Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 20. marca 1937 Štev. 64. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din ! Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Htvaiska vfuasauje ie bilo že ob priliki skupščinske proračunske razprave v središču debate in obravnavanj. Dosedanji potek proračunskih razprav v senatu kaže, da je hrvatsko vprašanje tudi v ospredju senatnih proračunskih obravnav. S hrvatskim vprašanjem se je zlasti pečal senator dr. G r-g a A n d j -e 1 i n o v i č, ki je uvodoma obširno razpravljal o narodnem edinstvu kot temeljnem načelu naše državne skupnosti, ki se je na tej, osnovi ustvarila. Izvajal je: Nemogoča politika v Beogradu ie tirala nasprotnike v zagrebško smer. V Beogradu so s skoro orientalsko indi-ferentnostjo gledalj na vse ono, kar je segalo preko meja vsakega proračunskega leta. Hrvati so sicer reagirali na način, kakor morda ni bilo potrebno, vendar pa niora Beograd razumeti, da je prestolnica Jugoslavije, ki je nastala po volji vseli treh plemen. Toda delale so se napake. Pri nas je bila vsa oblast koncentrirana v Beogradu. Od 25 ministrskih Predsednikov je bilo 23 Srbov. Toda tudi Magreb mora imeti ustanove, ki so splošno narodne in splošno državne. Čemu ie treba v Beogradu ustanavljati fakultete, ki so doslej bile v Zagrebu. Politika edinstva se ni pravilno razumela. Za hrvatsko vprašanje je mogoča rešitev le v sporazumu. Dr. Stojadinovič je dolžan Povedati, ali si dejanskj želi sporazuma z dr. Mačkom. Naša pravica je zahtevati, da nam kaj povem o tem, ker je pač jasno, da se ne moremo zadovoljiti s »pripravljanjem atmosfere«. Najsrečnejši politični dan bo zame oni, ko bom po doseženem sPorazumu videl dr. Mačka, kako kot Predsednik vlade vodi državno politiko. Kakor ta govor, tako je zbudil veliko Pozornost tudi govor poslanca inž. D. o po viča UNS). Povdarjal je, da je vlada sicer prepustila lvrvatski sektor kraljevine Jugoslavije dr. Mačku in je (;eio dopustila skrajno popustljivost nakani davčnim obveznikom v savski ba-PPvini, vendar ni niti najmanj dosegla, dp bi se dr. Mačkovo srce omehčalo. Pač Pa ie dopustila, da je lahko vsakdo udaril Po unitaristični misli. Dr. Stojadinovič .e unitarist, dr Korošec pa proglaša na-elo o treh narodih. Ostro je obsojal po-topanje z naprednimi in nacionalnimi enientj v Sloveniji. Nemir Je nastal v natu v zvezi z incidentom, ki ga je po-j-ročii senator JRZ F. Smodej. Ko je -senai°r Popovič izjavil, da so se ^ruztimeli slovenski in muslimanski kle-alei, mu je vpadel v besedo senator ' rodej, češ »Slovenska ljudska stranka ro se imenovali. Vljudnost zahteva, Vg ‘Rujete stranko tako, kakor se zolj, * Venator Ivan P u c e 1 j pa je ob sme-tilu:??DatoTjev deial Garibaldijeva brigada tolče redno laško vojsko MADRID, 20. marca. United Press poroča: General Miaja je razglasil, da imajo največjo zaslugo za osvojitev Brihuege italijanski protifašisti, ki so ustanovili posebno Garibaldijevo brigado, ki je z jurišem zavzela to mesto ter zajela ogromno vojnega materiala. Ujeto je veliko število vojakov redne italijanske vojske, od katerih so tudi mnOgi pribežali na stran garibald’jevcev. Garibaldijeva brigada je sestavljena iz italijanskih prostovoljcev ter ujetnikov redne italijanske vojske, ki se takoj prijavljajo kot prostovoljci za madridsko vlado. MADRID, 20. marca. Republikanske čete so ponovno zavzele Brihuego. Mesto je popolnoma razdejano. Republikanske čete so zajele okoli 100 fran-covcev te: zaplenile 60 tovornih avtomob!lov, 6 topov, 20 strojnic in veliko število brzostrelnih pušk. V Brihuegi sami preg'edujejo republikanci vojni material, ki so ga zaplenili v ogromnih množinah. 15 republikanskih letal je onemOgočdo koncentracijo francovcev pri Brihuegi. Vrgla so 360 bomb ter oddala na nje iz strojnic 12.000 s*relov. 45 napadalnih in lovskih letal pa je cd-da'o 25.000 strojn’ških strelov. Tudi so republikanske čete dosegle nove uspehe v bližinj francoskega mostu. SIGUENZA, 20. marca. Na guadalajarski fronti so odbili francovci vse republikanske napade. Tud1 je bil odbit napad na vseučiiiški okraj. Nad 300 republikancev je bilo ubitih. Akfieja m mfamiU Mfiiska neuhattsesi, h... LONDON, 20. marca. Predsedn’k bel-zbornice Hymans je imel včeraj dve konfareiici z britansk ui zunanjim ministrom Edetom. Anglija in Francija že-Uta zajamčiti nevtrahiost Belgije, toda to samo tedaj, če bi Belgija v slučaju oboroženega konflikta dovolila njenim četam prehod preko svojega področja. Večina članov belgijske vlade ne želi, da bi v slučaju vojne imele angleške zračne sile svoja oporišča v Anversu ali Osten-deju, kakor to zahteva angleški generalni štab. Angleški krogi smatrajo položaj kot zelo resen, zlasti ker je belgijska vlada Izjavila, da b: generalštabni razgovori imeli samo tedaj smisel, če bi se jih udeležili tudi člani nemškega generalnega štaba. Osite tesede b gm$£eške fmmiee LONDON, 20. marca. Znan; dekan iz Winchestra je ob prifki maše zadušnlce, ki jo je imel v neguševi navzočnosti za žrtve abesinske vojne, naslovil izredno ostre besede na naslov ItaFje in Mussolinija. Dejal je: »Gospodar ItalMe meni, da je Cesar. Nlkdo, ki pozna Italijane, ne bo mogel tajit', da so Italijani miroljuben in povsem nevojaški narod. Njihova zločinstva v Abesiniji, Libiji in Španiji, ki se lahko stavijo na stran armenskih zločinstev, se lahko pojasnjujejo le s tem, da ie italijanski narod zajel zli duh nadčloveškega obsega.« nator dr. Kramer o prilikah v Sloveniji ter obenem dejal, da se bo s političnimi razmerami v dravski banovini podrobneje pečal pri specialni podrobni razpravi o proračunu notranjega ministrstva. Gospodarske prilike v Sloveniji nudijo nadvse žalostno sliko. Najboljši dokaz za to je obravnava v banskem svetu, kjer so govorili o gospodarskih prilikah v Sloveniji najvidnejši pristaši JRZ ter osebni prijatelji notranjega ministra tako, da je treba njihove govore le prečitati. Tudi se je na zasedanju banskega sveta v Ljubljani ugotovilo, da se je pri tej priliki prvič ugotovilo, kdo je sestavil znamenite punktacije. Skrajni čas pa je tudi, da se preneha s prakso odvajanja vseh , viškov narodnih prihrankov, ki se od lani naprej prelivajo v blagajno državne Hipotekarne banke in Poštne hranilnice, ki se uporabljajo v povsem drugih pokrajinah, kakor pa onih, kjer so bili zbrani. Med najtežjimi centralističnimi ukrepi pa je nedvomno uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Vsi dolžniki so prišli v roke enega centralnega državnega denarnega zavoda. Za to ceno je moralo v dravski banovini propasti vse kmečko zadružništvo. Tako brezobziren je sedanji gospodarski centralizem, ko ni JNS že davno več na vladi. Sedaj morajo v Državno hipotekarno banko celo siromašni prispevki iz bratovskih skladnic. Po njegovem govoru, ki ga je zaključil z izjavo, da bo njegova skupina glasovala proti proračunu, ker nima zaupanja v tako vlado, in ki ga je levica spredla z navdušenim pritrjevanjem, so spregovorili še drugi senatorji, med njimi dr. U. Kru 1 j, dr. Peter Zec, ki je izrazil prepričanje, da bo jugoslovenska ideja končno vendarle triumfirala in Vojislav Protič (JNS), ki je izjavil, da je najboljši izhod iz sedanjega položaja v povratku k resničnemu, jugoslovenstvu. Uteka 700 okate - idue skAe c&sfdezije n .... »Zakaj sc pa sra-■'«te svojega pravega naziva? Pristna Ha' dJe ne Mlle sran,ovaii svojega ime--ie zater)1 senator Uroš K r u I j šlti o pnr)omn'*: »‘Vi ste kakor avstrij- o ‘ - clutschniggova stranka«, je senator Ho\° i ' °dsovoril: »Lahko bi vas ime-W Komunistično- stranko, pa tega ne lem;-1'* *:1 'zklva ,e zbudila v senatu " in je senatni predsednik dr. Man-mnič le « težavo vpostavll mir je nedvomno dosegla proračun-fCmnraZDrava v senatu ' velikima govo-k a j! s®nat°r|ev dr. Kramerja in zanienl-p ‘rai evega namestnika senatorja dr. kaJca- Oba govora, v katerih sta na-koslr! ogromntJ razIik<) med jasnim ju- litik^VUn?kirT1 l)r°kram°m in nejasno po-v vs a' delujoče stranke, 1 -cj politični javnosti veliko pozornost m * ^nat v w delujoče stranke, sta zbudila ,S(b polit - ad sedanjim režimom, tako je izvajal kpf' !°r dr Kramer, ic naša država ka-Plpvp ' ‘)rcz krmila. Nihče ne ve, kam M,1°. niti kam bomo prišli. Gospodo NEWYORK, 20. marca, V Taylorju pri New Londonu je eksplodiral v šolskem poslopju parni kotel. Posledico eksplozije so bHe strahovite. Nad 700 učencev so potegnili izpod razvalin mrtve. Postali so deloma žrtve eksplozije parnega kotla za centralno kurjavo, deloma pa požara. Med žrtvami je tudi ,68 učiteliev in učiteljic, ki so sc ponesrečili večinoma pri reševanju otrok, šota je b!la med najmo-dernejšmi v Združenih državah ameriških. Prizori ob pogledu na uboge starše so nepopisno pretresljivi. Vzrok eksplozije je baje podtalni plin. Nad vsem petrolejskim področjem Texasa jo proglašeno obsedno stanje. Veliko število učencev je ranjenih. iz vladne večine združujejo samo partizanski interesi, vsak za sebe pa ima pri tem neke skrite misli. Vlada je podala sicer svojo deklaracijo, ki pa po »Slovenčevem« pisanju tie pomeni priznanja unitaristične misli. V času, ko se vsi evropski narodi začrtujejo svoje nacionalne naloge, se pri nas 20 let po ujedinjc-nju nekateri sprašujejo, ali ni bilo naše ujedinjepje morda pogreška. Dopušča se sicer difamacija unitaristične misli, ni pa pri tem toliko čuta odgovornosti, da bi sc gradila in sestavila druga nacionalna in državna ideologija, če jo je sploh mogoče najti. Sedanja vlada je prevzela nalogo, da najde pot do dr. Mačka, toda vse kaže, da je krenila po potih, ki ne morejo ostati v mejah sedanje ustave. Potem, ko je dr. Kramer pobijal in argumenta rično spodbil izvajanja glavnega govornika vladne večine senatorja l)ra-goslava Dford.ieviča in potem ko je izjavil. da bi brez narodnega edinstva ne bilo Jugoslavije, se je senator dr. Kramer dotaknil nekaterih žalostnih pojavov v našem življenju. Danes doživljamo, da se nahaja v senatu gospoda, ki se je prejo predstavljala kot najvernpjšc sluge po- litike Velikega kralja, kj je prejemala od Njega razne časti in položaje, ki pa danes pogumno polemizira z Njegovimi idejami in programom. Drugi pa zopet, ki jim je dal oblast v roko in ki naj bi bili izvrševalci Njegovih načel, pa niso bili pri izvrševanju teh dolžnosti baš posrečeni, sedaj po pivnicah in kavarnah obtožujejo režim, katerega najtežje napake so zakrivili baš oni sami. Ministri, ki so sedeli v šestojanuarskih vladah in ki so dajali s voj čas svečane pismene izjave, da sc za vedno odrekajo svoji politični preteklosti in ki so sprejeli jugoslovenski program, pa so danes prešli v čudne smeri, četudi niso še obledeli njihovi podpisi na teh svečanih izjavah. Obširno se je pečal senator dr. Krame r s politiko vlade, ki prejema že dve leti pooblastila za politične zakone, toda o teli zakonih ni še do danes nobenega sledu. Namerava sc uvesti sreskl volilni zakon, ki bi definitivno 'upropastil vso nacionalno in notranjepolitično kohezijo naroda iti atomiziral jugosiovenske politične sile. S tem bi sc na stežaj odprla vrata popolnemu političnemu separatizmu. Izčrpno pa je razpravljal potem se- PMteki NARODNA SKUPŠČINA je na svoji četrtkovi seji sprejela novi zakon o pooblaščenih inženjerjih. »SLOVENČEVA« VOJNA NAPOVED ORGANIZACIJI, KI JO JE USTANOVI! I)R. JANEZ EV. KREK. Očka »Slovenec« se je v svojem včerajšnjem uvodniku spravil nad krščanskosocialno delavsko organizacijo Jugo-slov. strokovne zveze (takozv. »beli« v nasprotju s pravovernimi »zelenimi«), ki jo je, kakor znano, ustanovil pokojni dr. Janez E. Krek. Povod je dal očki »Slovencu« članek, ki ga je v krščanskosocialni Del. Pravici« napisal odvetnik dr. Pokorn. Iz te »Slovenčeve« pisarije razvidinio, kako malo »pravoverni« so postali kar naenkrat- nasledniki pok. dr. J. E. Kreka. Med drugim beremo v tem uvodniku: J SZ (Jug. strok, zveza) je s tem člankom pokazala, da se kljub velikemu trenutku ni zavedala svoje naloge, katera čaka vse krščanske delavske organizacije. Vsa v omami demago-ških gesel, katere marksisti stresajo me.d svet, odklanja vse reforme ... Toda dtroško naivnost ali pa grešno površnost o presoji delavskih razmer dokazuje organizacija, katera pravi, da je krščanska, pa slepo drvi za takimi rdečimi udrihnlica-mi, pa si celo domišlja, da je tako dobila patent zastopati vse delavstvo, jemlje ugled našim slovenskim možem \ vladi. članek v »Del. Pravici« pa ne kaže, da bi hotel krščanskega delavca pošteno informirati, zato organizacija, ki daje po svojem glasilu pisati take članke, ne more pričakovati, da bi tako delo imeli za pošteno. Tudi pravi »Slovenec«, da »bo slovensko krščanski delavec moral iskati drugačne družbe« ter misli pri tem oči-vidno na »zelene«. Nas sicer pisarija Stran 2. Marfborskl »VeCerniS« Jutrs V Mariboru, dne 20. III. 1937. ii—* 10:3 Še do nedavno — do vojne in celo po .,,ej — so bili dani pogoji za gospodarski razvoj, socialne razmere so bile kolikor toliko znosne, ostalo življenje je,šlo svojo zmerno pot. Nismo poznali problemov, ki se nam danes vsiljujejo in terjajo rešitev: kdo se je baVil z vprašanjem nadproduk-cije, brezposelnosti, preobilice izobražen-stva; kdaj se je toliko govorilo o nesoglasju cen med enih in drugih proizvodov in kdo se je kdaj obregnil ob mesto in deželo, ob to in ono socialno skupino. In tako dalje. Življenje je valovilo zmerno in ker ni bilo sunkov, ni bilo odpora, kar se javlja tudi v socialnem življenju. V razmeroma zelo kratkem časovnem razdobju se je temeljito spremenilo, saj čujemo v ljudstvu, da so predvojni in povojni časi, osobito zadnja leta, v razmerju kor dan in noč, proučevalci gospodarskih in socialnih prilik pa postavljajo ugodje prejšnjih in sedanjih časov v formulo 10:3. In vzrok? . Vojna, ki se ji potiska krivda, ali imperialistični načrti in težnje, ki jih skrivajo veliki narodi? Nenasilna in neugnana lakot po materialnih dobrinah, ali mogoče povojna duševnost mas? Tudi razvoj tehnike pada pri delovnih množicah v nemilost, pred vsem pa stroj, ki da izpodbija delovne energetične sile. Ne le eno ali drugo, ampak vse skupno je res, ker so te in druge činjenice v medsebojni organski zvezi. Vendar pa smemo mirno trditi, da zavzema v tem nizu prvo mesto povzročilca današnjega stanja gospodarstvo, a to ne mogoče v lastnosti ustvarjalca osnovnih pogojev življenja, ampak v smislu krivične, nesocialne porazdelitve dobrin, kar je malo ne stoodstotni človeški družbi za njen vsestranski razvoj in napredek nepremostljiva ovira. V tem je osišče socialnega problema. Potrdilo za to nam nudita oba svetova: dežela in mesto, ki jih prav ta krivica peha v medsebojno, dasi prikrito borbo. Ta pa ni radi mesta kot takega, pač pa radi njegovih gospodarskih funkcij, ki usmerjajo tudi podeželsko gospodarsko-socialno in ostalo življenje. Meščan in deželan sta v medsebojnem trenju; to prihaja vedno bolj do izraza med mestnim in kmečkim delavstvom — torej tamkaj, kjer je najmanj vzrokov, oziroma tehtnih vzrokov niti ni. Med našim kmetom in mestnim industrijskim delavstvom ni skoro niti prehoda: oba sta medsebojno stopljena in sta istočasno eno in drugo: kmet in industrijski delavec. Mestno delavstvo pa se jezi nad dotokom kmečkega delavstva v mestu, češ, da mu to odjema kruh in tvori takozvano rezervno armado, ki jim vsak čas vpade v bok in križa račune. To bo mogoče deloma res, ker manjka kmečkemu človeku politična vzgoja in ne pozna delavske organizacije in discipline. A pojav te prikrite napetosti nam le potrjuje našo gornjo trditev, ki neposredno podčrtava resnico, da sta oba enako izigrana: mestni delavec kot producent industrijskih. podeželski pa kot producent kme- tijskih proizvodov. Vedno pa je bilo in po naravnem zakonu tudi ostane, da se človek umika v smer najmanjšega odpora oziroma prakt čno jz_ raženo: kjer upa na boljše življenske prilike. To je nespremenljiv gon za lastni obstoj, ki peha kmečkega fanta m dekle v mesto. So sicer vmes primeri neutemeljenosti, kot n. pr. otroci trdnih kmečkih hiš, izmikanje kmečkemu delu. žeja po mestnem ugodju itd., ki pa na stvari nič ne spremene. Takih primerov pa je menda malo in napram številu prisiljenih neznatno. Pomisliti moramo, da so posestne razmere naše sicer prirodno lepe in bo- 1 gate pokrajine take, da potiskajo delovne moči v tržne in mestne centre. Od 100.000 bajtarjev v Sloveniji je gotovo polovica v naši pokrajini, kar znaša najmanj 200.000 ljudi. Nedvomno ima najmanj vsaka druga hiša vsaj po enega odvisnega člana. Tako dosežemo okrog 25.000 odvisnih rok. ki i beže pred vsem v industrijske centre. Od- * tod je tudi naše žensko delavstvo v tekstilni industriji, naša gostilniška, kavarni- ška, hišna in druga služinčad. \ dosega število okrog 4000. Ta dotok je bil v vseh časih in povsod in se ravna po vsakokratnih prilikah ne-posrednega okoliša, če bi hoteli ta proces zaustaviti, morali bi se vrniti k srednje-1 veški mestni upravi, ki je došlece poljubno' odklonila. Tudi če bi bilo danes kaj takega praktično mogoče in izvedljivo, bi pomenilo prst v vodo, v biološkem oziru pa nazadovanje mesta. Saj je splošno znano, da deluje dotok kmečkega življa v mesta osvežujoče in da neplemenito plemeniti. Uspešna ovira temu dotoku bi bilo vsesplošno izboljšanje prilik na deželi, kar pa zahteva korenitih reform, ki niso izvedljive čez noč, niti za eno samo pokrajino. . Res pa je, da bi se dotok dal in bi se v interesu celokupnosti tudi moral ovirati v primerih, kjer gre za nepoučenost dežela-tiov, s katero si usvajajo vtise mesta z naivnostjo in napačno razlago, oziroma v kolikor je krivda v strokovni zaostalosti v poklicu. Tukaj gre beseda šoli. društvom itd. U ktai\esivu žene Useda lepe m dmte ie&alke: » višine 500 m v md »Slovenca« ne zanima, ker poznamo recept, po katerem prireja svoje članke. Veliko bolj nas zanima odgovor »Del. Pravice«, ki bo nedvomno zanimivejši, kakor je ta »Slovenčeva« vojna napoved organizaciji, ki jo je bil ustanovil pok. dr. Janez K. Krek, ki jc bil ustanovitelj tudi številnih ljudskih zadružnih hranilnic, katerih položaj je sedaj po uredbi o kmetski zaščiti obupno ogrožen. DOBROTNIK. V četrtek je prejela zagrebška »Ljudska kuhinja« od neznanega »dobrotnika« osem sodov kislega zelja, t. j. približno 1000 kg. Tolikega dobrega srca niso pričakovali. Ko pa je kislo zelje pregledala posebna komisija zagrebškega tržnega nadzorstva, so dognali, da je zelje pokvarjeno in popolnoma nevžitno ter da bi zavžitje zelja imelo lahko usodne posledice. Zaslužnega »dobrotnika« iščejo sedaj oblastva v svrho primerne, zahvale za toplo prisrčne izkaze plemenitega srca. VRČEK PIVA V DEGRELLOVO GLAVO V Bornheimu je neki zborovalec pognal znanemu reksističnemu voditelju Degrellu vrček piva v glavo in jc zado- bil Degrelle poškodbe na obrazu. V \Vil-lcbrocku so vsipali nanj neko tekočino, slično vitriolu, ki mu je pokončala površnik in je bil razen tega Degrelle lažje ranjen. Tudi pri tretjem shodu v St. Cillu, bruseljskem predmestju, je bilo več ranjencev. Degrelle je deležen takšnih sprejemov, odkar se je posluževal za svoje govorance laških radijev. MISTERIOZNO OZADJE ATENTATA NA FRANCOSKEGA DIPLOMATA. V četrtek zvečer je oddala francoska novinarka de Fontaine, ki je bila več let rimska dopisnica francoskih desničarskih listov, tri strele- na bivšega francoskega poslanika v Rimu de Chatnbruna, ko je nameraval s pariškega severnega kolodvora odpotovati v Bruselj. Chambruno-vo stanje je zelo resno. Atentatorka je izpovedala, da je imela v Rimu ljubavno razmerje z neko visoko politično osebnostjo, ki se je pa prekinilo po krivdi de Chambruna, ki je kljub njenim prošnjam, da naj o tem molči, o zadevi govoril napram tretjini osebam. Listi o pravem, vsekakor zanimivem ozadju te afere, ne smejo poročati, prav tako ne o »visoki italij. politični osebnosti«. Vsakdo, ki se zanima le količkaj za letalstvo, tembolj pa oni, ki se zanima za uspehe in rekorde, ki so bili doseženi s padali, mu bo nedvomne znano ime slavne francoske letalke gospodične Boitex. športnemu svetu je znana pod imenom Cditli Clarck. Te dni je odpotovala iz Pariza, kjer je sicer stalno naseljena, v Avignon z namenom, da izvrši nekaj drznih poizkusov z novimi modeli padal. Iz Pariza, so prispeli tudi delegati zrako-plovuega ministrstva, da prisostvujejo tem poizkusom. Hrabra letalka se je dvignila v zrak in izvršila dva posrečena skoka iz letala. Padalo se je pravočasno odprlo in lc-talka srečno pristala. Pri tretjem poizkusu, pri katerem se je Clarckova spustila s padalom iz višine 500 metrov, je pa padalo odpovedalo. Padalo je z bliskovito naglico proti zemlji in se odprlo, ko je bila Clarckova že tik pri zemlji. Gledalci so z grozo opazovali ponesrečen skok. Letalka je z vso silo treščila na tla in se zarila* v zemljo. Nesrečnica je ostala na licu mesta mrtva. Njena smrt, ki se je dogodila tako nepričakovano pod težo nepredvidenih okolnosti, je zbudila v Franciji veliko potrtost. Ponesrečena letalka je bila po vsej Franciji izredno priljubljena, ne samo radi svoje izredne lepote, temveč tudi radi izredne hrabrosti in nepopisnega navdušenja, s katerim se je dvigala v zračne višave in od tod izvajala drzne skoke s padalom iz zračnih višav na zemljo. Francija jc izgubila z njo eno svojih najboljših letalk in padalk. V svoji mladosti je bila zaposlena v neki trgovini kot strojepiska in se je šele kasneje posvetila z vso ljubeznijo in brezprimerao navdušenostjo letalskemu poklicu. Slava njenega imena je šla tudi preko francoske meje. saj je izvršila nad 200 uspelih skokov. Udeležila se je malodane vseh svetovnih tekmovanj in je v letu 1932 postavila rekord v padanju iz najmanjše višine, ko se je vrgla s padalom iz neke pariške stavbe z višine 17 metrov. V Bukarešti se je vrgla s padalom z gasilskih lestev. V preteklem letu je Clarckova spremljala znano letalko Madeleine Charnaux v višinskem letu in se dvignila z njo v višino nad 6000 metrov. Njen zadnji poizkus z novim modelom padal pa ji je prinesel smrt. Za lepo in drzno Bdith Clarck žaluje danes vsa Francija. ----- - — fosftodotske tetežke Na četrtkov svinjski sejeui v Mariboru dne 18. t. m. jc bilo pripeljanih 109 svinj-Prodajali so: 5—6 tednov stare od 80--120 Din. 7—9 tednov 130—135, 3—4 mesece 140—160, 5—7 mesecev 215—300, 8—10 mesecev 350—555, 1 leto stare od 650—935 Din za komad. Prodanih jc bij0 42 rilcev. Mesne cene: 1 kg žive teze od 5—7 Din, 1 kilogram mrtve teže od 8—10 Din. # Ne pozabi naročnine! Odločilni tekmi1«*'* v prvenstvenem tekmovanju LNP Ob v akem vremenu11 v nedelo 21. marca na stadfonu SK Železničarja Ob 1430 SK Rapid : SK Celie Ob 16 ISSK Maribor : SK Železničar J Jože Malenšek: la MeutntuiL dui Pogoji za premirje so bili: Popolna razorožitev vsega prebivalstva, povrnitev napravljene škode in izročitev orožja. Po tej uspešni ofenzivi se je vrnil be-lovarski bataljon v Maribor. V bojih na Koroškem jc padel podporočnik Malič, koroški rojak, ki leži v Dravogradu in precej moštva, ki jc pokopano deloma v Dravogradu, deloma pa v Št. Pavlu. Tudi ranjencev jc bilo precejšnje število. Koliko vojakov smo izgubili v teh bojih, nam pove spomenik, ki je bil odkrit v vojašnici na Tržaški cesti ob priliki proslave naše lOlctnice. Nastal je mir. V tem času pa se je razdelila Koroška na mirovni konferenci na dve plebiscitni coni in že dne 31. avgusta smo se umaknili na črto, ki jc tvorila mejo cone A proti severu. Na Koroškem je ostala naša armada, dokler ai prevzela naša žandarmerija var- nostno oblast. Ko so Nemci uvideli, da ne morejo s silo nič opraviti, so začeli rovariti med našim vojaštvom. Zarota, takozvana »b o 1 j š e v i š k a zarot a«, je bila kmalu odkrita. Nastala je na Koroškem in v Mariboru obenem. V Mariboru jo je potlačil belo-varski bataljon, na Koroškem pa jo je potlačil polk sam. Zanetiti so jo hoteli nekateri podčastniki. Pri 9. četi so bili štirje glavni kolovodje, ki so aretirali kapetana Raku š a in podporočnika G r a č n e r j a. To pa je trajalo samo 1 dan. Videč neuspeh, so jo popihali v Avstrijo. Moštvo pa je bilo eksemplarično kaznovano. Tudi ta nakana se je Nemcem izjalovila. Koroška je bila to-raj vojaško osvobojena. Kako so se pa razvijale stvari do plebiscita, bo menda vsakomur znano. Pogreške so sc vršile na vseh straneh. Posebno pa se je premalo upoštevalo koroško ljudstvo samo. Pomisliti moramo, da je bila posebno Koroška približno 1200 let pod najhujšim nemškim pritiskom. Slovenci so bili gospodarsko šibki, industrija in veleposestva vsa v nemških rokah in delavstvo popolnoma odvisno od tujega kapitala Šole so bile po večini nemške. Poleg tega pa jc naš narod na Koroškem napram tujcem prc-cej nezaupljiv. Vse to bi sc bilo moralo upoštevati, predno bi bili pristali na plebiscit v ako kratki dobi. Izvršitev plebiscita bi morali prepustiti predvsem zanesljivim koroškim rojakom. Zandarmc-rija bi morala biti sestavljena iz Korošcev, istotako tudi vsi agitatorji. Agitacija bi sc morala vršiti od hiše do hiše, od kmeta do kmeta. Ostali Slovenci pa bi morali Korošce gmotno podpreti, posebno z denarjem in življenskinii potrebščinami, tako da bi Korošci uvideli, da smo res bratje in ne osvajalci. Tako pa se jc vsa agitacija vršila! z velikim tumtamom, z veselicami in tabori, na katere so prišli drugi Slovenci, a večine Korošcev ni bilo. Bil sem na dveh taborih in lahko rečem, da je to nepo-bitna resnica. Takrat se je tudi govorilo, da so pošiljali naši ljudje cele vagone živil v Celovec, ki so jih Nemci potem baje razdeljevali med naše ljudi. Nemški agitatorji so hodili tudi od hiše do hiše in sc posluževali raznih SeS** Različne pretveze, katerih so sc posla* zevali nemški agitatorji, so brezdvotnti0 učinkovito vplivale pri takratni atmos‘c' ri na mnoge nerazsodne Slovence. UP0' števati pa moramo tudi plebiscitno K°‘ misijo, ki jc bila nam sovražno naklo' njena. Posebno Italijani bi nas najraJ*' utopili v žlici vode. To sc jc poseb*1 pokazalo na plebiscitni dan. Ncmcc s povsod favorizirali in tako smo bili z* našo prelepo in drago Koroško ogoljufani. Menda pa bi sc bilo dalo šc vse pre' prečiti, kakor je to storil v Gornji Sle-ziji K o r f a n t y. Rešili bi bili vsaj Koroško do Drave, a mi smo sc pre‘l* umaknili, misleč, da jc zmaga naša. ko se je godilo zavednim Korošcem P plebiscitu, o tem je vsak izmed nas ’” formiran. Bil je vse drugo, samo u vek nc. Pravice ni našel in jc še do nes nima. Vsi boreči pa so 2o zdavnaj pozab ni, poleg tega pa še zapostavljeni! KONEC. V M ar it) oni, 'dne 30. TTT. 193?. Mariborski »VeSernIK« Jutra Httitifofshf Ut aluttijdtp unuire Mariborski obrtniki v borbi proti obrtniškim delom v moški kaznilnici V četrtek zvečer se je vršilo v dvorani Zadružno gospodarske banke protestno zborovanje mariborskih obrtnikov, ki ga je sklicalo Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Zborovanje, ki je bilo precej dobro obiskano, je imelo namen, da se vsa merodajna mesta »pozore na delovanje mariborske moške kaznilnice, ki z izvrševanjem obrtniških del težko oškoduje interese mariborskih in okoliških obrtnikov. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru g. Ivan SoJč, ki je po uvodnih formalnostih najpreje pozdravil zastopnike posameznih obrtniških organizacij, posebno pa zastopnika mariborske mestne občine podžupana g. F. Žebota ter občinskega svetnika g. Slugo, obrtno zadružnega nadzornika g. Založnika ter zastopnika Zveze obrtnih združenj v Ljubljani g. Igliča. Nato je pozval zastopnike posameznih obrtnih strok, naj podajo lastna opazovanja glede izvrševanja rokodelske obrti v moški kaznilnici v Mariboru in je kot prvi spregovoril g. V a h t a r, o čigar važnih in poučnih izvajanjih še bomo poročali. Nato je spregovoril zastopnik krojačev s. R e i h e r, ki je med drugim dejal, da »o v moški kaznilnici nekega dne pozvali 25 strank na poskušnje in če se to tedensko najmanj dvakrat zgodi, potem kazmilnica izdeluje tedensko do 100 oblek. Naslednji govornik g. Robinšak je Itovdaril, da kaznilnica predeluje več usnja, kakor vsi čevljarji v Mariboru in to za nizke cene. G. Forstnerič je dejal, da kaznilnica vsak teden izdeluje ttekaj vozov pohištva, g. Kumer c pa ie v svojem obširnem referatu povdaril, da izvršuje kaznilnica vsa ključavničarska dela, ki jih le zmore in da bo bolje, Če pojdejo vsi obrtniki delat v kaznilnico. Zastopnik Zveze obrtnih združenj g. Iglič je zagotavljal, da bo tudi zberni-ca za TOI dvignila svoj glas in da se Zveza že več let bori, da bi se vprašanje moške kaznilnice v Mariboru rešilo v zadovoljstvo mariborskih obrtnikov. Potem, ko je poročal še g. K a c, je spregovoril g. Žebot, ki je zagotavljal, da bo mestna občina stremljenje obrtnikov vedno podpirala ter naposled spodbujal obrtnike h »korajži«. Po prečitanju pisem Združenja trgovcev in gostinskih obrti, v katerih izražata obe organizaciji solidarnost z zahtevami obrtnikov, se je soglasno sprejela naslednja resolucija: 1. Mariborska moška kaznilnica izvršuje v nasprotstvu z določilom § 1. odst. 2, točke 8 zakona o obrtih pridobitna dela po naročilu privatnih strank. 2. Vse prošnje obrtnikov, da se naj ustavi nezakonito izvrševanje rokodelske obrti v kaznilnici, so bile zaman, ker se je ministrstvo pravde postavilo na stališče, da je delovanje kaznilnice upravičeno na podlagi zadevnih določil zakona o izvrševanju kazni na prostosti. 3. Ne da bi se spuščali v brezplodna pravna razmo-trivanja o tem, ali si res zgoraj navedena dva zakona nasprotujeta ali ne, zahteva* jo obrtniki, da se zakonodajnim potom ukinejo vsa določila zakona o izvrševanju kazni na prostosti, ki niso v skladu z določili obrtnega zakona. 4. Zaposlitev kaznjencev se mora organizirati tako, da ne bodo kaznilnice konkurirale legalnemu Obrtništvu. V to svrho predlagajo obrtniki, naj se kaznjenci zaposlujejo v prvi vrsti in načeloma pri izvedbi javnih del, kakor pri zgradbi cest, regulaciji potokov in rek, pri melioraciji močvirij in sličnih del. Kaznjenci pa. ki se radi posebno dobre kvalifikacije v kaznilnicah izučijo rokodelske obrti, se morajo potem, ko pridejo na prostost, podvreči izpitom, predpisanim po obrtnem zakonu. Učenje se mora vršiti na rokodelski način, ne pa pri strojih. 5. Nadalje predlagajo obrtniki, da se kaznjenci, razen pri javnih delih omenjenih v točki 4. ne smejo zaposlovati izven kaznilnice, če ni od pristojne .politične oblasti uradnega potrdila, da je v dotičnem kraju pomanjkanje delovnih moči K»no Union. Danes največji fflm sedanjosti »Port Artur«, Adolf V/ohtbriick, Karin Hardt, Paul Hartmanu.___________________ in 8 mesecev robije, na 600 dinarjev denarne kazni ter na triletno izgubo častnih državljanskih pravic, dočim je bil Josip Kogej oproščen. Razbiti tabli. Danes ponoči so doslej še nepoznani storilci razbili dve stekleni tabli pred Grajsko kavarno in trpi radi tega iast-nk k. Guštin škodo nad 1000 dinarjev. Za storilci poizveduje policija. He pozabite, da pričenja novo kolo Državne razredne loterije! Srečke za I. razred dobite v upravi (,Jutra in Veternika" Maribor, Gospoika ulica 11 Iz profesorske službe. V IV/1 je napredoval dr. Pavel Strmšek, profesor realne Gimnazije v Celju v VI. skupino F. Ravnikar, profesor realne gimnazije v Mariboru. ________________ Hatuuudta fkatttot mora dobiti svoj Sokolski dom prispevajte brez izjeme vsi! Samomor 78letnega starčka. Pri Gu- *Mu je skočil 78Ietni delavec Martin Norman iz Prevalj v naraslo Mežo. Nje-govo truplo so našli v bližini jeklcniške-p ieza. Komisijski ogled trupla je ugotovil, da je Zorman bolehal na zaprtju vode in >3 ta bolezen najbrže vzrok, da ** ie sani končal življeaije. Pokojni je le :• februarja t. 1. hotel izvršiti samomor 1,1 skočiti v Mežo, vendar so tedaj njegovo namero pravočasno preprečili. 'z učiteljske službe. V višjo skupino so DaPredovali meščanskošolski učitelji Vili ^steršič, Marija Topli in Fran Somer v Priboru. Učiteljsko društvo JUU za Marlbor- dpT/0 Je zhorovalo dne 18. t. m. na II. *>• osn. šoli v magdalensikem prednju. Po predsednikovem in tajnikovem ..r°Čilu je bila sprejeta soglasno resolu-ia vadn. učitelja Alfonza Koprive glede vajVeRa tovarištva. Nato je sledil referat * dn. učitelja Zorka Kotnika. Končno je j, sledilo predavanje učiteljice Milice delhn:inovc.° v Poklicu. Po razgibani ur at’ ie bila soglasno sprejeta resolucija kar 'ice’ ^ zahteva ukinitev prav-Va Uvedenega cefbata učiteljic z moti-da je današnja brezposelnost satov no*,edica sedanjega zgrešenega sve-m,,!!!88 gospodarstva, ki je potrebno ^bolj temeljite preosnovc kakor saje ^lihata učiteljic, kajti žena v poklicu sd je učiteljstvo še ogledalo lepo novo magdalensko šolo. Mestno poglavarstvo v Maribora razglaša: Rekrutni spisek v Maribor pristojnih voj. obveznikov roj. 1. 1917 je za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11, soba št. 3, med uradnimi urami in sicer od 20. do 30. t. m. Pozivajo se glavarji rodbin (zadrug), da se prepričajo glede točnosti vpisa rodbinskega stanja, ki je podlaga za odrejanje kadrovske službe in za slučaj nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaze, po katerih se bo zadružno stanje v rekrut-nem spisku popravilo. Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen. Sokolsko društvo Maribor III. ponovi danes ob 20. uri v osnovni šoli v Krčevini žaloigro »Spavaj moja deklica«. Vljudno vabimo občinstvo k predstava. Prvi nastop te igre je vseskozi zadovoljivo izpadel. Odojčki, kuretnina, narezki ob nedeljah v restavraciji »Trije ribniki«. »Merkur« društvo trg. In priv. nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, podružnica v Mariboru, sklicuje za nedeljo dne 4. aprila 1937 ob 9. uri dopoldne v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru, svoj redni občni zbor. Člani društva se pozivajo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. Mestno kopališče bo pred prazniki tudi v torek odprto. Panna kopel bo v torek, četrtek in soboto za moške, v sredo in petek pa za ženske. Čez praznike ostane zaprto. Nalleple pomladanske »76 POVRŠNIKE In OBIEKE kupite najugodneje pr* Franc Cvsrliltu Gosposka ulica 32 Otomana, madrace, žične vložke, železne postelje kupite najceneje pri KOValtU Koroška cesta 8 1873 Vetrinjska ul. 7 K članku »Glasbena vzgoja in glasbeni pouk«, katerega je priobčil »Večernik« 16. t. m., dodajamo, da ima tako kakor Glasbena akademija v Zagrebu tudi naš Drž. konservatorij v Ljubljani tri stopnje glasbene izobrazbe: a) nižjo, b) srednjo in c) visoko šolo, razen tega med posebnimi oddelki tudi nastavnimi ali pedagoški oddelek. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minaflkova lekarna na Glav nem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi bo nestalno in deževno vreme Prvi obsojen, drug oproščen. Pred ve likim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila razprava proti 23-letnemu brezposelnemu strojniku Jožefu Kogeju iz Ptuja in 22-letnemu delavcu Jožefu Korošcu iz Krčevine pri Ptuju, ki sta bila obtožena, da sta vršila leta 1936 v Ptuju in okolici komunistično propagando. Razprava je bila tajna . ^amo posledica, ni pa vzrok gospo- . _ kriac. Po končanem zborovanju in je bil Josip Korošec obsojen na 1 leto Varujte se sovreu* nika perila gf lokšertle jel V Iz lutkovnega odra Sokola l. V nedeljo 21. t. m. igra »Sovji grad« ter vse ostalo po sporedu, na Velikonočni ponedeljek igra »Trojčki iz Damaska«. Da se pa spomnimo tudi mi praznikov, bomo žrebali pirhe, oranže in lepe žive bele zajčke, ker se biiža sezona koncu. Deca pridite polnoštevilno! Zdravo! Sokolsko društvo Maribor I. Še par tednov nas loči od naše telovadne akademije. ki bo dne 3. aprila ob 20. uri v telovadnici inž. podoficirske šole. Naš marljivi prednjaški zbor se pridno pripravlja na to smotreno letno delo. Zato že danes prosimo in opozarjamo Sokolu naklonjeno občinstvo, da to prireditev v čim večjem številu obišče! Saj je splošno znano, da ima ravno naše društvo v svojih telovadnicah ina stotine otrok ter edino v magdalenskem okraju, ki dela na nacionalnem polju ter orje težko in trdo ledino. Istotako prihaja tudi na stotine otrok vsako nedeljo popoldne k lutkovnim igram, da je vesele priti med to našo drago in revno deco! Zato naj velja geslo dne 3. aprila: vsi na akademijo Sokola I. — Zdravo! Prostovoljna gasilska četa v Pekrah priredi dne 2. maja 1937 veliko dobrodelno tombolo. Zato prosi vsa društva, da bi ta dan ne prirejali kakršnihkoli prireditev. Izjava. Z ozirom na razne neosnovane napade kot na notico v »Nedelji« z dne 14. t. m. izjavljam, da nisem odpadel od katoliške cerkve, temveč izstopil iz rim-sko-katoliške ali latinske cerkve, ostal pa sem še v katoliški cerkvi. Storil sem to, ker ne verujem v takozvani »Vatlca-num« iz leta 1870, to je v vseoblast in Njegova dela so cma kot noi. Prebiva v vsakem kosu perila, M se pere Še z mencalom in ščetko. RADION mu je napovedal boft RADIOM Prihodnjič zveste več: kako kr-sikovi mehurčki v Radionu od-pra vi jo iz perila na jtrdovratnejšo nesnago! nezmotljivost rimskega papeža. Razlika je samo ta, da jaz to očito izjavljam s svojim izstopom, pa ne slepomišim kot marsikdo od napadalcev. — Ivan Jurše, vpokojen financar. Velikonočni izlet v Graz s Putnikovimi avtokari. Odhod 28. marca ob 9. uri, povratek iz Graza 29. marca ob 19. uri. — Cena Din 110. Divna izletniška potovanja z luksuznimi parniki Jugoslov. Dloyda »Kraljica Marija« in »Princesa Olga« v najlepše predele Sredozem. morja in Orijenta. — Sporedi poletnih in jesenskih potovanj obsegajo obisk Jugoslovanske obale, Krf, Rhodos, Bospor, Istambul, Pirej, Messina, Capri, Napoli, Ajaccio, Monte Carlo, Tripolis, Malta itd. Vse informacije pri Putniku .telefon 21-22, 21-29 m Celje telefon 119. >______ Prava reč. Zadnjič sem videl v varieteju nekega umetnika, ki je napravil iz enega jajca dve jajci.« »Prava reč! Krčmar »pri opici« napra vi vedno iz enega hektolitra dva hektolitra vina.« Tragična smrt matere šestih nepreskrbljenih otrok Spomladansko podiranje drevja je zahtevalo že več mladih življenj. Žrtev takega dela je postala tudi 361etna posestnica Maje Marija iz Gornje Lendave. Pred hišo imenovane so v dopoldanskih urah podirali večjo jelšo. Pri zadnjih naporih je pomagala vleCi za vrv tudi pokojnica. Ko sc je drevo tidalo človečki «ili jn začelo padati, so ostali, srečno zbežali. Majceva je pa skočila proti bllinjim klaftmkn drvam, v nadi da bo na var- nem. Padajoča jelša, ki je imela dva dobro razvita vrha, je pa udarila s tako silo Majcevi na glavo, da ji je dobesedno razbila lobanjo in radi silnega pritiska nalomila tudi dvakrat obe nogi. Sesedla S' je nezavestna v mlaki krvi in izdihnila. Reva zapušča 6 nepreskrbljenih otrok, najmlajši je jedva 3 mesece star. — Nesrečni slučaj je pretresčl vso okolico. Mariborski »V e 2 o r n I k« Jutra ■BHBBBHMHHBKSEZiSS ■BHBBM stud koafaškega ftosesbaka v sM/zMtH meteiu Zadaje idefGMcue vesti mmtmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmm Zanimive izpovedbe laških ujetnikov — Republikanski sunki Globoko je presunila ves obmejni Kozjak tragična smrt posestnika Antona Maut nerja od Sv. Duha na Ostrem vrhu, ki so ga včeraj našli pri takozvani Jagovi bajti mrtvega. Pred dnevi mu je umrla žena in je šel obvestit njene sorodnike o smrti, pa je v viharju in snežnem zametu omahftil ter obležal. Našli so ga mrtvega. Ker ga ni bilo nazaj in ker ga niso mogli t Krsto Evgen Džamonija Dne 16. t. ni. okrog 1. ure popoldne ..e je zgodila na tehnični fakulteti grozna nesreča. Znani športnik kapetan Krsto Evgen Džamonja, sin bivšega vrtnarja, narodnega poslanca in narodnega borca v Mariboru Jurija Džamonja je padel po nerazsvetljenih strmih kletnih stopnicah nove tehnične fakultete, ko je hotel s svojima prijateljema v pedriličarsko delavnico, ki se nahaja v kleti tehnične fakultete. Ko je priletel na dno stopnic, je zadel z glavo ob neki parni kotel, katerih je mnogo v hodniku kleti ter se ni več zavedel, čez šest ur je umrl v bolnišnici. Njegov tovariš Trnjanič, ki se je podal z njim po stopnicah in povzročil Džamonjev padec, se je tudi močno poškodoval, a je še živ. Nesreča se je pripetila nekoliko minut kasneje, ko je pokojni Krsto izvedel, da je položil isti dan nekaj izpitov s prav dobrim in odličnim uspehom na tehnični fakulteti ,kjer je študiral kot vojaški gojenec. Krstova smrt je strašno odjeknila posebno v vseh športnih krogih v Beogradu, kjer je bil pokojnik duša vsega športnega, posebno smuškega gibanja,' katerega se je navzel že v Mariboru. Kot športnik se je odlikoval v vseh panogah, posebno pa v smučanju, o čemer je spisal lepo knjigo »Nova šola«, katero je celo sam ilustriral. Zelo rad se je gibal v slovenski družbi. Pred kratkim sem ga dobil v »Društvu Slovencev«, kjer je v lepi slovenščini veselo kramljal s svojimi prijatelji, obujal lepe srednješolske spomine iz Maribora. Težko prizadetemu očetu, ki se jc ob času nesreče nahajal službeno v inozemstvu ter vsem preostalim naše iskreno sožalje! Smrtna kosa. V najlepši življenski dobi jn umrl mizar drž. žel. Ciril Tončič siar 35 let. Radi svoje dobrotljivosti jc užival vsepovsod spoštovanje. Časten mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Ljudska univerza. V ponedeljek, 22. marca predava g. univ. prof. dr. Vaclav B«rian iz Ljubljane (v slovenščini) o temi: Ob stoletnici KoHarjeve slovanske vzajemnosti. Odprta noč in dan so groba vrata, timrli so: v splošni bolnišnici 54-letni preje najti, so ženo pokopali že pred njegovo vrnitvijo, ker je bilo jasno, da se mu je nekaj pripetilo. Njegovo tragično usodo vsi pomilujejo. Bil je ugleden in daleč naokoli spoštovan posestnik. Danes so ga ob veliki množici ljudi pokopali. V Maribor je prispela vest o tragični zaporedni smrti moža in žene danes in je napravila globok vtis. posestnik Jožef Trajbarič, istotam 27-letni mizarski pomočnik Miroslav Prah, v Frankopanovi 27 žena vpokoj. mizarja drž. žel. Marija Krem, stara 68 let, v Rib niškem selu 12 posestnica Marija Krištof, stara 73 let. Žalujočim naše toplo sočutje! Drevi igra Vasja Pirc! Mariborski šahovski klub priredi ob 20. pri Gambrinu veliko šahovsko simultanko, na kateri bo naš odlični šahovski velemojster g. Vasja Pirc igral proti 40 najboljšim mariborskim šahistom. Prijatelji kraljevske igre naj ne zamudijo te zanimive šahovske produkcije.'Vstopnine ni! Borza dela išče več vrtnarjev. Jožefovanjski sprehodi. Včerajšnji praznik je prešel v pomladanskem razpoloženju in ra-zgibanju. Popoldne se je mesto izpraznilo, ulice in lokali so za nekaj tir izgubili svoje stolne goste. Kar jih ni odšlo v Studence k tradicionelnemu Jožefovanju, kjer je bil pravcati vrvež, so se razšli na vse štiri strani in se porazgubili na pota in steze, zadovoljni, da se morejo navžiiti prvega pomladnega diha. Posebno razigrana je bila mladina, ki se je neugnano podila po ravneh in brežuHjkih. Prav in priporočljivo je, da jo starši vodijo v prirodo, ki proži dvojno prednost: v zdravstvenem in moralnem oziru. Saj je priroda prva vzgojiteljica in učiteljica, če jo le znamo kot tako pravilno — na pravem mestu in o primernem času uporabiti. Prirodni pojavi deco zanimajo, jo spodbujajo in usmerjajo v aktivnost in zakonitost. Opozoriti pa moramo na česte primere, ki pričajo, da so starši v vzgojnem pogledu preveč površni in popustljivi. Gre sicer večkrat za malenkosti, ki pa so zelo pomembne. Tako za primer: Nabiranje cvetja brez škode naj se deci dovoli, nikakor pa jim ni dovoliti lomiti veje grmičja in trgati brstje kakorkoli koristnega grmičja. Žalostni pojavi: „Le ubij hudiča" Pred malim kazenskim senatom je bil danes dopoldne epilog krvavega dejanja, ki se je pripetilo dne 3. decembra 1936 v Cegotincih in ki je zahtevalo življenje trgovca Franca Pavliča. Na zatožni klopi sto sedela 291etni kolar Anton Fekonja iz SALAMANCA, 20. marca. Iz Francovega štaba poročajo: Francovci so v borbeni zoni VIII. divizije pri Oviedu odbili napade republikancev. Istotako tudi pri Marancu. Sicer ni bilo bistveno važnih borb. MADRID, 20. marca. Obrambni komite Madrida sporoča, da so našli pri italijanskih prostovoljcih pri Brihuegi važen dokument, med njimi tudi s 13. marcem datirano depešo Mussolinijevo, v kateri se pozivajo Italijani v Španiji, da bodo Usodna eksplozija na sovjet-skem parniku PARIZ, 20. marca. Kakor poročajo iz Istambula, je sovjetski parnik »Campini« z 8000 tonami nafte eksplodiral in se potopil. Parnik je bil namenjen v Barcelono. 40 mož posadke je utonilo. čagone in 501etni želar Janez Senčar iz Stanetincev, in sicer je državni tožilec obtožil Fekonjo, da je parkrat zabodel Franca Pavliča z nožem, nato pa ga ponovno udaril z ročico po glavi, da mu je razbil lobanjo in je Pavlič na posledicah zadobljenih poškodb dne 9. decembra 1936 umrl, Senčarja pa, ker je Fekonjo naklepoma nasnoval k omenjenemu zločinu. Iz obtožnice posnemamo, da sta Fekonja in Senčar dne 2. decem- bra popivala pri raznih posestnikih pri Sv. Antonu, Cerkvenjaku in Cogetincih. Izpila sta precejšnjo količino šmarnice in sta bila močno pijana. Ko sta se vračala domov skozi Cogetince v vas Cagono, sita ves> čas kričala in razgrajala. V Co-getincih sta trčila skupaj s trgovcem z živino Francem Pavličem iz Žic, ki se je takrat mudil pri nekem posestniku v Cogetincih. Navalila sta nanj ter je Fekonja potegni! nož in večkrat zabodel Pavliča v prsa, nato pa ga z ročico štirikrat udaril po glavi, tako da mu je zdrobil lobanjo. Ko je Fekonja obdelal Pavliča, je prišel na kraj krvavega spopada neki posestnik, ki je slišal, kako je Senčar bodril Fekonjo naj »le ubij hudiča«. Dotični posestnik je izvlekel samokres ter prisilil Fekonjo, da je odnehal z udarci. Pavliča so takoj od p remiji v mariborsko bolnišnico, kjer pa je na posledicah smrtonosnih poškodb 9. decembra umrl. Fekonja je svoje dejanje priznal in pravi, da je isto izvršil v glavnem radi tega, ker ga je Senčar hujskal. Oba obtoženca pa se zagovarjata, da sta bila tako močno pijana ter da se nista zavedala, kaj sta napravila. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tura-to. nrisednika sta bila s. o. s. Lečnik in Kolšek, obtožbo je zastopal državni to- storili vse, da se na španskih tleh izvo-juje zmaga nad internacionalo. Depeša nosi baje številko 2795. MADRID, 20. marca. Pri zavzetju Bri-huege ujeti italijanski prostovoljci so bili prepeljani v Madrid. Izjavili so, da so bili prvotno najeti za Abesinijo, na nji' hovo veliko začudenje pa so jih potem spravili v Španijo. Obrambni odbor sporoča nadalje, da so republikanske čete pri Brihuegi prodrle do izhodnih položajev Francove ofenzive. žilec dr. Hojnik. Razprava, ki ji prisostvuje tudi predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Golia, ob čas« poročila še traja. _______ MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Nedelja, 21. marca ob 15. uri: »Čevljar Anton Hit«. Znižane cene. — Ob 20. uri: Rdeči nageljni«. Krstna predstava-Izven. Ponedeljek, 22. marca: Zaprto. Torek, 23. marca ob 20. uri: Rdeči nageljni«. Red. A. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Petek, 2. aprila ob 20. uri: »Dr.«. Gostuje Narodno gledališče iz Maribora. Krstna predstava »Rdečih nageljnov« z interno proslavo umetniškega delovanja Pavla Rasbergerja bo jutri, v nedeljo zvečer ob 20. uri. Ta najnovejša opereta režiserja mariborskega gledališča in skladatelja Pavla Rasbergerja je v vsebinskem oziru prav razgibana in pestra, muzika je prisrčna s pečatom slovenske in srbohrvatske narodne pesmi' Režija je v rokah A. Harastoviča, nastopi pa ves ansambl. Za opereto so nabavili nove dekoracije in kostume. S to predstavo je zvezana interna proslava avtorjevega 35, letnega odrskega delovanja. Bloki ne veljajo. i'ftrtfistCjvtill LtAui&O NCMfftC Zastrupila se je 35letna ključavničarjeva žena M. K. iz Aleksandrove ceste- V samomorilnem namenu je izpila stekle-ničioo ocetne kisline. Takoj po izvršenefl* zastrupljenju so jo z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. Vzrok, ki je nesrečnico gnal do tega dejanja, ni znan. _U| j m —' Vraže. Sodnik: »Danes zjutraj smo vas šrfe odpustili iz ječe, pa ste ž-3 zopet tu?« Lopov: »Se mi jc že vse zdelo, da ho tako, ker sem prvo srečal staro babo-ko sem zapustil ječo.« Dr. Zbadač. WVrV|lrv PF tr vVvrV^VvvVrfV' činčili, činčili, bunibum, trara. Cunokavzar Pepe iz Ljubljane Veselo sc spomladi zgane. Bogat, čokat jc in prileten, A vendar veseljak podjeten. Cmokavzar Pepe ljubi vince In mlade, f let kane deklince. V Studence on se je podal, Da tam svoj god bi praznoval. Studenška občima leži Baš Mariboru vic - a vic. Ob Dravi so na južni strani Studenci stari, slavnoznani. Studenška občina ima Patrona Svet’ga Jožefa. Če tam goduje ta patron, Jo zjutraj velik procesijon, iPopoldan, tigeltangelpraier In tam je gašpečkov teater. Če vrtiljak se zavrti, Vsak Pepe s Pepco tja Inti. Gugalnica so ziba, gunca ki tam ja gašparčkov teater. Premika vodno noč in dan Se vratolomni togoban. Strbunknejo tam Jožice In kažejo nam nožiče. Prodajajo, kupujejo Lesene žlice kuhovn’ce. Se ž njimi v šali šeSkajo, Drug drugega tepežkajo. Bostfsod vesela muzika Cmokavzar Pepe iz Ljubljane Se v gneči kar naenkrat zgane. Zagledal je med množico Prikupno tujo Jožico. Cmokavzar veseljak podjetni, Približal se je Pepci fletni, Ki kavalirja je želela, In v dirindaj sta pohitela. Smejala sta se, veselila, Na vrtiljaku se vozila, V gugalnici se stiskala, Na togobanu vriskala. Zvečer pa sta v gostilno šla In skupno tam večerjala, Pri dobri vinski kapljici Cmokavzar z Jožico sedi. Mu vince jezik razvozlja, On reče, da jo rad ima, In da pri njej bi rad ostal In ž njo nocoj prenočeval, In Jožica mu da na znanje: »Le pridi v moje stanovanje. Siosr sem jaz že omažena, Nesrečno pa sem poročena. Trgovski potnik je soprog, Ki ljubosumen je in strog. Na potovanju je sedaj, Nocoj ne* pride še nazaj<. Cmokavzar z Jožico je šel. Pa v spalnici io ie ohiel. In ko se poljubujeta, V predsobi nekaj iropota In Pepca ostrmi: »O bog! Domu prihaja moj soprog«. Cmokavzar pa se je nato Prestrašen skril pod posteljo. Soprog prišel že v spalno sobo UveTjen v ženino zvestobo. Ničesar on opazil ni, Da kdo pod posteljo leži. »Preljubi mož,« mu reče žena, »Strašansko muči me migrena, V lekarno hitro pojdi ti In aspirin primesi ml.« »Takoj dobiš,« je on odvrnil, Si plašč v predsobi temni ogrnil. Soprog v lekarno pohiti In tamkaj aspirin dobi. •Ko hoče plačati nato. Iz plašča vzame listnico, Pa listnica je polna — glej! — In dvajset tisočakov v njej. »Ogromna svota čudežna Je v mojo listnico prišla. Pa joj! sedaj se mi dozdi, Da listnica sploh moja ni; Kako je v plašč prišla? O joj! Sedaj spoznam, da plašč ni moj. Odkod pa sc ta plašč je vzel? Po noči je v moj dom prišel. Zadeva čudna je in špasna, Sedaj mi pa postane jasna. Prešeštnica je moja Pepca In varala je mene tepca. Ljubimca bom pa masakriral, Ubil, zadavil in skalpiral, Uvidim pa sedaj, da to Bi bilo nepremišljeno. Če jaz ljubimca usmrtim, Potem na vislicah visim. Ljubimec meni nič ni mar, Ker zdaj imam njegov denar.« Soprog je mirno šel domu, Se Pepca trese od strahu, Soprog z nasmehom ji pove: »O Pepca, le pomiri sc. Petičen je ljubimec tvoj, Sicer pobegnil je nocoj. A ta njegova listnica Je z bankovci napolnjena. Ljubimca v krempljih zdaj imam In rok treh tednov njemu dam. Če hoče novce, bo potrebno, Da pride k meni ponj osebno, A Če ne pride, pa takoj Denar je po treh tednih moj«. Cmokavzar Pepe iz Ljubljane Se pa v treh tednih nič ne gane, Ker varani soprog je znan Kot boks or, sprete« in močan A Pepe nima nič korajže. Boji se v javnosti blamaže In križ napravil je zato čez bankovce in listnico. Studenci slavni, starodavni Na Jožefovo so zabavni, A Pepetu je vendar žal, Da tam svoj god ie praznoval- —^ Spomnite se CHD* / M ar i 6 oru, 3ne 20. ITI. 1937. 2aasraaser-s: '-^nBonni Mariborski »Ve čer n f Sd Jftrfra Stran 5. JUTRI: ODLOČITEV V NOGOMETNEM PRVENSTVU LNP. Jutri v nedeljo 21. t. m. bo tekmovanje za prvenstvo v mariborski skupini LNP odločilo, katera dva kluba bosta zasedla prvi dve mesti in tako prišla v ožje tekmovanje za prvenstvo LNP. Za mariborske klube je jutrišnji dan eminentne važnosti, lahko se namreč zgodi, da bo eden ali drugi izpadel iz kombinacije. V Mariboru imamo zopet dvojni Program, in sicer se bosta srečala ob 14.3() SK Rapid in SK Gelje, ob 16. pa ISSK Maribor in SK Železničar. Prvo tekmo bo sodil g. Kopič, dočim bo drugo tekmo sodil zagrebški sodnik. Obe tekmi se bosta vršili na stadionu SK Železničarja, in sicer ob vsakem vremenu. Tretja tekma se bo odigrala v Čakovcu, kjer bosta merila svoje moči Čakovečki SK in celjski Atletiki. Jutrišnje tekme bodo prav gotovo napete in zanimive ter •se radi tega pričakuje, da s« bodo prijatelji nogometa polnoštevilno zbrali na igriščih. hBtadm/c V prijaznih Poljčah je praznoval te dni 70 letnico rojstva daleč naokoli znani, ugledni ter zaslužni posestnik, dolgoletni braslovški župan Josip Omladič. Slavljenec je bil med ustanovitelji bra-slovškega Sokola ter je bil vedno odločno narodnega prepričanja. Vsepovsod priljubljenemu slavljencu želimo čim lepša in svetlejša leta starosti. Nabavite si vstopnice za gostovanje mariborskega gledališča z Nušičevo komedijo »DR«, ki bo 2. aprila. Ta sijajna satira na beograjski parvenijski svet je trenutno največ igrano delo po vseh ju-goslov. odrih. Režija je Kovičeva, osrednjo figuro parvenija Cvijoviča igra D. Gorinšek, sicer pa je še zaposleni malodane ves ansambl. Stodekške mpvift Poverjeništvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Obveščamo vse klube na teritoriju poverjeništva, da ostaine naslov poverjeništva do nadaljnjega Kopič Rado, Maribor, Ob bregu 14. Vse v delokrog poverjeništva spadajoče tekme je treba prijaviti na gornji naslov najkasneje do četrtka opoldne za nedeljo istega tedna. Kasnejše prijave bo poverjeništvo upoštevalo le v izjemnih slučajih. Miran Cizelj zmagovalec na Peci. Pri včerajšnjem tekmovanju v smuku in slalomu iz »Kordeževe glave« na Peci je dosegel najboljši čas dneva in novi rekord Mariborčan Miran Cizelj, kj je v smuku dosegel čas 1 minuto, v slalomu l>a čas 30 sekund. V slalomu je zasedel drugo mesto Podkubovšek v času 1,06, tretje pa Fatiedl v času 1.10. Mariborski zimskošportni podsavez sporoča, da se je tekma na 18 km za prvenstvo MZSP, ki bi sc morala vršiti jutri pri Seniorjevem domu, radi nezadostnega števila prijav odpovedala. Jožefovanje. Včerajšnji običajni Jožefov sejem je leto9 nad vse dobro uspel. Izredno lepo vreme, kakor ga že več let ni bilo, je privabilo izredno mnogo ljudi v Studence, tako prodajalcev, kakor tudi kupcev, komedijanterjev in radovednega občinstva. Atrakcij je bilo, kakor mald-katero leto. Skoraj na vsakem dvorišču je ali vrtiljak ali streljišče ali pa cirkus. Od jutra do večera so bile ulice nabito polne občinstva. Da so opravljale izreden posel kuhalnice, tega ni treba niti posebej omenjati. V gostilne pa so vabili Jožice in Jožete, seveda se tudi drugi OalaSuite ¥ „Veterniku «« 1. aprila povišane cene! Radi novega obdai*fen!a v tovarni izdelanih oblek, potiraiile se bodo od nas izdelane Tivar obleke s 1. aprilom. Do tega roka nam le še možno prodajati po nizkih cenah. Radi tega se preskrbite pravočasno in nabavite si čimpreje naša prvovrstno izdelana oblačila. TIVAR OBLEKE 1378 KONCERT vsako soboto zvečer v ->Švi-cariji« Slavec. 1322 Kruh dobite povsod SLADKI KMEČKI v pekarni Rakuša, cesta. KRUH Koroška 1218 POZOR! TRAJNI KODRI! Najnovejši aparat in najboljši kemični preparat je prispel v salon Maly, v hiši zobozdravnika dr. Kaca. Aleksandrova 22, vhod samo skozi vežo._________________3.372 Pristno DALMATINSKO VINO iz otoka »Visa« točim. ->Zltiti konj«, Vetrinjska ul. 4. 13S6 Posest STAVBENA PARCELA ]00o m* obdelane zemlje, stanovanjska baraka, drvarnica, na prodaj. Ponudbe pod >Din 4000.—« na upravo -Večer-nika». 1368 VEC STAVBIŠČ poceni, tudi na obroke, naprodaj. Vprašati Pobrežje, Sokolska 23. 1387 NOVOZGRADBA Pobrežje, 2 sobi, kuhinja, vrt, 25.000. — Novozgradba, Studenci, 2 sobi, kuhinja, in soba, kuhinja, vrt 50.000. — Dobičkanosna hiša, centrum, 10 strank, 200.000. — Lepo vinogradno posestvo. 17 oralov, tik mesta, hiša, 5 opremljenih sob, 160.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ulica 28. 13G1 Prodam MOŠKO KOLO uaprodaj. Frankopanova ulica 41. J38S DVOKOLESNI VOZIČEK za mleko, plug s kolesi, loj-terski voziček. 350 kg nosilnosti na prodaj. Laminger, Slovenska ulica 20. 1395 DOBRO BELO VINO nad 5 litrov po Din 6.—. Trije ribniki, Krčevina, Kolarič. 1399 STEBRE za vrtne ograje, pričtiicc pio-daja in postavi na dom Stemberger, Ruše, Bezena 5. 1401 Sobo odda OREHE mak iti bučno olje dobita v Mariboru, Taborska ulie-a 7. Čez praznike dobite prvovrsten TRAMINEC pri Halbarthu, Kalvarska 2. 1367 Veliko ali malo SOBO obe lepo opremljeni, oddam. Uporaba kopalnice. StroiJ-majerjeva 28, II. nadstr., vra ta 9. 1311 Sveža, velikonočna, čajna in NATRTA JAJCA poceni. Šumak, eksport, Koroška cesta 20. 13S1 DOBRO STARO VINO od 5 litrov po Din 6.— in 7— Klemenčič, Sv- Peter. 1382 Sirite „Večernik“ DVE OPREMLJENI SOBI solnčni, brez prahu, separi-ran vhod, na zahtevo s kopeljo, oddam s 1. aprilom, — Tomšičev drevored. Slom škova ul. 4. 1381 tlOiV JUAN 58 "Kar pustite. Ne zahtevam več vaše nadaljnje službe. Dovolj mi je vsega,« je ža-'°stno pridjala gospa Rancova in mu na-Vrgla še par »Napoleonov«, ki jih je Antile po bliskovo spravil v svoj žep. ‘•»Milostljiva, lahko bi vam bil še na razpolago. Morda pa bi vam mogel postreči Vazveselji vej Šimi poročili. Svet sc čudo-V|h> suče. Ko je včasih človek v največjein °bupu, pa mu zasije sonce lepših dni.« Gospa Rancova je od začetka nekam to-P° Poslušala ta Antoinova modrovanja, f^nadno pa se je je lotil obup. Raztrgala j° fobec in je stiskala zobe, da ni zakriča-a- io pomilovanje nekega sluge ( Antoi-e) se ji je zdelo največje ponižanje, ki ga Ohkedaj doživela* Sluga, pa jo pomiluje! k ’> zakaj je prišla semkaj, da doživlja ta-strahotna ponižanja. Vrgla se je na-;*l} v naslonjač, si z rokami zakrila obraz 1er zaihtela In zopet so se zbudili žalostni spomini * sPe Vere. Zdelo sc ji je, kakor da bi bi- la pravkar izgubila svojega moža, Rana, ki se je bila že skoraj zacelila, se je na novo odprla. Nikdar ga še ni tako zelo ljubila kakor sedaj. In sedaj sc obeša na to skoro rdečelaso tujko, katere pojav sam jo tako kruto žali. Kje je tukaj še kakšna možnost spreobrnitve, kje verjetnost, da bi skozi oblake prodrl nov žarek svetlega upanja? Kje je še kakšna sled, ki bi kazala, da se bo ljubljeni mož po letih donju-anskih odisejad ter podvigov vrnil v naročje odpuščajoče žene? Ob teh razmišljanjih se je v Veri kakor pretrgalo. Prišlo jc spoznanje: nič več ni upanja na moža spokorjenca. Vse njene dolgoletne tiade so bile kakor sunek v praznino. Motila se je, temeljito motila, še je čas, da opusti te svoje nade in da izgine odtod, da ne bo več poslušala teh navihano škodoželjnih čvekarij tega An-toina, čigar molk bi trebalo še izdatneje preplačati kakor pa njegovo pol zbadljivo, Ipol pomilovalno govorjenje. Mraz jo je pretresel ob misli, da bi utegnil biti ta priliznjeni Antoine v protislužbi kneza Voroncova ali pa celo njegove »pri ležnice«, katere zasmehu in škodoželjnosti bi bila izpostavljenač Mora proč, mora odtod. S tem sklepom sc jc podala gospa Ran-covo v jcdilnici, da bi tamkaj skupno s Katinko in Hermiono zajtrkovala. Čim pa je prispela v jcdilnico, se je čulo od vežnih vrat tam neko razgovarjanje. Hermiona je takoj zapustila jedilnico, da pogleda, kdo jc zunaj. Rancova in Katinka sta zaslišali radosten Hermionin vzklik, ki je pretresel ozračje. Trenutek zatem je vstopil v jedilnico konzul Andrikos. Najpreje je pozdravil svojo ženo, nato pa miss Lee (g, Rancovo), nato pa je stopil proti vratom, da pokliče v jedilnico še nekoga, ki je stal zunaj v veži in ki sc jc očividno obotavljal, da bi vstopil. »iKar pridite, kar vstopite, sir Row-iand,« je dejal Andrikos. »Pri mizi ie dovolj prostora tudi za vas.« Medtem, ko sta Andrikosova in Rancova zrli z napeto radovednostjo proti vratom, pričakujoč prihod še neznanega tujca, in med- tem ko so na Hennioninem obrazu izginili sledovi prijetnega presenečenja, sc je pojavil ob vhodu »ameriški turis-t« s francoskega parnika — mr. »Smith«, ki se je bTez besede pred gospo Katinko in gospo Vero globoko priklonil. Konzul si je najpreje privoščil nekoliko užitka ob zadregi navzočih in je nato svoji soprogi živahno dejal: »Če ti je vsaj malo do moje eksistence in življenja, potem si obvezana, da izrečeš gospodu Rowlandu še prav posebno iskreno dobrodošlico. Pred dnevi mi je namreč pomagal iz zelo kočljivega, nevarnega položaja. Dvomim, da bi bil danes tukaj med vami, če bi ne bilo gospoda Rowlanda.« Učinek Andrikosovih besed je bil nenavadno močan. Katinka, Rancova in Hermiona so ob teh besedah začudeno zastrmele. Nobena pa si ni upala vprašati za pojasnilo, kaj se je bilo zgodilo. Radovednost, napetost je legla na njihove obraze. Andrikos pa ni f^Ttal, da bi, ga bil kd*) povprašal po tem. (Dalje sledi.) Podružnica: CELJE nasproti pošte. p» lušnoitalarska hranilnica ffkutufgkutM Moge. Fotoamaterji po tovarniških cenah dobite samo v D Hi lepe slike dobite izključno s 18 filmi Isochrom 17 IO ° čin is + id o dm filmi Isopan JO kamere useh urst, uedno u zalogi Drogerija 3. Pečar. Gosposka ulica 11 Pmom R. Z. Z O. P, MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog blizu 60 milijonov Din - Rezervni sklad nad 10 milijonov Din # Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5% KARO ČEVLJI ZA POMLAD SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 1. aprilom. Ptujska -estu 37. 1357 Oddani lep, separiran, OPREMLJEN KABINET s J. aprilom. Frančiškanska ul. 21/11. vrata 0. 137O Stanovanje SOBO IN KUHINJO in sobo s štedilnikom oddam. Zrkovska 33, Pobrežje. 1392 Novoporočenca iščeta STANOVANJE. Ponudbe pod značko »Cen-trum» na upravo lista. 2396 Lokal DRUŠTVENI LOKAL eden ali dva prostora, iščem. Ponudbe z navedbo najemnine pod »Lahko dostopen« na upravo Večernika«. (320 Znanja zeli ^m"mimm^m""^*"*^mammaaHammaammmaamm Kateri, starejši, osamljen GOSPOD z nekaj premoženja bi poročil kuharico, 47 let staro, zdravo, delavno in ,z nekaj premoženja. Le resne ponudbe na upravo »Večernika« pod -Medsebojna pomoč*. 1363 Službo dobi perfektno kuharico ki govori nemško, sprejmem k dvema osebama. Salon »Štefanija«, Grajski trg 6. 1365 HIŠNIKA iščem za novo vilo, prednost imajo vpokojenei, ki se razumejo na cvetlični vrt. Zgla siti se je pri Madile. Tatten-bachova O/F, med 13. in 14. «ro. . J362 Cisto, pošteno DEKLE začetnico, sprejmem s 1. apti lom. Naslov v upravi. 1390 SLUŽKINJO za vse, ki je že služila v boljših hišah, sprejmem. Naslov v upravi. 2399 NATAKARICO za boljšo gostilno sprejmem. Ponudbe na upravo pod Kavcije zmožna*. 1.359 Otrii loiiili v najmodernejši izdelavi „Wanderer“ pokromana kolesa motorna kolesa Šivalni stroji po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. FrancLepoša d. z o. z. Marbor Aleksandrova cesta 39. 1321 otroški od.........Din 39*- nspr. za dečke in deklice „ 75*-nepr. za dame ....... „ 122'- nepr. za gosoode........... 128'- nap?. za vrt, sadonosnike in polja dobite pri tvrdki Andrašič - Maribor linotoč Visočnik Meljski hrib odprt ! Svileno kombineže, nogavice, moderne usnjene rokavice, moške srajce, lepe kravate itd. vse v veliki izbiri in najnovejši modi Anton Paš Maribor, Slovenska 4 Šiviljske in modne po- trebščine. Leni novi inoileli u mi lili!!! M, J8hl). Slama ulica 2 Javljamo tužno vest, da je danes po kratki in mučni bolezni naš predragi sin. brat, svak, stric, gospod CIRIL TONCIC MIZAR DRŽ. ŽELEZNIC previden s tolažili sv. vere na svoj 35. rojstni dan Prenrnul. ogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. marca ob 15. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Maribor, Trst, Istra, dne 20. marca 1937. Žalujoče rodbine: TONČIČ, HRAST in ostalo sorodstvo. Naša velikonočna novost! RJE PROSTI JEDILNI PRlftOR prvovrstna kvaliteta Uelika izbira klobukou u najnouejsih oblikah in baruah, kakor tudi športnih čepic pri turčki BOGATAJ & J Al. C (Daribor, Bosposka ulica 3 iiiiluiiiii.im.ili.n.i.i...u j..i.i.i r.L.i...i.'..i.<.iiini..i.i...iin.i.in.ii : re. KOLESA, NADOMESTNI DELI, AVTO in MOTO PRIBOR kupite najugodneje pri tvrdki HekM4daUtfkadŠG$ * Ulica 10. oktobra št. 4. Velika izbira! Plačilne olajšave! 24 delni za šest oseb Din 270 - pokroman s kaseto Din 160- NOZI ZA GOSPODINJSTVO IN ŠUNKO dobri In poceni F. TOMAŽIČ nozarna m brusilnica — MARIBOR — Slovenska ulica 5 Lena srbska svila pn Din 8' IRPIHOVEM lil Vetrin ska uiica 15 C T E I ŠF E 'll drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših •H ■ S IH IVE stanovanjih uničuje Oeslnsekcijski odd. N p Orožnova ul. 2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1281 KLOBUKE ceneno po brezkonkurenčnih cenah dobite samo v TRGOVINI S KLOBUKI Ivan Bregar Gosposka ulica 16 od Din 25'- naorei Edina zaloga svetovnoznunih jalnih znamk „Huckel“, .Borsalino*', .Pless", .Pichlcr**, „Piccadilly“ i.t.O' Žametasti klobuki, navadne športne čepice, razni znaki, okraski in kozje brade. Velika zaloga vsako* vrstnih copat, čevljev iz kamelje dlako od Din 29'— naprej, otroških čevlj-/’ sandalov in opank. 136“ Oglejte si našo zalogo! K nakupu se ne silil Dospele so novosti v najmodernejših tka" ninah za damske pomladanske obleke. Lepa izbira kamgarnov in modnih chevi' otov za moške obleke. 123“ Franjo Majer Maribor, Glavni trg 9 Centrala: MARIBOR 2K RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR aarnn naloUta danarla. ker /amil »a vlog« pri tel hranilnici Dravska banovina s cmllm atro/un pramoMan/am in m »so svojo Havino mtoljo Hranilnica livriu/m vsa v danarno stroko apadajoia poala to in o m kuiantno Spreiema ",0*® J" "• «*«*" r * v ** po naluaodneliem ohraatoaanlu ;daja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarnah ^ predstavnik STAJNKO DETELA, vsi v Mariboru