznanje, da so podobne razmere neznosne in da jo italijanska vlada na najlepšem potu, da vstva-ri v zasedenem ozemlju kalabreško analfabetstvo. šolski prostori n« Aquedottu pa so še vedno prazni in tih razpolago. Na otvoritev hrvatske gimnazije Pazinu sploh ni več misliti, ob-nska nižja realna gimnazija v Opatiji ie zaprta, zasebno učiteljišče v Pazinu je zaprto, 165.000 Istrskih Hrvatov nima niti ene gimnazij«. Edina hrvatska srednja šola v Istri je moško učiteljišče v Kastvu. Hrvatskih, odnosno sloveskih šof jfe bilo v Istri pred okupacijo 256, 28 zasebnih in 222 javnih. Izmed teh je otvorjenih 123; štiri so utrakvL Stične, vse druge, 2 manj kakor polovica so poitalijančene ali zaprt«. Med poslednjimi so vse šole »Dl sv. Cirila in Metoda«. Okraj Voloska. ki šteje po zadnjem ljudskem štetju 30.000 Hrvatov in Slovencev. Ima 28 hrvatskih šol. Pod Avstrijo lih je bilo več. Pujj ki okraj s 27.000 Hrvati nima pit« ene hrvaške Šole. Puljski, pore-ški In lošinjski okraji s 55.000 Hrvati še morajo zadovoljiti s 7 šolami medtem ko so imeii za časaAvstriJe §8 ravnih in 15 zasebnih šol. Zato pa štete občina Baljun, kjer je našlo poslednje ljudsko štetje 18 Italijanov, celo vrsto italijanskih šol, tako da £r?de na vsake 3 Italijane po ena atifanska šola. V Šušnjevlci naha-mm celo rurminsko šolo. Na prošnjo hrvatsko - slovenskega prebivalstva odgovarja paztnskl komlsarijat a denarnimi globami, ker deca ne po» beča Italijanskih šol UfirteUstvo, KI Ja vztrajalo na svojem mestu, mora trpeti preganjanja. Izganjajo ga v Sardinijo, v strašno veronsko trdnjavo in nadomeščajo z italijaskhn. Z obljubami In grožnjami poživljajo Italijani naše ljudi, da podpisujejo prošnje za italijanske šole In če se nabere ie količkaj podpisov, se italijanska šolo nemudoma otvori. Prošnje za slovenske šole s preko 100 podpisi se kratkomalo ne rešujejo. Tako se morajo dogajati krivice, da ima na pr. v Lovrani 300 naših ptrok le enega učitelja in Jedno italijansko učiteljico, medtem ko skrbi za duševni dobrobit 135 italijanskih otrok 5 učiteljev. Ne zadostovala bi velika knjiga, ako naj popišerrf' bedno stanje hrvatsko slovenskega šolstva v zasedenem ozemlju. Polovica naših šol je zaprta ali poitalijančena, sta-riši pa ne morejo pošiljati svoje dece v italijanske šole, kamor se brani iti. Orožniki lovijo otroke in jim vsiljujejo 2000 letno kulturo. Ampak to so Ie nekatere točke iz turobnega poročila dr. Mikuletiča. Ko Je L 1893. začela družba sv. Cirila te Metoda pobirati v Istri prispevke, je Crispi, kakor beremo v II. deht njegovih Spominov, takoj energično interveniral potom italijanskega poslaništva v Berlinu (gr. Danzl) pri avstrijskem cesarju in vladi, češ da Je ogroženo istrsko italijanstvo od slovanske agitacije. In naš! dlplomatje? 18. december. (Iz uradniških krogov.) Da je vojrta doba potisnila Javnega nameščenca na nalbednejšo stopnjo proletarijata. tega zanikati se nihče ne bo npal. Ti d iti pa tudi nihče ne mor«, da )e državna uprava vsa storila, kar ie bilo v njeni moči, da zboljša žalostni položai v vojni obubožanega lavnega nameščenca. Obupno je bilo stanje vseh javnih nameščencev koncem zadnjega leta. Vlado so deputacije za deputacijo prosile in rotile nai pomaga razstrga-nim in sestradanim Javnim nameščencem. Vse prošnje so bile zaman! Prišel le 18. december. V vsej državi so lavni nameščenci ustaviti delo za tri ure in 511 na manifesta cile, da slednjič zakličeio vladi, da morale tudi jesti, če hočejo za državo in s tem za narod delati. Odločen nastop j« bil to in Izrečen s tako krepkim povdarkom, da se Je tekom 24 ur našlo tudi za iavne nameščence denar, katerega se preje mesece ni mogto najti S svojo cincavostjo Je bivša vlada izgubila zaupanje pri lavnih nameščencih. Zakaj, če sl demokrat ne boš čakal, da odpomoreš najbednej-šem socijalnem stanu takrat, ko meji že na obup, ampak hoš svojevoljno in Iz lastne Inlcljative pomagal takoj, ko uvidiš potrebo in upravičenost zahtevi Danes smo na istem, kot 18. decembra. Trimesečno dovoljena dra-ginjska doklada je potekla te Beograd molči. Bližamo se 1. marcu in prav lahko se zgodi, da dobe Javni * nameščenci le svoks stare plače J Kaj potem? Tega danes nihče ne more predvidevati. Samo eno vemo. da so strokovne organizacije javnih nameščencev Še bolj strnjene kot kedai in v stanu izbojevati, če bo tveba s skrajnimi konsekvencami svoje pravice. Pri tem naj se takoj pomiri Beograd, kakor Zagreb ta l.jubM&na. da Javni nameščenec gotovo ne bo zašel v dejanja, ki bi škodila državi. Veliko preveč ljubi svojo domovino. Vendar zato ne bo bol javnega nameščenca nič manj odločen. Sedal Imamo novo vlado v Beogradu: slov. klerikalno, srb. radikalno . O usodi javnih nameščencev bo odločeval kapitalistični inl veteagrar-nl Protič s svolo gardo. Dobro vemo, da od nove vladne gospode nimamo nič posebnega pričakovati. Saj sed« v vladi slovenski klerikalci, ki so mnenja, da uradnik samo žre in zopet žre. Toda na! bode Protičeva kompanija prepričana, da bo današnja revolucionarna doba kaj hitro pomedla z ljudmi, ki so Jim ljudske potrebe deseta briga In vidijo le strankarske koristi ta lastni žep. Čo drugi ne, bodo jugoslovanski proletarci poskrbeli zato, da solunski »junaki« ne bodo dolgo vladali. Cisto gotovo je da bodo morali Javni nameščenci v najbližlem času biti nalostrejši bol za svoje eksistenčne pravice Zato le potrebna največja solidarnost lavnih nameščencev. Strnjeni v eno organizacijo bomo dosegli vsel Vrzimo iz organizacij ljudi, ki hočejo z raznimi pretvezami zanašat! med nas razdor In sejati med nas malodušnost te reslgniranost. odetra- nbno Hudi k! hočejo nradnfštvo v* pregatl v vozove političnega strankarstva. Bol ne So potreben samo za sedanje dragintefce doklade, gotovo nas samo nekaj mesecev, če ne tednov, loči od tega. da bomo primorani zahtevati ponovna zvišanja prejemkov. Z nesrečno prosto trgovino Je draginja vsaki dan neznosnejšs; privatna Spekulacija In zločinsko verlžnl-Stvo Izpodkopavata tla vsakem« zdravemu gospodarskemu življenju. Posledica: draginja ki zopet draginja. Javni nameščenec bo moraf dobiti novih sredstev. Če bo hotel pošteno živeti. Moral ilh bo dobiti! Zapomnite si to vsi tisti, Irt si imate zapomniti I Uradnik je steber države in če ti stebri niso dobro fundiraid, kal mora biti posledica?! Zato pa sovražniki močne velike Jugoslavije Izpodkopn-Jeio te stebre države, da bi auropa-stfli državo. A vsaka s8a do vremena! §e je naše ljudstvo zdravo ta zavedno ter bo pometlo t vladožefj-nlmi strankarfl. ki jim 1« strakarstvo več kot dobrobit ljudstva, kot dobrobit države. Ruski problem, »Le Temp*« prinaša interesanten uvodnik o ruskem problemu. Pisec tega članka, neki francoski diplomat in dober poznavalec ruskih razmer, gleda boljševiški pokret iz čisto rn-sko-nacionalnega stališča. Vsebina članka je v kratkem sledeča: Zavezniške vlade Še niso izvedle svojih nedavnih odlokov v ruskem vprašanju. Rešeno ni vprašanje oborožene ekspedicije v Rusijo, kakor to želi Churchil, pa tudi glede rednih odnošajev s sovjetsko republiko se še ni sklenilo ničesar določnega. Zavezniki so danes pripravljeni, da materijalno pomagajo državam, ki so nastale na nekdanjem ruskem teritoriju ali k! mejijo na današjo Rusijo, nadalje so zavezniki voljni dopustiti trgovske odnošaje v obliki zamenjavanja materijala med Rusijo, zavezniki te nevtralnimi državami. Ruski problem je treba proučevati z odprtimi očmi. Pri tem ne smemo izgubiti iz vidika možnosti notranje evolucije. Boljševlške zmage so »tvorile v tistih, ki so pripomogli do zmag. dve različni tendend, dva povsem protiv-na pravca. Prvi pravec je čisto ruski, drugi ie boliševiški. Veliko število bivših carskih oficirjev, ki služijo danes — mnogi popolnoma prostovoljno — v rdeči armadi, je brezdvomno prepričanih, da so 8 svojim delom pripomogli do zmage ruski misli, a ne boljševizmu. To je popolnoma naravno. Rdeča vojska Je sestavljena v pretežni večini iz Rusov, katerim poveljujejo ruskl generali. Med boljševišklml voditelji samimi je mogo ljudi, ki ne samo da priznajo ta nacijonalni ruski moment, temveč ga tudi propagirajo. Na prvem sestanku novoizvoljenega sovjeta v Petrogradu je rekel narodni komisar Lunačarski sledeče: V kro gih naše višje inteligence je naletela naša ideja na največje protivnike. ker so oni mislili, da je boljševizem zavrgel naš narodni ruski ideal. S svojim delom pa smo dokazali baš obratno. Zato priznavajo naši intelektualci sedaj, da Je sovjetska vlada danes prvi in edini branilec naših nacijonal-nih, čisto ruskih interesov, To je torej nacljonalna struja v ruskem boljševizmu, a druga struja je čisto boljševiško gibanje, ki se širi preko ruskih mej, da Izzove svetovno revolucijo. To sta v svoji poslednji spomenici proletarijatu celega sveta odkrito priznala Trocki te Sudul, ki pravita: »Vsi svetovni revolucijo-narji se nai združijo in pristopijo ofi-cljelo k tretji intemacijonall. To udru-ženje bo poklicano, da Izzove soci-Jaino revolucijo, da gr® brez zadržka do svojega cilja, da naredi na co-tetn svetu eno komunistično družbo. To sta dva pravca današnjega ruskega boljševizma. Kateri bo zmagal je težko reči. Kdor pozna Rusijo, ve. da Je narodna zavednost v Rusiji 5® vedno močna. , , Ruski narod bo prebolel vse krize. Njegova narodna zavest, ki ga je doslej ohranila, ga bo tudi v bodoče dvignila.. V tej strašni borbi se bo Rusija preporodila in dobila novih moči, In In več daleč čas, ko bo Rusija zavzela v Evropi in na vzhodu mnogo važnejše in uplivnejše mesto, nego ga je Imela do začetka voj. ne. BORZA. LDU Curtb, 20. Borz*. Deviz« na Dunaj 2.40, na Berlin 7,00. na Prago 6.50, avstrijske krone 2.50. LDU Dunaj, 21. febr. Deviza im Zagreb 268-218, m Budimpešto 103 nem- ški rešujejo. Tega zalega sicer ne moremo verjeti, dejstvo pa je, da smo Celjani mnogo premlačni. OBSOJENI NAVIJALCI CEN, VB-RlZNIKI IN TIHOTAPCI. Marija Nučič, rojena na Igu, stanujoča v Cmi vasi št. 13, je bila zaradi navijanja cen obsojena na 200 kron globe in 5 dni zapora. — Josip Benedikt, rojen v Novem mestu, trgovec v Ljubljani, Prešernova ul. št. 5, je bil obsojen zaradi navijanja cen na 6000 K globe, 14 dni zapora hi zapad 81 parov usnjenih gamaš. — Alojzij Schvvarz te Ščavnice se kaznuje z zaplembo krave, oziroma izkupička z globo 1000 kron v prid ubožni akciji in z zaporom 10 dni, ob neizterljivosti pa s 50-dnevnlni zaporom. — Andrej Sever, rojen na Brezovici, stanujoč na Starem trga št. 28, je bil, ker je prekoračil oblastveno določene cene za usnje, obsojen na 8000 I< globe, dva tedna zapora in zapad 16 bal usnja in 30 zavojev govejega usnja. — Josip Rupcli, rojen v Barkovljah pri Tr-stu, je bi! zaradi veriženja obsojen na 3000 kron globe, 8 dni zapora in na stroške za izvršitev kazni. Državni urad zoper navijale© cen, verlžnlke In tihotapce v Ljubljani Društvoma In uradna obvestila. PRISTOJBINE ZA DRUŠTVENE OBJAVE. Uredništva slovenskih listov v Ljubljani so v sporazumu z izdajatelji in Udruženjem jugoslovensklh novinara sklenili, da bodo odslej sprejemala društvene vesti, kakor objave o občnih zborih, o odbo-rovih sejah, o raznih društvenih prireditvah, izkaze darov itd., samo proti plačilu določenih pristojbin. V to svrho ie Udruženie jugoslovenskih novinara uvedlo posebne kolke, s katerimi mora biti opremljen vsak rokopis, ki ga pošljejo društva, korporacije ali posamne osebe urednŠivom v objavo. To veiia tudi za zavode in urade. Za vsako vest, obsegajočo do štiri vrste, znaša kolek dve kroni. Za vsaki nadaljnji dve vrsti le treba na rokopis prilepiti nov kolek. Kolki se dobivajo v uredništvu in upravi vsakega lista, lzkupiio za kolke pripade pokojninskemu zakladu Udruženja jugoslovenskih m>-vinara. Ta sklep stopi v veljavo v sredo, dne 25. februarja. Od tega dne naprej listi ne bodo več brezplačno sprejemali društvenih ali sličnih ob-lav, marveč samo proti plačilu določene pristojbine v kolkih, kar naj občinstvo uvažuje. Ljubljana, dne 21. februarja 1920. Za »Jugoslavijo« glavni urednik Stanko Virant. Za »Slovenski Narod« glavni urednik Rasto Pustoslemšek. Za »Slovenca« glavni urednik Fran Smode!. Za »Naprej« glavni urednik Rudolf Golouh. Za »Večerni List« glavni urednik Fran Kremžar. * Pevski zbor »Glasbene Matice«. Ker se pripravlja v prvi polovici marca koncert, se vrše skupne pevske vaje v prihodnjih tednih, v ponedeljkih sredah ln petkih ob 8. url zvečer. Prosimo redno in polnoštevilno! Odbor. Poučno predavanje o ženski domači obrti. V nedeljo 22. t. m. ob 15. uri se vrši na I orjaškem trgu št. o, ♦o je v poslopju Kmetijske družbe v II. nadstropju poučno predavanje o ženski domači obrti, v Sloveniji in o nalogi osrednjega zavoda ze žensko domačo obrt v Ljubljani. Predaval bode g. Ivan Vogelnik, nadzornik čipkarskih Šol na Slovenskem. K temu predavanju se uUud-no vabilo ženske in dekleta. Slov! trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, Danes v nedeljo ob 10. dop. se vrli v društvenih prostorih XIX. redni občnt zbor. Na dnevnem redu je tudi prememba društvenih pravil. Gospode člane vabimo k mnogobfojni udeležbi. NSS. Mladinska orgntzacija NSS naznani;;, da se vrši redno predavanje v pondeljek, 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih r Narodnem domu. Predirat: zgodovina SHS In sicer zgodovin« Srbov. Radi aktualnosti tvarine se vabijo mlajši ln tudi starejši člani. javen NSS shod v Žlrefc se vrši danes ob 2. url popoldne. Na dnevnem roda so aktualni pofifiča* vprašanja. VaNJenI so detevet, kmetje iu obrtniki. Javen shod v Maribor«. Krajevna organizacij« NSS. v Mariboru priredi danes, v nedeljo ob 9. dopoldne v veliki dvorani Nar. doma Javen shod. Dnevni red: 1. Vzroki naraščajoče draginje; 2. Politični položaj in stališče naše stranke; 3. Odgovor »intemacijonali«; 4. Poročilo o uspehih naših resolucij; 5. Slučajnosti. Dijaštvo. Udružeuje K gostov. akademikov beguncev, Ljal.nana sklicute za ponedeljek 23. februarja t. 1. ob 20. uri r zadnji sobi kavarne »Zvezde« ve. žen sestanek./Vabljeni so tudi člani in odborniki akad. ferjalnih društev »Balkan« v Trstu ln »Adrija« v Gorici ter starejšine iz zasedenega ozemlja. Odbor. Aprovizacija. Val gg. krušni komisarji k vabijo, da se zanesljivo zglase v torek 24. februarja 192« Ob 5. url v veliki dvorani na magistratu radi naprave novih krušnih zapisnikov. PRODAJA SLADKORJA. Na vsak odrezek štev. 2 se dobi v vojni prodajalni pol kilograma slad- • koria po spodaj navedenem redu. Strankam se priporoča, na! pridejo zanesljivo šele ob določeni url. da ne bo po nepotrebneu poktajanja. Stvar policilske straže pa ie. da norenega ne pusti v prodajalno, predno ni zanj določen čas. ker nikakor ne gre. da bodo stranke, ki se najprvo postavijo pred trgovino, dobile najprvo sladkor, četudi Je zanje določen poznejši čas ali celo drugi dan. Ce se bodo spuščale stranke po tem redu v prodajalno, tedaj ne bo treba nobeni stranki čakati čez določen čas. Zamudnike, ki se zglase pozneje, ali stranke, ki hočelo predčasno slao-kor, pa je treba brezpogojno odsloviti. — Za zamudnike se bo določil čas po končani prodaji. V pondeljek. dne 23. popoldne: na št. 65 od 2. do Vi4, na št. 67 od četrt na 4. do četrt na 5., na št. 68 od četrt na 5. do 5., na št 69. od 5. do pol 6. — V torek, dne 24. dopoldne: na št 71 od 3. do tričetrt na 9., na št. 72 od tričetrt na 9. do pol 10., na št. 94 od pol 10. do tričetrt na 11, na št. 95 od tričetrt na 11. do pol 12. — V torek, dne 24. popoldne: na št. 66 od 3. do pol 6. — V sredo, dne 25. ves dan: na št. 70 od 8. do 12. In od 3. do 6. — V četrtek, dne 26. dopoldne: n« št. 75 od 8. do pol 9., na št. 76 od pol 9. do 9.. na St. 77 pd 9. do pol 10., na št. 78 od pol 10. do K\ na št. 79 od 10. do pol 11., na št. 80 od po! H. do II., na št. 81 od 11. do pol 12. na št. 82 od pol 12. do 12. — V četrtek, dne 26. popoldne: na št. 83 od 2. do pd 3.. na št. 84 od pol 3. do 3„ na št. 85 od 3. do pol 4.. na št. 86 od pol 4. do 4., na št. 87 od 4. do pol 5., na št 88 od ool 5. do 5., na št. 89 od 5. do pol 6., na St. 90 od poi 6 do 6. — V petek, dne 27. dopoldne: na št. 91 od S. do pol 9., ha št. 92 do pol 9. do 9., na št. 93 od 9. do pol ltk, na št. 94 od ool 10. do 12. — V petek, dne 27. popoldne: na Št. 96 od 3. do 4.. na št. 97 od 4. do pol 5., na št. 98 od pol 5. do do! 6. — V soboto, dne 28. dopoldne. iu št. 99 od 8. do tričetrt na 9.. na št. 100 od tričetrt na 9. do 9„ na Št, 101 od 9. do pol 10., na št 102 od pol 10. do 10., na št. 103 od 10. do pol 1 L. na št. 104 od pol 11. do 11.. na št. 105 od 11. co pol 12.. na št. 106 do pol 12. do 12. - V soboto, dne 28. popoldne: na št. 107 od 2. od pol 3., na št. 108 od pol .3. do 3., na št. 109 od 3. do pol 4., na Št. 139 in 140 od pol 4. do 4., na št. 63 od 4. do po! 5., na št. 110 od pol 5. do 5. — V pondeljek, dne 1. marca dopoldne: n« št. 111 od 8. do četrt na 10.. na št. 112 od četrt na 10. do 10., na št. 113 od 10. do 11., na Št. 114 od 11. do !?. — V pondeljek, dne 1. marca popoldne: na št. 115 in 116 od 8. do pol 9., na št. 117 in 118 od pol 9. do 9., na št. 119 in 1.20 od 9. do pol 10., na št. 121 in 122 od pol 10. do 10., na št. 123 in 124 od 10. do pol IL, na št. 125 in 126 od po! 11. do 11.. r,a št. 127 in 128 od 11. do pol 12., na št 130 in 131 od pol 12. do 12. - V torek, dne 2. marca dopoldne: na štev. 132 In 133 od 8. do pol 9., na št. 134 in 135 otl pol 9. do 9.. na št. 136 od 9 do pol 10. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA. Opera: 22. febr. nedelja: »Mignon«, izven ab. 23. febr„ ponedeljek zapito. 24. febr. torek: »Netopir«, ab. E. 25. februraja sreda: »Mignon«, ab. B-2. 26. februarja četrtek: »Rigoletto« deiav. pred. »ven ab. 27. februarja petek: »Rusalka«, ab. E-2. 28. februarja sobota: »Netopir*. ab. C. 29. februarja nedelja: »Prodan« nevesta«, Izven ab. Drama. 22. februarja nedelja, pop.: »Pe-pelka«, izven ab. 22. februarja nedelja zvečer: »Brezdno«, deL pred. izven ab. 23. februarja ponedeljek: »Brez« dno«, ab. C. 24. februarja torek zaprto. 25. februarja sreda: »Beneški trgovec (v prid Udruženja igralcev) Izven ab. 26. februarja Četrtek: »Brezdno«, »uradniška predstava) izven ab 27. februarja petek: »Na dnu«, hrv en ab. 28. februarja sobota: »Kristala! grad«, ab. E. 29. februarja nedelja pop.: »P*» pelka«, izven ab. 29. februarja nedelja zvečeril »Beneški trgovec«, Izven ab. 1. marca ponedeljek: »Benešil trgovec«, izven ab. 2. marca torek zaprto. Pokrajinske vesti. Iz Roža. Pribijemo samo dejstvo, da jo neka tukajšnja inteligenca tako idealna, da prireja za narodov blagor gledališke predstave z vett-kim uspehom in požrtvovalnostjo. Zato poživljamo vse lokalne patrl-Jote, varuhe spodobnega dejanja, zaslužne govornike in vse, ki Hm ob besed! narod in domovina, zatrepeče srce in us la za upi je jo živijo, da se strdjo v eno vojsko in ugonobe to pohujšanje. Predvsem da jim Iztrgamo ženske igralske moči, kakor smo jih dobršen kos že. Tako bo zmaj« strta glava domovina rešena Iti mir In pokoj v naši dolini. Z Bukovice nad Škofjo Loko. Dne 20. t. m. je nastal ogenj pri J. Golobu, gostilničarju na LjuSL Gostilničar je bil sicer zavarovan, vendar p« škoda ni krita z zavarovalnino. Kakor se sodi. Je bil ogenj podtaknjen. Ploska pri Veliki Loki. (Tatvina J Tukajšnjemu posestniku Andreju Andolšku sta bila 13. t. m. ukradena dva konja, eden rujav z belo liso na glavi, zdolaj bele noge, drugi črn, malo večji, z liso na čelu In ima ho!) slab rep. Trnove! v ormoškem okraju. Dne 15. t. m. je ustrelil nekdo J. Zelen taka ko je bil na potu lc svojemu »ra-tu v Rucmance. Strel je bil najbrž« iz vojaške puške. Če je bit to slučaj ah zločin, še ul dognano. Po raznih znamenjih bi se dalo sklepati, da Je bil jfločin. Iz Savinjske doline. Tudi pri nas zelo razsaja španska bolezen, ki zahteva letos več žrtev, nego lani. Krivo Je temu večinoma to, ker ljudstvo ne ve, kako bi se v slučaja obolelosti ravnalo. Zato b! bilo želeti, da napiše kakšen zdravnik tozadevne nasvete v časopise. Drobiž. * Raziskoval«« opičjega jezika prof. Robert Oamer je umri pred kratkim v Teunesseju. Prot Gani er se Je bH nekoč naselil v nekem pragozdu v srednji Afriki, kjer Je zgradil sebi hišico z listjem in namestil v njej fonograf, d« bi zbiral razne opičje glasove in po teh proučaval izražanje opičje boli, radosti, ljubezni. Hotel je s tem odkriti Jezik naših prastarlšev, kakor se Je izrazih ker je veroval v Darwinovo teorijo, da človeštvo Izhaja is opičje ras#.'Tod« prof. Gam er je bankrotira! n svojo teorijo, sa kotom Je izgubO mnovo let In mnogo premoženja. Umrl Je pozabljen In siromašen. • Koža dražla nege zlato. V Parizu je sedaj moda, da nosijo darne obleke Iz najflncjših kož. Cene ’ ž w radi teg« tako poskočile, da so celo dražje, nego čisto zlato. Milijonarke imata obleke, ki stanejo oo več milijonov frankov. — Kakšno nenormalno razmerje med temi in stradajočim prebivalstvom srednje Evrope l —»ll—lllIIlil H IH«« I. Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani Mali oglasi. Proda se: Mila a gostilno In trgovino, t nekaj parcelami »ernlje, hišnim in »ospodurskim orodjem, tudi z enim Konjem, sploh z vsem Inventarjem ae takoj prostovoljno proda v Kranju št. 24. Lovro Rebolj. 274 Razno c Poizvedba. Begunci iz Vipavo 1' Kdo ve, kje se nahaja gospod Radivoj Rihar, doma ls Slapa pri Vipavi (Julijska Benečija). Imenovani ae nahaja ! nekje v Jugoslaviji. Komur je znan S egov naslov se vljndno prosi, da agovoli sporočiti pod .Begunka* na upravništvo .Jugoslavije*. 267 Odda sa večja mnošiua pločevinastih škatlic za čistilo za črevlje. Naslov v upravi. 250 Proda so kompletna oprava za kino. Naslov v upravi. 251 Isglnlla Je In prodala konzumna knjiga z denarjem na naslov Marija Majdič. Odda naj se proti dobri nagradi g. Ivanki Prek, Pogačarjev trg. perncH deviz, vami vse htiresna skupnost s bratsko tskompln banko jo k m srbsko koko v Zagrebu. Brzojavili naslovi „ESKOMPTNA“. eskoipt menic akreditivi etektov borza’ Intarurb. telefonska štev. 146. Sprejma na dijakinja na ****'" ... PS?! Kina železnato vino Moderna hlla enonadstropna, v centrumu Beograda s 6 stanovanji je naprodaj. Več pove Lukovi!, Beograd, Kursulina ul. 44. 214 Še dobro ohranjena, lepa kom-soba se radi pc anja prostora proda. Istotam je .................... .P« Bosanska vazonlno so raz ,-k,rJ- M«>l«ollJa» v Ljubljani, stavljene vsaki dan od 8.—12. in od Dunajska oesta, krepča malokrvne, 14,—17. ure v obrtni šoli v Ljubljani.! nervozno, oslabele odrasle in otroke. Vstopnina K 5'—. 273 pletna spalna soba se radi pomanjkanja prostora proda. Istotam je tnal na ogled krojaški šivalni stroj. Poizve se na Sv. Jakoba nabrežju št. 28. 421 Proda se nekaj starinskih stvari rakiti avb, rezljana skrinja in več perzijskih preprog. Soboto od 14—16 ure. Bleivveieova cesta št. 7, pritličje na desno. 420 Kupi se: Kupim vsakovrstno mizarsko že rabljeno orodje po vsaki ceni. Naslov pove .Anončni zavod* Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 267 Mlajši uradnik liCa mesečno sobo če mogoče z električno JuHo in hrano. Cenjene ponudbe pod »Uradnik* na upravo lista. 219 Zenitne ponudbe. Stara revmatična Skatlja išče primernega pokrova. Gospodične, ki so že odcvetele in odživele naj pošljejo svoje ponudbe, če le mogoče z najnovejšo sliko na upravništvo »Jugoslavije* pod Šifro „ZgubaM. 220 Naročila proti povzetju. 168 DRVA suho, mehka in trda, žagana in cepljena dobavi in pripelje na dom SREBOTNJAK, Kolodvor-39 ska ulica Stev. 81. Cigaretni papir sledeče vrste: Golub, Abadle, Club in Sarnum priporoča na debelo: JiaMi-Paplrfllta", Liljana, Mastni tu tl Kupim 10—15 vagonov smrekovih in jelovih žaganic od 12—40 mm močnih. Ponudbe z navedbo cene ter vagon nakladalne postaje pod: Zaganice na upravo »Jugoslavije*. Kupi S« v Ljubljani, Maribora, i Colju samo prvovrstna nrarska-zlatar-Hra trgovina. Vstopi se tudi kot kom* panjon z K 200.000-—. Ponudbe sprejme Lečnik, Borovlje. 376 Kupijo se dvokolesa rabljena tudi pokvarjena, šivalni in pisalni stroji, motorj«, avtomobili. Trgovina z raznimi stroji, ljubljena,' Stari trg 28. 236 Moško sodlo, kemplotno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo »Jugoslavije* pod 26S. Los. Kupim hrastovo, smrekovo In bukovo hlode m žago. Ponudbe s cenb na naslov: Ivan Šiška, tovarna parketov in parna Žaga, Ljubljana, Metelkova uliea 4a. 223 Kupi so oziroma najame vila v Ljubljani ali pa zamenja za lepo vilo v Zagreba — Ponudbe pod Šifro K. I. na upravo Usta. Zahtevajte »Jugoslavijo<* o vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte naročnikov J Kupujem In prodajam vse vrste starine (antikvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, starinska stekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. KoncS-sijoniran posredovalec pri prodaji in nakupa posestev in nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. 86 Stavbeno inženirsko podjetje in tehnična pisarna inzenii ir. HROM KM, oblastveno poverjen stavbeni Inženir Ljubljana, Hiišerjeva ulica 7. Špecijelno stavbeno podjetje za betonske, ielezo-betonske in vodne zgTadbe. — Izraba vodnih sil. — Prevzema v izvršitev vse stavbene inže- 7 , . nirske stroke In izvršitev vseh toza- j dobra vinska veletrgovina, V devnih načrtov. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Nasveti itd. 186 kleteh 86 nahaja za več 100 hi z mlinom in več drugih poslopji, v katerih se je nahajala tudi več let zelo Ponudim posode, leži v večjem industri- jalnem kraju poleg juž. železnice, Rnpnjem staro zlato in srebro :: po naj višjih dnevnih cenah. :: ILOJZIJ FStflS, Morsovi oifca 6. Velika izbira zlatnine, nr, srebrnine in briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno in solidno. Službe: Išče se za mestno pristavo: V modni in manufaktura! stroki dobro InveSbana prodajalka Išče mesta. Gre eventuetno tudi na deželo. Cenjene ponudbe se prosi poslati na upravo lista pod: .Takoj ali pozneje*. 272 Hrana in stanovanje v biči. Po- Mlad, Inteligenten uradnik, izve 8» : Cesta na Kodeljevo 8 zmožen vseh pisarniških del išče primernega mesta pri kakem večjem, solidnem podjetju v Ljubljani. Cenjene ponudbe z navedbo plače ngj se naslovijo na upravništvo „Jugoslavtje“ pod šifro »Uradnik". 217 1 goMu Rnl \ H. iHittiaiiliislip. (nasproti prisilne delavnice). 424 Invalid, iščem dobrega delavca mehanične stroke, ev. urarja za lahko in trajno delo. Pismene ponudbe 'Mehanik 333" na upravništvo. E (Eli Mizarski poslovodja išče primernega dela. Cenjene ponudbe ..Poslovodja" na upravo Usta. strešnik, grobne oklepe, stopnice iz umetnega kamna itd. nudi F. BANDA & drug, Ljubljana, Karlovška cesta 8. 226 Uradnika za obračunavanje delavsko plače (Lohnverrechner) Išče Kranjska tvomlca žeijezne i bravarsko robe v Kamniku. 262 Kola skl pomočnik n bolj- Sa da a se ISCo. Iščem tudi primerne prostore na kovaSko In kotorsko Obrt. Mihael Ložar, Dragomelj. KJBS m franko vagon Spodnje Štajerskih postaj; pojasnila vsak kupec naj navede sam ceno. Les Se bo oddal uajvišjemu ponudniku.! V letu 1920 bom izdelal 200— 300 le-' senih hiš, ter iščem za te zgradbe tvrdko odjemalko za izvoz. Prosi se za ponudbe, eventuelno brzojavne, do 25. t.m. na naslov: Korošec, Braslovče. se zamenja 8 posestvom onkraj južne demarkacijske linije. Natančnejša daje iz prijaznosti Fran Ogrizek trgovec, L y y=\r 3E Odvetnik dr. JOSIP SAJOVIC je otvoril pisarno Ljnbljani, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj družbi z odvetnikom dr. JOSIPOM HACINOM) \l n- Trboveljska premogokopna družba kupi proti takojšnji dobavi kupi 5 vagonov 25 mm močnih desk 10 vagonov 30 mm močnih desk 18 10 vagonov 40 mm močnih desk "la® 10 vagonov 40 mm močnih desk *^B® Ozira se tudi na delne ponudbe, kateri naj se vpošljejo na naslov: Trboveljska premogokopna družita- reprezentanca, Ljubljana. Knafljeva ulica stev. 13, ljubljanski kamnosek Alojzij Vodnik, vabi prijatelje lepega marmorja za pohištvene oprave na ogled. jDošlo je 10 yrst najrazličnejšega marmorja iz Italije. Priporoča n slavnemu občinstvu Izdelovatelj usnjatih dokolenic (gamaš) Ljibljana Zg. Šiška it. 42. O N O s primerno šolsko izo-zdi rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupuje in prodaja SEVER*1 Vsakovrstne vožnje se sprejemajo Slomškova ul. 19 (nasproti elektrarne). ■o o N o podjetje Ljubljani. stalno sprejme provizije Le agilni naj pošljejo oferte z navedbo dosedanjega službovanja na poštni »•' Deklica brazbo, krepka, zdrava, ki ima veliko veselje do trgovine, želi vstopiti kot JntltVO M lllM SlUl tllBVSke Ml učenka v trgovino. Ponudbe pod šifro .... ~ . , ._ »učenk«*, pošta st. Pavei pri Preboldu. Maribor, Tegeithofova cesta 45. Mlad trg. pomožnlk, mešane široke išče službe v manufakturni trgovini. Naj raj o gre v kako mesto: Ljubljano, Celje, Maribor ali dragam. Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije* ped Točnost*. 714 Knjigovodja In Itoroapon- eSent z dolgoletno prakso, perfektnim znanjem srbohrvaščine, nemščine in JafiMne, tudi dober za francosko kore- spondenco, želi premenitl službo. Vprašanja na naslov li lista pod »Samoatalen*. Kontorlstlnja s prakso, prvovrstna samostojna moč, vešča vseh pisarniških del, se pod zelo dobrimi pogoji takoj sprejme. Ponudbe na ®-pravo lista pod »Kontoriatinja 900*. Pofitano dakla, staro 18 let, želi vstopiti v službo do 1. marca k boljši družini, kjer bi mogla v kuhinji pomagati. Znam tudi šivati. Ponudbe na naslov: »Izvežbano dekle* poštno ležeče Vransko. 818 Kot plsornllka mol, teli vstopiti gospodična zmožna lažjih pisarniških del v Ljubljani ali izven Ljubljane. Ponudbe na upravo »Jugoslavije* pod »Točnost*. , 400 iile m kuharica pošt nesljiva s dobrimi izpričevali. pove uprava »Jugoslavije' Kje Oskrbnik, strokovnjak vseh panog gospodarstva in gozdarstva, Ipe-cjjalist v vinorejl to sadjenji, iMo službe. Naslov v upravi Usta. 182 Očem mesta ali slično. Imam pripravnico za srednje šole, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi nekoliko trgovsko izobražen. Naslov pove upravništvo •Jugoslavije*. 418 Preda se v Tremerjih St. 2 pri Celju hiša z MRio prostori sa trgovino ter 8 oralav zemljišča iz proste roke na Javnldražbi v nedeljo dne 29 februarja 1920, Licitacija se vrši na lica mesta ob Mi DRVA suha in trda so prodajo na drobno Slomškova ulica št 19 (nasproti elektrarne.) 216 v zabojih po 15 kg. Kava čaj Čokolada Kakao Kavin pridatek Konjak Rum Likerje šampanjec Namizna vina Msudelni Rozine Dišave Paradižnike razpošilja po celem kraljestva od 5 kg naprej poštnine prosto i JOS. FABIANI Ljubljana, Prešernova ul. 54 predal 74 v Ljubljani. 207 HHHHNHNBffSHI n M Domača tvornica rublja d. d. Zagreb, Jelačičev trg br. 2, I. kat nndja trgovcima samo na veliko muško rublje kao razne vrsti košulja, gada, nočnih košulja, orukvica, meka-nih manšeta i mekanih ogrlica. tfaručbe pouzečem obavliaju se kretoni pošte. 181 ROBNI OOIO preporuča svoje bogato skladište svakovrsne manufakturi]e robe kao ensleskih takanina, potstava, Bvila, šifona, kretena, zefira. pamučnih i končanih tkanina itd. NAZNANILO. njam, Cenjenemu občinstvu in turistom vljudno nazna-da sem otvoril gostilno in prenočišče Damski koncert I. uri popoldne. Hlode (Mie) deske In trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najviiii ceni vsako množino družba Jgpfflf V Ljlbljlll, Kreku t>| H. LES se proda. 16 vagonov tesanega stavbenega lesa. Poizve se pr* A. ROZMAN, Slovenska Bistrica. svira danes in vsaki večer v restavraciji »Zlatorog 8f v Gosposki ulici štev. 8. To^jo se pristna bela in črna vina ter vedno aveže pivo; izborna domala kuhinja. Za obilen obisk se najtopleje priporoča Ivan in Nežika Kočevar. v Stražišču pri Kranju. Točil bodem vedno najboljša pristna vina vseh vrst. Preskrbljeno bode, ker je v hiši ljana mesarija in prekajevalnica mrzla in gorka jedila. Za solidno postrežbo jamči Anton Križnar, 261 posestnik in gostilničar. tudi dobro vpe-tudi za vsakovrstna 204 Naznanilo. Uljudno si usojam slavnemu občinstvu naznaniti, da bom v hiši g. MATO GRGIČ-A na Jožefovi cesti 6 v Mariboru dne 1. marca L L prevzel pekarijo (dosedanji najemnik MIHAEL LORGER) ter w boa potrudil vaem željam slavnega občinstva promptno ustreči. Zaaigural aem si vsakovrstno in najboljšo moko v toliki meri, da Jo bom imel vedno dovolj v zalogi. Bz mnogobrojnt obisk prosi In se priporoča ndanl tu Ivan Jagarinec. Pri drž. kmet. kem. zavodu v Ljubljani se odda takoj služba kemika inženirja s prejemki X. ali IX. činov, razreda državnih uradnikov in s* pravico do napredovanja po smislu pragmatike za drž. nastavljence. Prednost ima domačin in če bi tega ne bilo, se sprejme v' službo tudi Slovan — inozemec. Služba Je za prosilca, ki ni bil poprej v definitivni javni službi alt pa je Slovan inozemec, začasna ter postane definitivna po enoletnem zadovoljivem službovanju, odnosno šele potem, ko postane prosilec državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri definitivni namestitvi se bodo prosilcu vštela v pokojnino vsa po dovršenih študijah v praksi prebita leta, kolikor bo za izvrševanje službe vpoStevanja vredna. Na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani naslovljeno pravilno kolkovano prošnjo naj prosilac i dokazili o usposobljenosti pošlje do 1. marca 1920 podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji naj se priloži tudi domovnica ter nravstveno in zdravniško spričevalo. V poslednjem mora biti irečno potrjeno, da je prosilec sposoben za službo v kemičnem laboratoriju. Ravnateljstvo drž. kmet. kem. zavoda v Ljubljani dne 18. svečana 1920,