Poštnina plačana v gotovini. Leto 2. Štev. 4.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR™!
tiSi f Pili m ZADAM
IZHAJA WSAME6Ä PHVE©A V MESECU
Ceno isiseražom po dogovoru
CENA: 100 Din lelno, inozemstvo 200 Din
Uredništvo in uprava Maribor, Slomšhovtrg št. 20
Krizo za naic vinodrodnišivo.
V Jugoslavji se pridela krog 4,000.000 hi vina na leto. Ker imamo približno 180.000 ha z vinogradi zasajene zemlje, znaša investirani kapital brez vrednosti zemlje nad 10 milijard Din, ako ra-čunimo le 60.000 Din na ha ali približno 30.000 Din na oral. Ako bi začeli zapuščati goričke nasade, kakor se to ža-libog godi s hmeljem, bi uničili s tem milijarde narodnega premoženja. Toda kje leži pomoč? Edino le v povečani potrošnji vina in grozdja doma in v pospeševanju izvoza, ki je danes skoraj minimalen. Celokupni izvoz vina vseh evropskih vinorodnih držav znaša letno okrog 9 in pol milijona hi. Od teh odpade na Jugoslavijo samo 59.000 hi ali 0.61%, dočim izvaža n. pr. mala Ogrska okrog 300.000 hi. Zato je umevno, da je pomočnik finančnega ministra gospod dr. Fr. Gospodnetič podal stališče vlade k temu važnemu gospodarskemu vprašanju ter obljubil vladno pomoč.
Izjavil je, da je vlada sklenila, da se doklade na pivo povišajo in sicer v korist banovin od 30 na 60 Din, v korist občin pa od 60 na 100 Din. Lansko leto se je vpeljala premija za izvoz vina in sicer 40 Din na 100 litrov. To se je pokazalo kot zelo koristno. Izvoz, za katerega se je že mislilo, da bo padel, je ostal na isti višini kakor leta 1928. Radi tega je kraljevska vlada sklenila, da se za sedaj izvozna premija poviša od 40 na 100 Din za 100 litrov, torej 1 Din na liter.
Potrebno je tudi, da se poraba vina v državi poveča. V ta namen je sklenjeno in gospod predsednik vlade je že odobril, da se 12 milijonov dinarjev od one svote, ki je bila prihranjena od lansko leto odrejenih premij za izvoz žganja, uporabi za nakup in porabo vina v vojski in v državnih bolnišnicah. Sklenjeno je še, da se vinski destilat izenači z destilatom žganja, tako da se trošarina vinskega destilata zniža od 24 na 14 Din po hi. Podvzeli se bodo vsi potrebni koraki, da se prepreči izdelovanje umetnih vin. Razpravljalo se je tudi o divjih vinskih trtah — šmarnica itd. Pomočnik ministra je pri tem povedal, da se je eni banovini dovolilo, da lahko vpelje poseben davek in sicer 15 par na vsako tako trto. Ta davek bodo lahko vpeljale tudi dru ge banovine. Kar se tiče umetnih pijač, finančno ministrstvo niti najmanj ne nasprotuje, da bi banovine in obči-
ne na ta vina določile posebne davke. Država sama tega ne stori, ker želi, da bi ti dohodki ostali banovinam in občinam. Kraljevska vlada je tudi veliko storila za favoriziranje izvoza naših vin. Zavarovanje valute ni za izvoženo vino več potrebno. Carine proste kleti namerava država dovoliti tudi onim trgovcem, ki nimajo za 100.000 Din letnega obrata. Vsak trgovec si bo smel držati privatno zalogo. Izrecno se je povdarilo, da se vinskim izvoznikom ni treba posluževati colninskih špediterjev.
Konečno je zasigural vladno pomoč ob vseh prilikah, da se uresničijo opra vičene želje vinogradnikov.
Da bomo na jasnem. Resnica je, da se čuti vinogradnik, ki je lansko leto rezal svoj vinograd takrat, ko so očesa začela odganjati, to je v prvi polovici meseca maja, v vseh ozirih najbolj zadovoljnega. Moč trsa pri tako pozni rezi sploh ni trpela, o kakem večjem sol-zenju pa niti sledu ni bilo in to iz razloga, ker so ves sok odganjajoča očesa, oziroma mladice, k sebi pritegnile in se tem močneje razvile. Tudi v slučaju solzenja ne bi bila tako huda nesreča, kajti iztekajoč sok ni kri niti vino ali mezga v obliki vode, ampak je tekoči-
POLITIČNI PREGLED.
V NAŠI DRŽAVI.
Takozvani sofijski dogovor med našo državo in Bolgarijo je bil odobren dne 20. marca v bolgarskem parlamentu.
Umrl je v Zagrebu vodja istrskih Hrvatov dr. Matko Laginja v visoki starosti 78 let. Udejstvoval se je kot politik v dunajskem parlamentu in po prevratu v Beogradu. Pod vlado pokojnega Protiča je bil ban: Hrvatske, Slavonije in Medjimurja. Slava njegovemu spominu!
V DRUGIH DRŽAVAH.
Bolgarija bo onemogočila makedon-stvojuče. Bolgarska vlada je začela zapirati po vseh obmejnih krajih člane organizacije makedonstvojučih. Da je treba to krvavo organizacijo razgnati ter iztrebiti, so oznanile Bolgariji: naša država, Francija, Anglija in Italija. Upati je, da bo tokrat storila bolgarska
na, ki vsebuje toliko redilnih snovi, da jih kemična analiza komaj zaznava in torej na oslabitev trsa nima nobenega vpliva. Radi jasnosti in popolnosti pristavljam to-le: Lansko leto se je svetovalo:	Reži pozno in sicer takrat, ko
bodo očesa malo odgnala, kajti le tedaj se bo videlo, kaj je za odrezati, oziroma za pustiti. Omenjen nasvet pri mnogih ni našel pravega razumevanja. Nekateri so res nekoliko časa čakali z rezjo, končno pa so vendar šli tik pred vegetacijo (predno je odganjalo) rezat, kar pa je imelo zelo slabe posledice: sok je začel curkoma teči, mogoče še po zdravih očesih, ki so bila potem v neprestani vlagi uničena. Strokovnjaški nasveti o pozni rezi so bili pravilni, le izvedba rezi z ozirom na pozni čas je bila otežkočena. Ravno s slednjim se mnogi vinogradniki in viničarji niso mogli sprijazniti, ker so imeli vsled dolgotrajajoče zime nakopičenega veliko drugega dela. Radi tega je strokovnjak, ki je sicer z dobrim ustregel, krivično osovražen. Kar se pa tiče letošnje rezi z ozirom na pokvarjeno obliko trsa, se more reči to-le: Od onih očes, katera niso odgnala, nimamo rozg za letošnjo rez, pa najsi bo to na običajen način obrezanem trsu ali ne. Tako je letos v obeh primerih potrebno odžagavanje rogovil, če se noče v drugem primeru puščati previsoko ležečih rozg, ki so bogato obrodile, za reznike, odnosno locne. N. L
vlada v tem celo Evropo vznemirjajočem vprašanju konečni red.
Bivši diktator Španije Primo de Ri-vera je nenadoma umrl v Parizu, kamor je pribežal, ko se je moral umakniti iz vladnega prestola. Iz Pariza so prepeljali truplo v Madrid in ga tamkaj pokopali svečano.
Londonska razorožitvena posvetovanja so priromala na čisto mrtvo točko. Francoski zunanji minister Briand je zapustil v četrtek London z izjavo: »Nima smisla zame, da bi sedel v hotelu in gledal skozi okno, kako je vreme. Se bom vrnil, ko bo delo za mene.« Doslej še niso našli spravnega ključa med Francijo ter Italijo, ker hočeta biti na morju enako močni.
Predsednik Hoover priporoča varčevanje. Predsednik Združenih držav Severne Amerike Hoover je pretekli pondeljek sklical k sebi 12 članov kongresa (parlamenta), katerim so poverjene zadeve zvezne blagajne, da se z njimi posvetuje, kakih sredstev bi se bilo posluževati in po kaki poti jo ubra
ti, da bi se izdatki državne vlade znižali na najmanjšo svoto. Predsednik Hoover in z njim zakladniški tajnik Mellon sta namreč vznemirjena vsled stalnega padanja dohodkov, kar je posledica pred vsem letošnjega znižanja osebnih davkov. Domneva se namreč, da predvideni dohodki niso bili v pravi višini proračunjeni in zato se bojijo, da bo nastal v proračunu primanjkljaj. Da se proračun uravnoteži, namerava dati vlada parlamentu navodila, naj vse izdatke, ki jim bodo predloženi, reducirajo na najmanjšo svoto, ki je mogoča.
Iz sovjetske Rusije. Celo v okolici Moskve so se pojavili kmečki upori in so branili kmetje z orožjem zaprte cerkve. Posebno resno je stanje proti sovjetom na Kavkazu in v Srednji Aziji, kjer so napovedali domačini vladi kr-
mn.
Zaslužen učitelj. Pred kratkem je obhajal v Mariboru nadučitelj v pokoju gospod Josip Mavrič svojo SOletni-co, hvala Večnemu, v krepkem zdravju. Obenem je preteklo tudi 40 let, odkar je zvesti naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Imenovani je služil 45 let v učiteljskem stanu ter si pridobil veliko pohvalnic in priznanja radi svojega vsestranskega javnega delovanja. Pripravil in pomogel je mnogim svojih učencev, da sedaj stoje na odličnih me stih kot duhovniki in uradniki ter so mu zato tudi jako hvaležni. 12 duhovnikov je bilo njegovih učencev, med katerimi žalibog jih živi samo osem. Prizadeval si je tudi vsestransko služiti narodu. Bil je 30 let predsednik učiteljskega društva za svetolenartski okraj ter vpeljal slovenski jezik kot poslovni jezik na društvenih sejah.
Glas iz ruskega ujetništva. Iz Rusije se je oglasil Jurij Pečar od Št. Petra pri Mariboru. Zadnje pismo je prejela žena začetkom leta 1917, od tega časa pa ni bilo o njem nobenega glasu. Poizvedbe, ki so se svoj čas vršile potom Rdečega križa, so dognale, da je pogrešan. V pismu piše Pečar svoji ženi, da je petkrat pisal, da pa ni dobil odgovora. Seveda ni nobeno pismo došlo. Prosi, da mu pošlje potrebne listine, da mu bode mogoče, vrniti se domov. Piše, da je še zdrav, pač pa da je brezposelnost velika, zima mila, da še do sedaj snega niso imeli. Pismo je datirano s 1. februarjem t. 1.
Dva avtomobila trčila. Iz Ljutomera poročajo: Karambol. Dne 18. marca sta privozila ha prometni cesti v mestu nasproti se vozeča avtomobila ter trčila skupaj. Šofer tovornega avta, last Milana Sessler, veletrgovca v Ljutomeru, vozeč po ozki ulici, ni videl proti ovinku nasproti vozečega osebnega avta, last nekega avtotaksnega podjetja iz Čakovca, kateremu slednjemu je hip no odpovedala zaviralna naprava, trčila sta skupaj pri zidu hiše veletrgovca Alojza Krainca. Razven male poškodbe na Sesslerjevem avtu in nekoliko večje na avtotaksnem avtu ni bilo večje nesreče, niti človeških žrtev. Sled
vavo vojno. Ti vznemirljivi pojavi so prisilili vlado na umik. Vlada je začela izrecno prepovedovati cerkve zapirati »brez soglasja večine kmetskega prebivalstva vsake vasi«. Nadalje je odrejeno od vladne strani, naj se takoj vrne kulakom (večjim posestnikom) za-lenjena živina, hiše, orodje itd. Vsi metje, tudi oni, ki so za skupno gospodarstvo, lahko prodajajo neovirano na trgu svoje pridelke, ne da bi $e držali cen, kot jih je predpisala oblast. Drugi so mnenja, da je izdal Stalin radi tega te pomirjevalne odredbe, ker se boji, da bi se ponesrečila žetev in nastopil glad. Diktator se hoče prikupiti kmetom, katere je izzval z nepremišljeno naredbo skupnega gospodarstva.
Kitajski grozi nova državljanska vojna, ker se je proglasila severna Kitai-ska za neodvisno.
nji je moral v mehanično delavnico. Sreči je pripisovati, da ravno ta Čas ni bilo tod na sicer živahni cesti ljudi.
Prosluli grški ropar ustreljen. Nikjer na svetu ni menda toliko velikih in daleč na okrog proslulih tolovajev kakor ravno na Grškem. Te dni je padel v hudem boju z žandarji grški ropar Dza-dzas, na kojega glavo je bilo razpisanih poldrugi milijon grških drahem. Z njim sta padla zadnja člana njegove razupi-te bande:	Karantonis in Dzauburas.
Cela Grčija se je oddahnila, ko je zvedela za smrt tega roparja. Zadnji zločin ustreljenega je bil ta, da je ujel 70 odličnih prebivalcev mesta Trikale, da bi iztisnil od sorodnikov drago odkupnino. Ta razbojniško postopanje je izzvalo v celi Grčiji vihar ogorčenja in konečno so se oblasti le; odločile, da iztrebijo tolovajsko bando. Kljub zasledovanju žandarjev se je posrečilo banditu, da je ušel. Zatekel se je s par najzvestejšimi v grško Macedonijo in se boril z obupom proti premoči zasledovalcev. Skrival se je po gorskih kočah nad poldrugi mesec. Še le te dni so prejeli žandarji obvestilo, da se skriva z dvema spremljevalcema v gozdu v bližini vasi Mikrofelia. Gozd so obkrožili in začeli s prodiranjem. Pred solnčnim vzhodom je bilo orožništvo pred razbojnikovim skrivališčem in začel se je boj na življenje in smrt. Padli so trije razbojniki, a tudi na strani orožniŠtva so občutne izgube. Ubiti Dzadzas je bil star 56 let in je bil strah ter trepet Grčije dobrih 20 let. Govoril je poleg materinščine še: nemški, francoski in angleški. Med siromaki je imel pristaše, ker jih je obdaroval z naropanim plenom.
Boj s peskom. Največja puščava na celem svetu je afriška Sahara. Ako bi bile saharske s peskom pokrite neizmerne ravnine prepletene s kanalizacijo iz morja, bi puščava v zelenju oživela in milijoni in milijoni ljudi bi i-meli na razpolago najbolj rodovitno zemljo in najugodnejše podnebje. Danes naletimo v Sahari le na takozvane oaze — zelene otoke, ki nastane tamkaj, kjer je kak studenec. Afriške oaze so seve rodovitne in pravi paradiži. Danes skušajo saharske oaze zvezati med seboj z avtomobilskim prometom. Naj-
večja ovira glede modernega prometa po puščavi je drobni pesek, ki je na videz nekaj prav neznatnega, a presneto neprijetnega ter opasnega, ako se dvig-nev nepreglednih oblakih in se zopet spušča na zemljo. Radi peska je gradnja avtomobilskih cest po Sahari onemogočena. Peščeni oblaki so velika nevarnost ter nadloga za oaze. Pesek je popolnoma zasul žfe veliko zelenih otokov. V novejšem času zajezujejo peščene meteže š sajenjem posebne travnate vrste, ki zavira kolobarjenje ka-menitjh drobcev. Oaze se zavarujejo napram peščenimi viharji z visokimi zidi. Tisoč in tisoletja že bije človek brezuspešen boj s puščavskim peskom. Danes se pojavljajo inženerji s sprejemljivimi in mogočimi načrti, po katerih bi se dalo izpeljati vodo iz Sredozemskega morja v Saharo in jo ozeleniti v nekaj desetletjih.
Tat. Že večkrat se je v Šaleški dolini zglasil pri lastnikih trpežnih čevljev mož, ki rabi samo čevlje. Tako lani v škaliski župniji, zadnji teden pa v župnišču v Šmartnem. Da ga ne bo več zapeljala želja po tujih čevljih, so okno, ki so se ga že pred leti uzmoviči posluževali za vlome, zazidali.
Vlomilci odnesli meso in zabele. V fari Limbuš pri Mariboru so vdrli neznani vlomilci v hišo posestnika Mihaela Lešnika na Laznici pri Limbušu, Iz podstrešja so se podali v klet, iz katere so odnesli svinjskega mesa in zabele za 500 dinarjev. Ravnokar omenjeni je šesti vlom v limbuški fari in o vlomilcih ni ne sluha in ne duha!
Tihotapec s prstami na nogi. Litvanski (na severu) carinski uradniki so, kakor malokateri drugi cariniki, namazani z vsemi žavbami, če gre' za to, da odkrijejo tihotapsko blago. Ker dobijo 50 odstotkov vrednosti zaplenjenega tihotapskega blaga kot nagrado, jim je celo mogoče, da v nemških obmejnih mestih vzdržujejo plačane ovaduhe, ki jim naznanijo osebe, ki so nakupile ob meji in nato skušajo kupljeno blago vtihotapiti čez litvansko mejo. Kakor hitro dotični prebivalec obmejnega o-zemlja prekorači mejo, kjer seveda nima nič carini podvrženega, je cariniku navadno treba samo seči v kak žep tihotapca, da privleče več ali manj vredno tihotapsko blago na dan. Nedavno je neki kmetski sin iz litvanskega ozemlja prekoračil mejo pri Ragitnu, kjer si je kupil za svojo poroko poročne prstane. Tudi njega so ovaduhi že naznanili litvanskim carinikom m na vprašanje, če ima kaj zacariniti, je seveda odgovoril, da nič. Tudi telesna preiskava je bila brezuspešna. Pri slečenem možu niso mogli najti kupljenih prstanov. Zviti uradniki so stali pred zagonetko, katero bi pa zelo radi rešili. Zato so možu obljubili, da ga bodo z njegovimi prstani neovirano pustili naprej, če pove, kam jih je skril. Smejoč se je mladi mož sezul nogavice in na prstih na nogah se je zasvetilo 6 zlatih prstanov. Porabil je namreč to priliko, da je tudi za dva svoja tovariša kupil prstane. Litvanski cariniki pa začnejo doslej vsako telesno preiskavo pri pi-stih na nogah!
Neurje s točo. Od Sv. Jurija ob Ščavnici smo prejeli: V četrtek 20. marca je že obiskala toča kraje: Sv. Jurij ob Ščavnici; Galušak in Sv. Lovrenc. Na nekaterih krajih je bilo ledene nadloge za ped debelo. Med neurjem je prav iolelno bliskalo ter grmelo. To je bila ^fös1 prva, a zelo zgodnja nevihta s po-etnim spremstvom.
Truplo novorojenčka so potegnili iz Drave v bližini Königovega posestva v SL' Petru pri Mariboru. Otročiček je nii y omotu izročen valovom Drave od brezsrčne matere, po kateri poizveduje Srožhištvo.
.„pomožna pošia Žegar se je z dnem tS. .marca t. 1. izločila od pošte Planina pri Sevnici in se priklopi pošti Slivnica pri Celju.
Kozolec je pogorel v petek dne 21. t. m. posestniku Ludoviku Cizej na Polzeli. Goreti je začelo iz nepojasnjenega vzroka krog polnoči. Kozolec je pogorel do tal, istotako vse žito in veliko gospodarskega orodja.
Slučajno je ušel smrti. V četrtek na večer dne 20. marca je peljal preko tira slovenjgraškega postajališča s parom konj hlapec posestnika Murka iz Slovenjgradca. Ko je bil voz na železniškem tiru, ga je zagrabil vlak iz Dravograda z voznikom vred in ga vlekel kakih 20 metrov daleč. Ko je vlak postal, na srečo ni bilo druge nezgode, kakor potrgano jermenje na upregi.
Šmarnica vzrok krvoprelitja. Pod tern naslovom v zadnji številki priobčeno poročilo treba resnici na ljubo po praviti z ugotovitvijo, da se tam omenjeni umor ni zgodil pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, ampak menda v Slovenskih goricah. Dejamje samo seveda vsled tega ni nič manj žalostno.
Gorilni jermen je razmesaril vrat dne 21. marca 641etnemu Mihaelu. Sukiču v mlinu Franca Mešiča v Dolnjih Slave„čih v Prekmurju. Preblizu si je ogledoval napravo gonilnega jermena. Kolesa sp piu ujela suknjo, ga potegnila za seboj, v trenutku mu je bil razmesarjen vrat in ubogi Sukič je bil pri priči mrtev.
Divjega prašiča ustrelil. Iz Jur kloštra poročajo: Graščinski oskrbnik g. Ivan Ocvirk je ustrelil dne 15. t. m. v Jarčniku blizu Jurkloštra približno 120 kg težkega divjega prašiča, samca. Mrcina je videti precej sestradan.
§bčnl mer
Zapansfte zveze.
Županska zveza v Mariboru priredi v nedeljo dne 6. aprila 1930, ob 10. uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
}■ Določitev članarine za leto 1930.
2. Referat o sedanjem stanju phčinsTe uprave v naši državi s posebnim ozirom na najnovejše zakonite predpise.
3. Sklepanje o resoluciji glede novih občinskih bremen.
Volitev novega odbora.
Slučajnosti.	434
OOSPOPABSTO.
Kolje za vinograde in za sadno drevje, kakor vsake vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.	363
Osrednja štajerska vinarska zadruga v Mariboru je ustanovila založno klet vina v Gradcu in so prvi vagoni vina že šli v inozemstvo. Upati je, da bomo na ta način spet dobili naše stare odjemalce za vino, da bomo znatne množine vina lahko prodali v inozemstvu ter mnogo pripomogli k rešitvi vinske krize, katera tare naše vinogradnike.
Vinarska podružnica Maribor za poštne rajone Fala, Fram, Jarenina, Limbuš, Maribor, Pesnica, Rače, Ruše, Selnica ob Dravi, Sv. Barbara pri Mariboru, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Jakob v Slov. gor., Št. Ilj v Slov. gor. in Zgornja Sv. Kungota je bila v nedeljo, dne 16. t. m. ustanovljena in ima že sedaj nad 500 vpisanih članov Vinarskega društva v Mariboru, od katerih je plačalo članarino za. leto 1930 doslej približno 200. Do konca marca bo število članstva, ki tvori potem podlago za izvolitev delegatov itd., še znatno naraslo, ker je podružnica takoj začela s podrobnim orga-ni?atornim delom. Podružnični odbor šteje 7 članov: predsednik dr. Josip Kronvogel, namestnik predsednika Ivan Šerbinek; odborniki: Ivo Bregant, Josip Priol, Ivan Vesenjak,. Josip Zabavnik in Andrej Žmavc, poslednji kot tajnik in blagajnik. Podružnica posluje v društveni sobi VD v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6. Pozdravljamo to mlado kmetijsko organizacijo in ji želimo v prizadevanju za 0-hranitev in napredek našega vinarstva prav mnogo lepih uspehov.
Hranilnic^ iu posojilnica v Slovenj-gradcu obhaja v soboto dne 29. marca, v lastnih prostorih 251etnico njenega obstoja. Celo dolgo dobo 25 let delujeta v zavodu silno požrtvovalno vlč. g. župnik Fr. Pečnik v Podgorju in g. župan Luka Pogač v Pamečah. Pri tej proslavi 251etnice se bomo ozrli v preteklost, si predočili gospodarski razvoj v preteklih 25 letih in sedanji gospodarski položaj. Vsi člani posojilnice, kakor tudi vlagatelji in vsi za gospodarski napredek vneti možje in mla-ideniči se vabijo, da se udeleže slavnostnega zborovanja. Obenem se bo isti dan izvršila ustanovitev kmetijske nabavne in prodajne zadruge.
Šmartin ob Paki. Na praznik sv. Jožefa, smo pri nas proslavili SOletnico obstoja naše posojilnice. Dolgoletni tajnik iste, župan M. Ste blovnik, je podal zanimivo, obširno poročilo o delovanju naše denarne zadruge in o njenih uspehih ter posebno naglašal, da je ista ved no pospeševala vsa stremljenja za po.vzdigo izobrazbe in napredek kmetijstva. Slavnost ,se. je vršila v lastnem domu, katerega je kupila posojilnica lansko leto. V poročilu se je tajnik spominjal vseh ustanoviteljev in voditeljev zadruge, jim izrekel zahvalo za njih itrud, vse rajne zadružne voditelje so. počastili zpovo.valci s »s.lava«-klici. Nadrevizor Vlado Pušenjak je v imenu Zadružne zveze častital posojilnici k SOletni njenega neumornega de da in velikih uspehov, pohvalno omenil dolgo ■letno delo tajnika M. Steblovnika in predla gal, da se lepo poročilo tiska v »Nar. Gospo darju« in razdeli v okolišu zadruge. Nato je govoril o razvoju zadružništva v preteklosti in o bodočih nalogah zadružništva. Pri slučajnostih se je razpravljalo o marsikaterih za 'družnih vprašanjih kakor o pospeševanju varčevanja, o obrestni meri, o sadjarski za-
drugi, o Zadružni samopomoči itd. Ponosni smo na našo posojilnico, katera je mnogo dobrega za našo faro storila, podpirali bodemo njena stremljenja i v bodoče.
Kmetijska šola v Št. Juriju ob južni žel. sporoča, da se vrši na zavodu v dneh 7. do 9. aprila t. 1. tridnevni mlekarski in vrtnarski tečaj na željo priglašencev in radi izmenjave predavanj skupno. Kdor se ga želi udeležiti, naj se zglasi pismeno takoj, da se ob eventualni nadštevilni udeležbi more tečaj naslednje dni ponoviti. Od 2. do 5. aprila se vrši štiridnevni tečaj za kontrolne asistente živinorejskih organizacij, na katerega so pa pozvani le specijelno določeni od živinorejskih zadrug. Le izjemoma bo mogoče sprejeti nekaj drugih, ako imajo posebni interes na tem in se pravočasno javijo
Izvoz jajc iz Jugoslavije. Iz naše države se leto za letom izvozi manj jajc v inozemstvo. Leta 1925 se je izvozilo jajc v vrednosti 608 milijonov Din, leta 1929 le v vrednosti 454 milijonov Din. Največ jajc se je v letu 1929 izvozilo v Italijo, namreč v vrednosti 184 milijonov D, v drugi vrsti v Nemčijo v vrednosti 118 milijonov Din, v Avstrijo v vrednosti 106 milijonov Din, v Švico v vrednosti 88 milijonov Din, v Čehoslo-vaško v vrednosti 3 milijonov Din. V zadnjih mesecih je vsled konkurence ruskih jajc, katere so v velikih množinah na razpolago na vseh svetovnih trgih, kupčija zelo slaba in so silno padle cene jajc.
Koliko se pridela in popije vina. Od
leta 1900 do leta 1913 je svetovna produkcija vina znašala okrog 140 milijonov hektolitrov na leto. Od leta 1921 do 1927 pa je ta številka poskočila na 170 milijonov hektolitrov. Zadnja tri leta pa produkcija vina pada. Pred vojno je v Italiji vsak prebivalec popil na leto povprečno 118 litrov vina, do-čim po vojni samo 100 litrov. Od leta 1927 dalje potočijo največja mesta Italije 200.000 hektolitrov vina manj kot preje. Ravno tako je v Franciji. V poslednjih treh letih je konzum vina padel za 7 milijonov hektolitrov letno. Toda konzum piva je petkrat večji kot prej, konzum čaja šestkrat in kave dva krat večji. V Španiji ni posebnih sprememb. Poraba je stalna in popije tam vsak človek na leto povprečno 85'litrov vina. V Argentini se je poraba vipa zvišala od 53 na 85 litrov vsakega posameznika letno. V Švici je padla poraba od 56 na 49 in v Grčiji od 48 na 27 litrov. V deželah, ki ne producirajo vina, n. pr. v Švedski, Angliji in Nizozemski, pa je konzum ostal nespremenjen.
Kostiiynica pii Rogaški Slatini. Na, praznik sv. Jožefa je Kostrivnica zopet storila en korak naprej na polju gospodarstva, oziroma isadjereje. Sadjarska podružnica je ob svoji obletnici priredila enodnevni sadjarski tečaj. Predavanje je imel eden največjih slovenskih sadjarjev gospod Mihael Levstik. Dopoldne je predaval o najvažnejšem, oziroma o temelju ladjarstva, to je o pravilnem sajenju, popoldne po večernicah je zopet v dve-uri trajajočem predavanju govoril o sadnih škodljivcih, o gnojenju in o precepljevanju. Lepo število rpož in fantov se je udeležilo sadjarskega tečaja. V poljudni besedi nam je marsikaj raztolmačil ter nam obudil še večje veselje za .sadjarstvo. Vsled bližine kopališča Rogaška Slatina ima pa tudi sadjarstvo v Kostrivnici 'lepo, bodočnost. Gospodu M. Levstiku najlepša hvala za ves trud.
KARI HÄYII1 SPISI
najbolj čitane knjige na vsem svetu, kar je statistično do-kazano. — Dosedaj so izšli sledeči zvezki s to-le vsebino:
miim m jiitsoveh
i. zvezek:
Jezero smrti.
Ploj roman ob Kilu
II. zvezek:
Mako sem v Mehko romal
lil. zvezek:
Pri šamanu.
IV. zvezek:
Med lezidl.
Vsak zvezek zase zaključen spis. Cena vsakemu zvezku Din 15'-. Vsi štirje zvezki „Križem po f utro vem“ tvorijo zaključeno zbirko spisov. Cena vezani knjigi (vsi štirje zvezki skupaj) polplat-no Din 05' — . celo platno Din 70*
Avtoriziran prevod vseh Karl Mayevih spisov (vsak tretji mesec izide nov zvezek) izdaja:
IISMMM $Y. CIRILA V FlAilISOilU
ŽIGA WEISS hon^kcilshajraovina Celfe-Gaberfe 3 (v hiši ü.Pleviah)
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega češkega in angleškega blaga po najnižji ceni. Ravnotako izgotovljene obleke za dečke in gospode v vsaki
velikosti in najnovejših krojih.	423
Deške obleke od Din 80-—, 150*—, 250*—. Obleke za gospode od Din SOO’— naprej. Delavske obleke od Din 200*— naprej.
Nadalje lasta) izdelovan e oblek po meri in najnovejšem kroju.
Pljncna bolezen ge ozdravljiva
Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, nočno potenje, bronhijalni katar, katar v grlu, iz-bruhanje krvi, hripavost, naduha, bodenje itd. — se ozdravi!
NA TISOČE ŽE OZDRAVLJENIH!
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti prehranfevanja,
katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati.
Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapneResni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metoda ter jo radi uporabljajo. Cim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je.
POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor^ ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim
novim imčinoga fašega preliranjevanja slrinjo!.
V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo. Črpajte pouk in ojačenje življenske volje za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življem' sko tolažbo ter se obrača na vse bolnice, ki se zanimajo za današnje 34n	stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov:
GEORG FULGER, BERLIN-NEUKÖLN, Ringbahnstrasse Nr. 24, Abt. 624.
k
Vsled preselitve sedlarske in torbarske delavnice se prodaja vse blago na Slomš-
Konjar, vešč vseh kmetijskih del in zanesljiv, se sprejme na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. _	413
Hmelovke 4000 komadov impregnirane proda tudi manjše množine I. Detiček, Pesje, Velenje.	417
Klinc pasove
(Brackbänder), trebušne in želodčne pasove, umetne noge
i. t. d. dobite dobrega lastnega izdelka pri
mn mic, celie
za farno cerkvifo
<
<
J
4
4
A
A
A
lk jilk > It
A± AK Ak. AK
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
čajoaod*'obresti nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja.	1
K
r
k
r
>
>
>
>
'i* v 'ir'ir'ir	v v
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. — Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, France Hrastelj, novinar, Maribor.