TRST, torek 24. julija 1956 Leto XII. - Št. 171 (3409) DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808. 37-338 S.^,D«„STVO: UL- “ONTECCHI ». *, II. nad. — TELEFON »3-«»« IN 94-63* — Fuitm predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. It — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceuoletna 4100 llr,-FLHJ: Izvoi Po?ru*.. GORICA: Ul. S. Fellieo l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak min Pošim tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna .»žal yig- • i, o, g c m v o ibii.| i ci, •>. i-oa v/vi orvoi. um o .— i z. .. i i i uu u.-io. • i ciciuu jcoou vuin, v/uga/ikiv » ■ <<■ »u«i\ nnii e v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. 210 din. enije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - lzdaia Založništvo tržaškei^^sgiMLjtt* - Trst PAMES 84-UBMA STAVKA ŽELEZNIČARJEV Pet tisoč vlakov ustavljenih od polnoči do polnoči danes Vsa odgovornost /.a milijardno skutin jo na vladni no|in|iustljivosIi - Vojaki stavkokazi po ukazu vlado konellova opozioija v Kil zalitova proporcionalno volitvo dologatnv za kongros stranko v oktobru Milanska občina pred komisarskim režimom (Od -našega dopisnika) J, 23. — Štiriindvajset-na stavka železničarjev je re;) zaradl nezaslišane nep o-. P ' tljivosti vlade, predvsem Pa njenega popolnega nerazu* SA^anja . za zahteve name- i„,”ce.v ^ delavcev državnih nni niC’ začela sinoči opol-rmii i? trajala danes do 5Wn°S;-,Ustavil° se je okrog oni y akov, vozili bodo samo iu ’ „ , Jih bo vodilo voia-orieii- Je’ ki )e na la način vladi ? igrati P° nalogu V t l. stavk°kazov. je Dr"i U današnjega dneva Potre!) d? 2adnjega poskus.) min: , vanJa pri prometnem kornln • da bi Pristal na vorit tmiS' 0 katerem je go-CGit r.9 • generalni tajnik TeeJk- i.Vittorio in za kate-m,.,. 1 bll potreben tudi naj-stranf1 -dokaz i*obre volje minist vlade. Toda prometni er tudi tega najmanjše vji dokaza ni dal. Posredo-sta socialdemokratski po- Strašen potre« v Indiji S0bme1BAY’ 2i' ~ V ,loti od močan na nedeljo je izredno kater Polres prizadejal ne-je Vi p?dr°čja zahodne Indi-Pa države Kutch, je ,a.sblra in Gujerat. Potres kilnn! veb lisoč kvadratnih bava'h ov remija od Bom-Dntr. Pakistana. Epicenter K°‘£sa je bil na polotoku »irlri War' toda najb' Ij pri- ki f* . naselje je bilo Anjar, šenn h milijard, v iel^fe.Ja zadovolji- tistih M«^r.n,carsk,h zahtev. Jnenja da KZ°Valci so tudi ?0etku’ stavt PI!ISln takoj ob stikov m . . do obnovitve Ja'PJ>ni uieds,ad0 in sindi- Jvetla- ni »onrtuVn,ki- Ti. se J* ravna ocun ker se vla" ?r'-metnega m,n’ P° navodilih n ki j* n« , . * Angel,m-^trov ‘dejal, dl" i SeH m" *"*» trdo, ie «trebo ViZ*" dogodek dne- Jrugi va je ponovni sestanek milanskega občinskega sveta, ki ima doslej samo župana in ki bi bil moral nocoj izvoliti občinski upravni odbor. Že pred začetkom seje. ki je bila zaradi vročine določena za 22. uro. so predstavniki demokristjanov. socialdemokratov in socialistov izjavili novinarjem, da so vsa dosedanja pogajanja, ki so bila dolga in nad vse mučna, popolnoma propadla Po mnenju vseh treh predstavnikov je izvolitev odbora nocoj popolnoma nemogoča. Takoj ob začetku je socialdemokratski župan zdravnik prof. Ferrari imel nad vse zanimiv govor, ki je značilen za stanje v občinskih svetih sko-ro vseh večjih italijanskih mest. Prof. Ferrari je med drugim dejal: ((Marsikdo je govoril o štirist.ranski koaliciji in o njeni smrti. V politiki formule niso večne in večkrat trajajo zelo malo časa. Ta formula pa traja že več let kar pomeni, da ni bila povsem brez vrednosti. Vendar pa to hkrati tudi ne pomem, da treba to farmulo pred smrtjo nadomestiti z drugo, ki naj bi bila prav toliko veljavna — vsaj v predvidevanjih. In prav mi bi bili lahko začetniki te nove formule, čeprav je še ne vidimo. Kot zdravnik nočem še ugotoviti smrti. Toda težava glede sestave odbora ni v nadaljnjem trajanju šti-rlstranske koalicije. Težava leži v novem položaju, ki ga je koalicija skrbno proučila, da bi si pripravila grob in da bi pripravila tudi — čeprav ni hotela -— velike neugodnosti za našo dežejoi). Ferrariju je odgovoril de-mokristjanski predstavnik Mi-gliori, ki je izjavil, da po mnenju demokristjanov ne more biti ravno milanski občinski odbor tisti, ki naj bi služil za preizkusni kamen zn nov eksperiment, za katerega «še ni potrebnih predpostavka. Zaradi tega je najavil, da se bodo demokristjanski svetovalci glasovanja vzdržali. Poslanec Mazzali, znani prvak PSI. je naio ugotovil, da le-mokristjani odklanjajo paziv župana Ferrarija ter zato pod takimi pogoji ne more priti do odbora, čeprav PSI hoče in želi sestaviti odbor s pomočjo demokristjanov. Mazzali je dodal: «Toda če ni mogoče z demokristjani bo moralo biti mogoče brez demokristjanovi« Socialdemokrat Ituealossi j# nato izjavil, da so demokristjani vedeli, da župan želi podporo sociaitslov že takrat, ko so demokristjani glasovali za B'errarija. išjediia so glasovanja. Od 80 svetovalcev je bilo naj-piej navzočih 74 (manjkal je med drugimi tudi minister Vigorelli), od katerih se je glasovanja vzdržalo nič manj kot a2, volilo jih je 32, od tel: pa je oddalo kar 29 bele glasovnice! Pri dr#;em glasovanju so sodelovali vsi razen liberalcev, toda noben svetovalec ni prejel potreb- ne večine. Zato je prišlo do balotaže; še prej pa so prešteli navzoče svetovalce in u-gotovili, da jih je v dvorani ostalo samo še 40. Neki fa-.šis' je povzročil incident, eden izmed kandidatov se je kandidaturi odpovedal, nato je bil ponovno krajši odmor. Na zahtevo nekega demokristjan. sktga svetovalca so še enkrat prešteli navzoče in ugotovili, da jih je sedaj ostalo samo še 35, t. j. premalo, da bi se seja nadaljevala. Zato jo je župan odložil. Kot vidimo, je Milan pred zelo veliko nevarnostjo komisarskega režima, do ka-tetega bo prišlo po zaslugi demokristjanov, to nočejo prisl at: na sodelovanje sociali- stov, čeprav so na podobno sodelovanje že pristali v Benetkah, kjer pa je seveda župan demokristjan. Podobne manevre počenjajo demokristjani tudi v rimskem pokrajinskem svetu, kjer je 5 izvoljenih demo-kristjanukih pokrajinskih odbornikov takoj podalo ostavko, ko so rezultati volitev pokazali, da sta bila poleg njih izvoljena še 2 socialista in en komunist. Danes se je pokrajinski svet zopet sertal, da bi namesto petih demokristjanov v ostavki izvolil nove, Toda ugotovili so, da izvolitev ni mogoča, ker ni prišlo do prejšnjega sporazuma. Za to so sejo odložili, ča bi se izognili imenovanju komisarja. Tudi iz Viareggia poročajo, da je demokrirtjansko vodstvo prisililo novoizvoljenega župana KD in z njim še enega odbornika, da morata podati ostavko, ker sta bila izvoljena tudi z glasovi komunistov. Demokristjani so imeli danes načvre važno zasedanje svojega glavnega odbora, da bi na njem določili smernice za svoj oktobrski kongres. Glavno poročilo je imel Fan-fani, ki je predlagal, naj se obdrži pri volitvah delegatov za kongres še nadalje večinski sistem le s to razliko, da bo odslej večina zmanjšana s šti rih petin na dve tretjini. Razen tega j« predlagal, naj bo kongres v Trentu od 4. do 18. oktobra, da bi počastili s tem spomin pokojnega De Gaspe-rija. Fanfaniju se je prvi u-prl Scelba, ki je predlagal, naj bo kongres v novembru, čes da bo težko do oktobra sklicati tri sekcijske in pokrajinske kongrese, in navajal kot vzrok tudi potrebo j>o političnem razčiščenju v sami vladi, do katere bo prišlo po njegovem šele na jesen. Nadaljnji upornik je bi! poslanec Gunella. bivši tajnik stranke v De Gasperijevih časih, ki je odločno zahteval proporcionalni sistem volitev delegatov, čeprav je bil v De Gasperijevih časih zagovornik večinskega sistema. Dejal je. da je večinski sistem vzrok hudih nasprotij med posameznimi skupinami v stranki, ker jemlje manjšini možnost neposrednega izražanja svojega stališča. Bilo je še več intervencij za in proti Fanfanije-vim predlogom. Slednji vse- kakor pomenijo, da obstaja vsekakor močna skupina, k‘ bi hotela razbiti fanfanijev-ski monopol tako imenovane ((demokratične iniciative«. Fan-fani je popustil le v toliko, da je pristal na dvotretjinski večinski sistem. Med zasedanjem je prišla iz Milana vest. da. je tudi nocojšnji poskus sestave občinskega odbora propadel. Tudi to dejstvo pomeni poraz Fanfanijeve politike, ki v Rimu sodeluje s fašisti, v Milanu pa vodi komisarski režim, kar je vse rezultat njegovega zapiranja na levo. Končno je glavni odbor KD sprejel Fanfanijev predlog glede datuma kongresa, sekcijski in pokrajinski kongresi stranke bodo od 20. avgusta do 10. oktobra; imenovan ho po en delegat na vsakih 2500 članov stranke s tem, da bo vsaka jim številom izvoljenih parlamentarcev, s ti župani, s 3 predsedniki pokrajin itd. Večinski sistem se obdrži tako kot je predlagal Fanfani. Posameznega kandidata za glavni odbor mora predlagati 25 delegatov (prej 50). Nato so izvolili s 4(i proti 39 glasovi dr Bernabeia za glavnega u-rednika strankinega glasila «1! Popolo« A. P. Pogidajev pri Martinu RIM, 23. - Zunanji minister Martino je sprejel danes popoldne v palači Chigi sovjetskega odpravnika poslov v Rimu ministra Pogidajeva. Ansa javlja, da je Pogidajev izročil Martinu za predsednika senata in poslanske zbornice prepis poziva vrhov- PO SPREMEMBAH V VODSTVU MADŽARSKE STRANKT DELAVČEVI _f Ukrepi za obsežno demokratizacijo napovedani v resoluciji CK KP Madžarske Rehabilitacija 474 krivično obsojenih, med njimi sta Palfty in Szakasitz - Farkaš izključen iz stranke - Napoved decentralizacije . Poprava krivice storjene starim socialdemokratom in komunistom ■ Okrepitev odnosov z Jugoslavijo BUDIMPEŠTA, 23. pokrajina poslala na kongres | nega sovjeta ZSSR od 1«. ju-vsaj 3 delegate. Glavni od-.lija parlamentom držav, ki so boi bodo po predhodni odo- zainteresirane pri razoro-britvi kongresa razširili z več- I žitvi. dimpešlauski radio poroča, da se je v soboto končal plenum CK parl;je madžarskih delovnih ljudi. Na zadnji seji plenuma so razpravljali o referatu politbiroja in o načrtu resolucije o razširitvi socialistične demokracije. V diskusiji je govorilo 24 članov CK. Na koncu je prvi tajnik CK Erno Geroe dejal, da je diskusija pokazala, da so spremembe. ki jih je pripravil politbiro. ir. program iz referata politbiroja ter načrt resolucije z dopolnili iz, dDkusi-je temeljni politični program. Geroe je zagovarjal teritorialno reorganizacijo partije ter večjo množičnost ljudske fronte z uvajanjem nepartii-cev na važne vodilne položaje v fronti. Poudaril je tud’ potrebo po krepitvi ldeološko-politične enotnosti partije. «V tako kratkem času ni bilo mogoče v celoti presoditi odmev, na katerega so naleteli sklepi plenuma pri madžarskem ljudstvu«, je izjavil Geroe. pripomnil pa je da je iz brzojavk, ki jih je Bu- madžarsito ljudstvo odobrava pravil resolucijo, v kateri se smernice in resolucije, ki so bile sprejete. »Kongres K1J SZ je odprl ogromne perspektive, pred vsemi komunističnimi in delavskimi strankami sveta.« je dejal Geroe ter pripomnil, da prenašanje teh izkustev na Madžarsko ni šlo tako gladko. V uvodniku z naslovom «N.) delo« poziva glasilo partije madžar-kih delovnih ljudi »Szabad Nep« partijske aktiviste in druge madžarske državnike. naj se trudijo izvajati sklepe plenuma CK. »Vzdušje se je umirilo,« piše časopis. ((Začrtana jiot je jasna. Zdaj so ustvarjeni pogoji. da postanejo besede dejanja. C’m hitreje se bomo o-svobodili pajčevine birokratizma. tem hitreje in pravilneje bomo napredovali«. . Budimpeštanski radio poroča, da je bivši madžarski minister za obrambo Farkaz izključen iz partije in razrešen vseh funkcij v njej. Sklep o izključitvi je sprejel CK na sobotnem sestanku. Radio je dalje javil, da je plenum prejel, razvidno da I centralni komite stranke pri- Tito na Krfu kot pst kralja Pavla BRIONI, 23. — Sinoči ob 22.30 sta predsednik republike maršal Tito in njegova soproga odpotovala z Brionov z ladjo «Galeb» na Krf na vabilo grškega kralja Pavla in kraljice Friderike ter bosta tam ostala nekaj časa na odmoru. Atenski kraljevski dvor je danes javil, da bo maršal Tito prispel na Krf 24. julija. Pričakujejo, da bo «Galeb« priplul na Krf jutri zjutraj ob 9. uri. V proglasu, ki ga je objavil predsednik krfske občine, se pozivajo prebivalci o-toka, naj se udeležijo sprejema maršala Tita. Metropolit iz Metohije, je- izdal poseben poziv prebivalstvu Krfa, naj najprisrčneje sprejme voditelja prijateljske države. Mikojan v Sofiji BRIONI, 23. — Prvi podpredsednik vlade ZS.SK Mikojan je odpotoval danes ob i. uri z Brionov, kjer je bil dva dni na privatnem obisku. V soboto je bil Mikojan gost maršala Tita na večerji, katere so se udeležili tudi Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič 7 Brionov do puljskega letališča je Mikojana spremlT.'«; Edvard Kardelj. Včeraj popoldne sta maršal Tito in Mikojan obiskala Pulj. Bolgarska telegrafska agencija javlja, da je Mikojan prišel danes v Sofijo. Nekaj ur po prihodu v Sofijo je Mikojan nadaljeval pot z letalom v SZ. Mikoja-nu na čast so člani politbiroja bolgarske KP priredili kosilo. Britanska kraljica povabljena v SZ LONDON, 23. — Sklicujoč se na uradne londonske kroge, tednik iiEmpire News» piše,’ da je britanska kraljica prejela uradno povabilo, naj skupno z edinburškim vojvodo obišče Moskvo. Povabilo ne vsebuje določenega datu- Eden pripravljen na sporazum o omejitvi atomskih poizkusov V spodnji zbornici je Eden obrazložil britansko zunanjo politiko in je poudaril, da se je nevarnost vojne zmanjšala - Opozicija poudarja nujnost sprejema Kitajske v O IN ter sklenitev evropskega varnostnega pakta - Začetek stavke v avtomobilski industriji LONDON, 23. — Predsed- nik angleške vlade Eden je danes popoldne začel debato o zunanji politiki v spodnji zbornici. , Dejal je. da je vojhg v Evropi malo verjetna. «Med svojim obiskom v Londonu, je dejal Eden, so sovjetski voditelji priznali, kakor to priznavamo tudi mi, da ima jedrno orožje neskončno uničevalno silo. Iz tega izhajata dve posledici: ena vojaška, druga politična, Ker imajo ZDA in Sovjetska zveza vodikovo bombo in jo bo v kratkem imela tudi Velika Britanija, bo potrebna revizija vojaške strategije na obeli straneh železne zavese. fcačeli smo izmenjavo misli o tem z našimi prijatelji, je zatem dejal Eden, ki je poudaril, da namerava Velika Britanija izvesti to revizijo sporazumno s svojimi za-vizniki in v okviru sklenjenih zavezništev. K politične strani obstaja v tiovjetsiki zvezi javno mnenje, ki ima vedno več kredita in ki ne bi z lahkoto sprejelo povratka k stalinizmu.« «Dva činitelja se zdi, da vplivata na razvoj položaja v Sovjetski zvezi, je dodal E-den. Prvi je obsodba stalinizma, ki je načela debato v Sovjetski zvezi in v komuhi-stičnem bloku. Drugi je o-mejen prenos naporov z vojaškega na gospodarsko področje, kar pomeni, da zado-bivajo v Sovjetska zvezi inženirji, tehniki in znanstveniki vedno večjo važnost. Pretirano bi bilo videti v vsem tem liberalizacijo režima, toda ne bi bilo lahko za sovjetske voditelje vrniti se ma — pripominja časopis —, toda sovjetska vlada je sporočila, da bi bil ugoden čas 1 nazaj « za obisk sredi prihodnjega KRajši imam komunistično leta. 'trgovinsko konkurenco kakor nevarnost napada. Nevarnost svetovne vojne še je zmanjšala. Vse to terja mnogo potrpljenja, diplomacija mora napredovati po korakih.« Zatem je Kdcu izjavil, da je njegova vlada pripravljena obravnavati vprašanje o-mejitve atomskih poskusov ločeno od ostalih razorožitve-nih vprašanj, da te pripravijo boljše metode za urejanje poizkusnih eksplozij. Se prej ie Eden dejal, da bi Velika Britanija kljub temu rajši razjpravljala o tem vprašanju v okviru razorožitvene konference. Eden je izjavil, da .ostane britanska politika glede Nemčije nespremenjena: Anglija je naklonjena združitvi in je mnenja, (ia so potrebne svobodne volitve v vsej Nemčiji. Zatem je Eden pritrdilno odgovoril nekemu laburističnemu poslancu, ki ga je vprašal, ali »bo varnost Nemčije zajamčena v primeru, da združena Nemčiia ne bi pristopila v NATO«. S tem v zvezi je Eden izrekel upanje, da se bodo začeli novi razgovori med SZ in zahodnimi državami za zmanjšanje napetosti, ki bi lahko postopoma privedli do združitve Nemčije. Dalje je Eden dejal, da so dane možnosti napredovanja glede omejitve in ureditve atomskih poskusov. Velesile morajo izdelati sporazum. «Modro bi bilo sprejeti sedaj ukrepe, da se izognemo vedno večjemu številu teh poskusov, ki bi v bodoče lahko spravili v nevarnost človeštvo.« Na koncu je ponovno dejal, da bi se Anglija raje raz-govarjala o tem vprašanju v okviru razorožitvene konference in je dodal; »Priprav- STASSEN PROTI NIXONU predlaga kandidaturo Herterja Eisenhou/erjev svetovalec pravi, da bi kandidatura Eisenhou/er * Herter povečala republikanske glasove za 6 odstotkov • Nejasne izjave načelnika tiskovnega urada Bele hiše - Nekateri republikanci zahtevajo Stassenov odstop W ASHINGTON, 23. — Posebni Eisenhowerjev svetovalec za razorožitvene zadeve Harold Stassen je danes n« tiskovni konferenci izjavil, da bo vodil kampanjo, da sedanji podpredsednik ZDA Ni-xom ne dobi investiture za republikanskega kandidata za podpredsednika na prihodnjih volitvah in naj se namesto njega določi guverner države Massachussetts Christian Herter. Dejal je, da bi po njegovem mnenju skupina Eisenhower-Herter dobila več glasov kakor skupina Eisen-hower-Nixon. Stassen je izjavil, da je v zadnjih tednih podrobno proučil volilni položaj v ZDA in da je prišel do prepričanja, da bi kandidatura Herterja povečala za približno 6 odstotkov število glasov za re-publikanie v primerjavi s kandidaturo Eisenhower-Ni-xon. Po njegovem bi ta razlika utegnila imeti veliko ;važnost pri parlamentarnih volitvah, ki bodo iatočasno a volitvami za predsednika in podpredsednika, in bi utegnila predstavljati razliko med večino in manjšino v novem kongresu. Stassen je dalje izjavil, da je pozval delegate, ki so nameravali imenovati njega za kandidata za podpredeedstvo, naj glasujejo raje za guvernerja Herterja. Dodal je, da ne bo sprejel kandidature za podpredsednika. Na koncu je še izrekel prepričanje, da se mu bo Nixon pridružil v tem mnenju, ko bo dobro premislil. povedal je, da je v petek sporočil svoje stališče Eisen-lx»werju, danes pa je o tem obvestil tudi Nixona. Richard Nixon je nocoj izjavil, da prepušča predsedniku Eisenhowerju in konvenciji republikanske stranke odločitev, ali naj bo on kandidat ali ne. Dodal je, da se bo držal kakršnega koli sklepa predsednika in delegatov in da je guverner Herter že .deset let njegov, prijatelj. Pripomnil j« i«, ca ja Her- ter med najbolj sposobnimi osebnostmi v EDA. Ce ga bo konvencija imenovala za kandidata, bo glasoval zanj. Dvajset republikanskih predstavnikov je danes zahtevalo, naj Stassen odstopi zaradi svojega predloga, naj Nixon ne kandidira za podpredsednika- Guverner Herter pa je izjavil, ca je odločilni čini-telj pri imenovanju kandidata za podpredsednika želja predsednika. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagertjr pa je nocoj v Panami izjavil, da »tas-sen ne bi bil mogel «kot član skupine tesnih sodelavcev predsednika« podati izjave ki počpira guvernerja Herter« ja namesto Nixona. Ilager-ty je pripomnil, da Stassen ni svoje izjave na tiskovni konferenci podal kot član skupine tesnih sodelavcev pred‘ednika Ko so ga novinarji vprašali, oe to pomeni. da Stassen ni več član te skupine,, je Hagerty odgpvo-,ril, da nima nič dodati. ljeni smo razpravljati o tem vprašanju ločeno od ostalih razorožitvenih vprašanj, da pripravimo boljše metode za urejanje poskusnih eksplozij.« Zatem je Eden cejal, da po njegovem mnenju ni nobena država pripravljena sprožiti napada z vodikovo bombo, vendar pa je pripomnil; «To lahko rečem danes, toda ne morem reči, da sem prav tako gotov za prihodnost.« Eden je nato dejal, da angleška politika še vedno temelji na večno tesnejših odnosih z ostalimi državami Commonwealtha, z ZDA in z Zahodno Evropo ter je dodal: »Sicer pa si nismo nikoli zastavili vprašanja, da bi sprejeli posebne ali nenadne u-krepe, ki bi lahko ustvarili zmedo v notranjosti vojaškega mehanizma naše zahodne enotnosti. Vendar pa. če hoče naše zavez-ništvo ostati vitalno in ustvarjati zaupanje, se mora stalno prilagojevati spremembam svetovnega položaja. Z diplomacijo, ki vztraja pri svojih namenih, je pripomnil Eden. bomo lahko vedno reševali velika vprašanja. Vedno moramo skušati razširiti področje sporazuma« Glede Nemčije je ponovno dejal, da so zahodne države zahtevale, naj bi se vsemu nemškemu ljudstvu dala možnost. da odloča o svoji prihodnosti s svobodnima volitvami. »Ce bi Nemci glasovali za komunistično državo, je dočal Eden, bi mi to lahko samo obsojali, toda ne bi mogli ugovarjati.« Vendar pa je dodal, da »vse kaže, da Nemci nimajo nobenega namena napraviti kaj takega«. Za Edenom je govoril predstavnik laburistične stranke za zunanje zadeve Alfred K.O-bens, ki je glede Srednjega vzhoda izjavil, da bi bilo treba prej doseči ravnotežje v oborožitvi na tem področju, potem pa s posredovanjem OZN popolnoma prepovedati pošiljanje orožja na to p otročje. Dodal je. da bagdaiTelti pakt ne more veljati kot politika, iki je veljavna za ves Srednji vzhod, ter je poudarjal nujnost konkretne ureditve na tem sektorju s posredovanjem OZN in je dodal: «Ne moremo še vedno misliti na Srednji vzhoč kot na neke vrste britansko posest.« Zatem je Robens dejal, da je bila velika napaka, ko so skušali usmeriti gospodarsko pomoč po vojaških paktih in zavezništvih in je dejal, da bi bilo potrebno za Srednji vzhod ustvariti v ta namen organizacijo podobno paktu iz Colomba. O Daljnem vzhodu je govornik dejal, da je opozicija mnenja, da je bolj kot kčaj koli potrebno sprejeti Kitaj sko v OZN, ter upa, da bo londonska vlada dala jeseni konkretne pobude v ta namen. Zatem je Roben«, predlagal sklenitev splošnega evropskega varnostnega pakta, s katerim bi si ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija ter države Zahodne in Vzhodne Evrope medsebojno jamčile proti vsaki možnosti nemškega napada. Nemčija pa bi se obvezala sprejeti ukrepe proti nevarnosti napadov katerekoli čruge države. Robens je takole zaključil; »Vlada bi morala napraviti takojšnje korake pri naaih zaveznikih in razpravljati o takem predlogu. Seveda, čim bolj bo nemška združitev daleč, toliko teže bo uresničiti, kar predlagamo.« Danes se je v petnajstih tovarnah skupine »British Motor Corporation« začela stavka. Predsednik centralnega stavkovnega odbora v Birminghamu Jack William je .t.-javil, da bo v prihodnjih dneh stavka popolna v vseli tovarnah omenjene družbe. To je izjavil v odgovor omenjeni družbi, češ da je danes 50 odstotkov delavcev prišlo na delo. Jack William je poudaril, da so sindikati odločeni voditi borbo do kraja z vsemi zakonitimi sredstvi. Sporočil je tudi, da je sindikat delavcev nameščenih pri transportih, ki je najmočnejši sindikat v Angliji, dal navodil vsem pristaniškim delavcem, naj ne delajo, ko gre za av tomobile omenjene družbe, vozačem avtobusov pa, naj ne prevažajo delavcev v tovarn- te družbe. Družba «British Ford Motor Company» v Dagenhamu j» nocoj sporočila odpustitev 2 tisoč nameščencev zaradi stavke delavcev «B.M.C.», ki dobavlja družbi Ford karoserije za avtomobile. Angleška družba Ford izdeluje avtomobile vrste «Consul«, «Zephyr» »Zodiac«. Minister za delo Mac Leod je popoldne izjavil v spodnji zbornici, da namerava poma- poudarja, da je B’arkas zakrivil »hude kršitve socialistične zakonitosti. Brez. vzrokov je preganjal stare komuniste, ustvaril ozračje nezaupanja do stranke. Ta zloraba funkcij, ki je povzročila veliko akodo madžarskemu ljudstvu. ni v skladu s pripadnujt-jo k stranki in komuni/m Glasilo madžarske KP ((.S/.fl. bad Nep« poroča, da So na zasedanju plenuma CK madžarske KP sprejeli resolucijo ki poudarja uspeh, ki je bil dosežen na vseh podrfSrJTfP po 20. kongresu KP SZ- Resolucija javlja, da so ponovno proučili primere 474 ki,vicno obsojenih oseb za niih morebitno rehabilitacijo in nekatere od teh so bile ze rehabilitirane. Omenjajo e zlasti Palffy, Szakasits, Rajk. Schiffer, Szoenyu. Vajvda. Lo-sondzy, Szirmai, Dunath, Hor-vathv, Kadar, Kaltai, Maruša'. Omenja se tudi, da je bi: bivši predsednik republike Arpad Szakasits že sodno rehabilitiran in da sedaj proučujejo vprašanje njegove pripadnosti stranki Kar se tiče notranjih zadev, poudarja resolucija, da bi mo. ra1, bolj upoštevati delo intelektualcev in da bi se morala oblast krajevnih upravnih ob asti razširiti. Centralni komite poziva vlado, naj za prihodnjo jesen pripravi načrt za teritorialno reorganizacijo upravnih okrajev in volilnih okrožij, tako da bo reorganizacija lahko končana do 1 januarja 1957. Resolucija pravi dalje, da so ustvarjalne diskusije potrebne za razvoj znanstvenega življenja in za zmago ideologij socialističnega realizma v kulturni dejavnosti. Resolucija zahteva dalje, nai se življenjska raven madžarskih delavcev zviša za vsaj 25 odstotkov v prihodnjih petih letih. Dalje poudarja nujnost popolne rednosti pri policijskih preiskavah, ne. odvisnosti sodstvu ter zmanjšanje oblasti vojaških sodišč in vojaških državnih pravnikov. Resolucija poudarja tudi, da je potrebno nadaljevati borbo proti ostankom kulta osebnost1 in proti dogmatizmu v znanstvenem in kulturnem življenju ter v propagandi. Sindikati morajo sodelovati za povečanje proizvodnje, toda hkrati braniti tudi interese delavcev Ideološka in politična enotnost delavskega razreda in končna združitev med starimi socialdemokrati in komunisti, nadaljuje resolucija bosta prispevala k osvetlitvi in popravi krivice, ki je bila storjena nekaterim starim socialdemokratom. Stranka se ne odpoveduje kritiki socialdemokracije, toda priznava njih zasluge v preteklosti ter upošteva sedanje in bodoče naloge. Socialistična zgraditev na Madžarskem, pravi dalje resolucija, se uresničuje med razredno borbo in ta borba je na nekaterih sektorjih postala dokaj ostrejša. Toda materialna in politična podlaga razrednega sovražnika se stalno krči in šibi. Upoštevajoč to se stranka in vlada usmerjata na način, da se zagotovi socialistična zgraditev brez zaostritve razredne borlje. Resolucija izjavlja, da pred I iniso i stališč gati obema spornima stranka- ... ma pri pogajanjih za rešitev stavljajo imperialistični agenti spora, takoj ko se bo nudil« največjo nevarnost, ki ji ie priložnost. Minister je dodal: država izpostavljena. V tekn-»Ne verjamem, da bi kdo že- čem letu je bilo aretiranih lel to stavko « 140 nevarnih imperialističnih a- Zaključna deklaracija predsednikov ameriških republik Za nadaljnje okrepljeno sodelovanje zaradi iskanja gospodarskih rešitev in dviganja življenjske ravni na ameriškem kontinentu gentov. Lansko leto so bile ste r jene hude napake. Po odstavitvi Nagyja se je dovoljeval kult osebnosti in krivda za to pade na neodločnost politbiroja in na vso stranko na tisk in na radio, < znali zavzeti odločnega šča. 1 Centralni komite zahteva odločno borbo proti desnim in levim odklonom, disciplino in budnost v vrstah stranke ter borbo proti narodnem šovinizmu in proti antisemitizmu. Resolucija pravi, da označuje madžarsko zunanjo politike njena enakost pogledov z zunanjo politika SZ in podpira vse ukrepe za mednarodno razumevanje. Zaradi tega je centralni komite predlagal vladi, naj se madžarske obore žene sile znižajo za nadaljnjih 15.000 mož in naj se s tem prihranjena sredstva uporabijo v miroljubne namene. Madžarska želi okrepiti odnose z Jugoslavijo in v ta namen hi morali začeti razgovore med komunističnimi .strankami obeh držav. Dalje se zahteva, naj zunanja politika Madžarske okrepi gi spodarski razvoj ter kulturne in druge odnose z nesocialističnimi državami. Pismo Grčije o Cipru glavnemu tajniku OZN NEW YORK, 25. — Grška delegacija v OZN je poslala pismo glavnemu tajniku OZN, v katerem izjavlja, da stališče ki sta ga zavzeli Anglija in Turčija glede Cipra, ((predstavlja ogrožanje svetovnega miru in je naperjeno proti mednarodni skupnosti«. Pasmo pravi, da se pri tem Anglija in Turčija nista oziral: na načela listine OZN ter da so njiju stališče spremljale grgžnje in izzivanja. Pismo Pdalje, da ne bodo niti Gicija niti Ciprčani mogli nikoli sprejeti ukrepov, vsiljenih od Angležev in Turkov. Pismo grške delegacije ie dodano pismu, ki so ga podpisali župani in podžupani ciprskih mest in vasi in v katerem izjavljajo, da se župani strinjajo s tem, da se Ciprčani ne bodo udeležili pogajanj o politični prihodnosti otoka, dokler bo Makarios zaprt. 0 graditvi Asuanskega jezu KAIRO, 23. — Uradno javljajo, da bo predsednik Naser 2ti. julija, ko to govoril v Aleksandriji ob četrti obletni-cici revolucije, odgovoril tudi na odločitev Velike Britanije in ZDA, ki sta odpovedali finansiranje pri graditvi asuanskega jezu. Egiptovski finančni minister je nocoj sporočil, da je dobil od ravnatelja Mednarodne barke Blacka sporočilo od 9. julija, v k*terem Black ponovno zagotavlja, da bo ((Mednarodna banka finansirala nh-črt za asuanski jez ob določenem času«. V egiptovskih uradnih kro-gi.i poudarjajo, da je bilo pismo Blacka napisano samo deset dni prčj, preden je ameriška vlada preklicala finansiranje, in ko so strokovnjaki Mednarodne banke priznali solidnost egiptovskega gospodarstva ter izvedljivost načrta. Blackovo pismo pobija argumente ameriške vlade, češ da ie v zadnjih sedmih mesecih prišlo v Egiptu do neugodnega razvoja, zaradi česar Wa-shington umika svojo ponudbo za finansiranje asuanskega jezu. V istih krogih se poudarja, da je Black med svojim obiskom 19. in 20. junija v Kairu sporočil, da namerava Mednarodna banka napraviti končne korake za finansiranje načrta. To je Black ponovil v svejem pismu od 9. julija. PANAMA, 23. — Predsedniki ameriških republik _ so podpisali v Panami zaključno deklaracijo, v kateri se pute-gujejo za nadaljnje, okrepljeno sodelovanje med ameriškimi državami. To sodelovanje je potrebno zaradi iskanja ekonomskih rešitev in dviganja življenjskega standarda na ameriškem kontinentu. V eni izmed petih točk resolucije je poudarjeno, da so v današnjem svetu — v katerem »je Amerika še vedno trdnjava svobode« dostojanstvo človeške osebnosti, njene osnovne pravice in_ duhovne vrednosti človeštva. «resno ogrožene od totalitarnih sil«. »Združeha, močna in velikodušna Amerika — je rečeno v zadnji točki resolucije — mora ne samo povečati blagostanje kontinenta, ampak tudi pomagati svetu, da si pridobi blagostanje in miru, k; temelji na pravici in svobodi, miru, ki bi omogočil vsem narodom ne glede na raso in vero, da bi delali častno in z vero v prihodnost.« Predsedniki ameriških republik so se zbrali v Panami, .da i bi proslavili 130-letnico prvega takega zborovanja, ki ga je leta 1826 sklical Simon Bolivar in predstavlja prvo skupno manifestacijo paname-rikanizma. Predsednik ZDA Eisenhower je na panamski konferenci predlagal, naj vsaka država določi svojega posebnega predstavnika pri panameriški organizaciji. To naj bi poživilo dejavnost te ustanove tudi na področju izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene, Ce bo ta predlog sprejet, bo Eisenhovver na ta položaj verjetno imenovani svojega brata dr. Miltona Eisenhower-ja, ki je strokovnjak za vprašanja južne Amerike. Danes so imeli predsedniki ameriških republik vrsto razgovorov. Eisenhower se je razgovarjal s predsedniki Venezuele, Kube, Bolivije, Cila, Nikarague, Ekvadorja, Salvadorja, Paname in Dominikanske republike. Včeraj j* predsednik Venezuele ponudil 30 milijonov dolarjev za ustanovitev sklada za razvoj blaginje in življenjske ravni prebivalstva ameriških republik. Postavil Pa je pogoj, da tudi druge ameriške republike prispevajo v ta sklad sorazmerno z možnostmi vsake od njih. Sihanuk v Beogradu BEOGRAD, 23. — Kamboški princ Norodom Sihanuk je danes zjutraj prispel iz Zagreba v Beograd. Danes je Sihanuk obiskal podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča. Z njim so bili njegovi najožji sodelavci, z jugoslovanske strani pa tajnik za splošne gospodarske zadeve Kiro Gligorov in veleposlanik Stambuk. Danes, si je Sinanufc s Člani svbjega sprepistva ,qglčd lojalnost, s katero vodi to težko razpravo in poudaril, da ni sprejel obrambe zato, da bi podpihoval ogenj, kar je bilo doslej žal pogosto v navadi. »Dogodek je znan.« je začel svoj govor očv. Tončič tudi v imenu ostalih kolegov obrambe ter poudaril, da so bili Rutar, Prunk in sedaj odsotni Bensi že obtoženi in tudi oproščeni tedanje obtožbe. Kaže, da so februarja 1955 na podlagi a-nonimnega pisma, naslovljenega na uredništvo nekega dnevnika, katerega so izročili kvesturi, zopet uvedli preiskavo. Pri tem so upravna oblast in tudi organi javne varnosti pozabili, c a je bil samo nekaj mesecev prej podpisan v Londonu dokument zgodovinske važnosti, ki je i-mel namen korenito spremeniti politični in juridični položaj naše cone ter predstavljati začetek mirnega sožitja in sodelovanja med obema narodoma.« ePacta sunt servanda> qud« 323 us'uibencem motskih družb fFiomuro nečaljo so na preko anski ladji nAfrica« slo-no nagradili 323 funkcio-•jev in uslužbencev treh norskih družb »Kinmare«, imajo svoje sedeže v Tr-, in sicer Tržaškega Lloy-druibe ultalia« in družil Adriatica«. ki so v služ-v«č kol 25 let. Med nagra-ici so tudi takšni, ki dela-pri leli družbah Ž-* n»č 40 Nagrade je razdelil pred-inik Tržaškega I.loyda ad-ral De Curien Svečanosti prisostvovali vsi najvišji ikeioaarjl omenjenih družb pradctftvmki »kisati. »Tistim pa, ki so zahteigali aplikacijo tega sporazuma, so odgovarjali, da nima veljave, ker ni bil potrjen pred parlamentom in senatom. Toča na podlagi tega sporazuma, ki ga nekateri imenujejo kos papirja, je danes tu italijanska uprava. Opomba predsednika. češ da ni umestno Uporabiti to definicijo, je za trenutek prekinila govor odvetnika. ki je nato v nadaljevanju poudaril, da se prav zaradi tega kosa papirja sedaj izrekajo na sočišču razsodbe «v imenu italijanskega ljud-siva« (ne v imenu zakona kakor prej) ter so v ten dvoranah prisotni tudi karabinjerji. Sicer na podlagi čl-10 ustave ni za mednarodne sporazume potrebna niti ratifikacija. kajti ta člen predvideva obvezen sprejem nekaterih načel mednarodnega prava, med katerimi je tudi načelo »pacta sunt servanča« (pogodbe se morajo spoštovati). • Več glenov Memoranduma, kot 1. žjn 2.. je že apliciranih, čemu se torej ne bi tudi čl. ti?» je vprašal zagovornik, ki je dodal, da se upravna oblast ne more in ne sme izgovarjati, da sporazum nima pravne veljave, ker je bila imenovana prav na njegovi podlagi. Sicer obstaja tudi pismo generalnega vladnega Jc°-s m.sarja prvemu predsedniku tržaškega prizivnega sočišč«, kjer je izrecno rečeno, da' #e mora Memorandum izvajati. Kvestura pa je v nasprotju z duhom jri^ črko Memoranduma in z izumetničenimi akti že pozabljeno zadevo zopet potegnila na dan. Odv. Tončič, ki je omenil, da je čl. H z objavo v Uradnem vestniku postal zakon, se je nato vprašal, ali je dejanje, zaradi katerega se morajo zagovarjati škedenj-ski antifašisti, politično in v zvezi z rešitvijo vprašanja Tržaškega ozemlja ter je v nadaljevanju, po prečitanju o-predrlitve političnega zločina, kot jo navaja čl. 8 kazenskega zakonika in razni znani pravniki, poudaril, da je treba predvsem jioznati okolje, v katerem se je pripetil dogodek, in cilje, ki so hoteli doseči Prikazal je dejstva, ki dekazujejo političnost tragičnega .šnedenjskega dogodka ter se skliceval na odstavke polil ijskih in sodnih aktov. Iz pivih sledi, da so osebe, ki so obkolile vse tri Sicilijance, imele v gumbnici zvezdo s srpom in kladivom in da so Aleccijevo mater obvestili, da je sin padel kot žrtev komu-rivtov. Državni tožilec pa je v svojem spisu, na podlagi katerega so bili sedanji obtoženci predani sodišču, omenil celo, uda je skupina Skedenj-cev imela nalogo nadzorovati dohode v vas i namenom, da prepreči infiltracijo elc-nrntov nasprotnega tabora in s tem nerede, medtem ko ;e prebivalstvo, oziroma slovenski ali filoslovenski del, ods’o Zasebna stranka nas je vprašala kakšna je bila krivda treh nesrečnikov iz Cata-nie Predvsem so prišli ilegalno v Trst. ker niso našli pri njih nobene dovolilnice, ki jih je za prihod v našo ceno predpisoval odlok št. 6 ZVU ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 3 oktobra 1945, Da so pri Alecciju msll samokres, ni nobenega dvoma, in njegova obleka je vzbudila v Skedenjeih sum, da gre za fašista ter za predhodnika večje skupine, ki bi sprožila nerede in s tem preuredila’ manifestacijo njihovi volje za priključitev k Jugo-slrviji«. Odv. Tončič je nato spregovoril o vprašanju STO, o katerem nekateri trde, da je nastalo s podpisom mirovne pogodbe. To je navadna zabloda Vprašanje je bilo z mirovno pogodbo juridično rešeno: to pomeni, da je že obstajalo, kar navaja tudi Diego de Castre v svoji knjigi »Trieste«. V zvezi s tem je odvetnik predlagal zaslišanje, če bi bilo to potrebno seveda, predstavnikov treh tedanjih političnih struj, in sicer Franca Štoko, odv Mianija kot pobor-nika priključitve k Italiji in Carla Tolloya za indipenden-tiste. Izredno zanimivo je bilo nato izvajanje odvetnika v zvezi s policijsko obtožbo, da je Ru. tar. kar je moral tudi »priznati«, s hrbtne strani sprožil samokres proti Alecciju. To ni res, ker je naboj zadel pokojnika v trebuh, kar potrjuje zdravniško poročilo o obdukciji, ki pravi da je rana na hrbtu samo izhodna točka Dejanje je treba predvsem pripisati usodi; nihče od Ske-donjcev ni hotel Aleccijeve smrti, usodno je bilo, da je bil pokojni oborožen in končno je bila zanj usodna tudi črna obleka. • Sočustvujem z ubogo, tu prisotno materjo«, je zaključil govornik, pri čemer je zahteval aplikacijo čl. 190 generalnega vladnega komisarja, «ter se klanjam spominu pokojnega Aleccija, ne glede na njegov namen s katerim je prišel v Skedenj. Obsodba listih pa. ki niso hoteli Aleccijeve smrti, bi pripomogla k zasenčenju plemenitega čustva užaloščene matere«. Zaradi jasnosti m predvsem odkritosti je odv. Tončiča pohvalil ne le tožilec, ki je vztrajal pri svojem prvotnem predlogu o nadaljevanju razprave z zasliševanjem prič temveč Judi odv. zasebne stran- ficirala in objavila v Uradnem listu. Isti odv. pa je hotel preprečiti aplikacijo odloka I9C o nepregonljivosti na podlagi absurdne Cammae ratove teze in trdil, da je odlok kakor tudi imenovanje generalnega vladnega komisarja z zakonodajno pravico, protiustavno, ter je predlagal, če bi seveda sodišče prišlo do prepričanja, da gre za politično dejanje, prekinitev procesa ter predajo aktov u-stavnemu sodišču v nadaljnji postopek. Za nekatere njegove izjave kot na primer, da tragični dogodek v Skednju ni bil pripraven za dosego smotra o državni pripadnosti, češ da bi bilo to mogoče le z likvidacijo vseh nasprotnikov, to je z genocidom, koncentracijskimi taborišči in podobno, mu je odv. Tončič dal nemudoma pošten odgovor. Ce bi pa sodišče pristalo na tezo o protiustavnosti imenovanja Vladnega komisarja itd., bi moralo porotno sodišče zapustiti dvorano in zapreti vrata sodne palače...! Naravnost smešna in neverjetna je bila izjava drugega zastopnika zasebne stranke odv. Nardija. da bi lahko zasebna slianka zahtevala obtožbo poskusnega umora, češ da je bil. seveda po njegovem mnenju, namen Skedenj-cev «vreči vse tri Sicilijane v vodnjak sredi Skednja«. Odv. Kukanja je nato pri- kazal sodišču, da je na razpolago dovolj dejstev za takojšnjo aplikacijo odloka 190. V aktih niso samo izjave obto-zenčev, temveč šo 'nekatera dejstva, ki kažejo na političnost dejanja. Ali je bil za smrt Aleccija vzrok maščevanje. osebno sovraštvo ali pa roparski namen? Nikakor ng, kajti že tožilec v svojem spisu govori o političnih vzrokih. Brigadir letečega oddelka Vittorio Grazioli. ki je takoj po dogodku prišel v Skedenj. da bi uvedel preiskavo, je med zasliševanjem izjavil, da je na kraju našel množico 300 oseb, ki so mu odgovorile, da je umrl neki fašist, ki je hotel streljati na množico. Množica je bila po njegovem zelo razburjena ter sovražno razpoložena tudi do njih. Odv. Kukanja je opisal položaj v tistih dneh v Trstu, kamor je prišla tudi zaradi ugotovitev dejanskega stanja neka angleška parlamentarna ■delegacija ter je predal sodišču fotografske posnetke člankov o manifestacijah, objavljenih v tedanjih časopisih ter je navedel v dokaz političnosti dogodka tudi dejstvo. da je CLN kot politični organ smatral za potrebno obvestili mater o smrti njenega sina. Odgovarjajoč odvetniku Coe-nu v zvezi s Cammaratovo tezo, je odv. Kukanja omenil, da bi sprejem te rodil hude posledice ter je zaključil svoj govor s pozivom porotnikom, naj ne zavrnejo aplikacije. Memoranduma. Zadnji, jg spregovoril, če-’prdv 'svojega govbra ni končal, odvetnik Morgpra, ki je med drugim omenit, da Memorandum res še ni bil ratificiran, vendar ni nikjer dokaza, da do tega ne bo ie prišlo. Predvsem pa je teza o protiustavnosti odloka 190 kakor tudi imenovanja generalnega komisarja skrajno neumestna. Zato na tem mestu ne bi smeli razpravljati o ustavnosti. Odlok 190 generalnega vladnega komisarja je zakon in zaradi tega je, kar velja tudi za imenovanje vladnega komisarja v skladu z ustavo iz katere je citiral člen o pravici predsednika republike, da imenuje državne funkcionarje. Proces se bo nadaljeval danes zjutraj ob 10. uri. Odv. Morgera bo nadaljeval svoj govor, niemu pa bodo sledili tudi drugi odvetniki in morda bo že danes znano stališče sodišča o aplikaciji čl- 6. Javnost, ki z velikim zanimanjem spremlja potek protizakonite razprave proti škedenjskim antifašistom, je prepričana, da bo po današnjih nepobitnih dr kazili obrambe o političnosti tragičnega škedenjskega dogodka pred 11 leti, sodišče končno vendarle uveljavilo odlok št. 190 in obtožence o-svobodilo ne glede, da je razprava že doslej pokazala njihovo nedolžnost. Z0PE 2 ODLOŽENA SEJA 1 RŽ ASE EGA OBČINSKEGA SVETA tudi odv. zasebne stran- ne Coen, Tei je moral priznati korektnost Jugoslavije, ki je lor^junski sporazum rati- Nove demokristjanske spletke okrog izvolitve župana in odbora Socialdemokrati in republikanci so takoj reagirali na demokristjanski sklep o enobarvnem odboru * Bartoli bo odpotoval v Rim na posvetovanje Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila odložena za nedoločen čas. Včeraj smo se zanimali na občinskem tajništvu, zakaj je bila seja odložena. Odgovorili so nam, da tajništvo ne odloča o seji, ki jo sklicuje župan sporazumno z občinskim odborom. Toda župan je Je vedno Bartoli. In zdi se, da se njemu ne mudi, čeprav je na zadnji seji izjavil, ca je treba čimprej sestaviti novi odbor, ker je na stotine sklepov in raznih upravnih vprašanj, ki čakajo rešitve in ki jih mora potrditi občinski svet. Ta pa ne more redno delovati, dokler nista izvoljena župan in odbor. Bartoli, ki je -klical za sinoči sejo, je sejo tudi preklical. Vzrokov tega preklica ni težko ugotoviti. Poročali smo že. da so se pretekli teden sestali demokristjanski svetovalci in sklenili, da bodo na seji občinskega sveta, ki bi morala biti včeraj, predlagali sestavo svojega e-nost lanskega odbora. Toda njihov sklep o sestavi odbora ni bil soglasen. Nekateri levičarsko ucmerjeni svetovalci so zahtevali, naj RD nadaljuje razgovore s socialdemokrati in republikanci za sestavo tribarvnega ali pa vsej dvobarvnega odbora. Ta njihov predlog je temeljil predvsem na izvolitvi demokristjanske-ga predsednika pokrajine, ki je bil izvoljen z glasovi socialdemokratov in republikancev. Na žalost pa je zmagala desničarsko usmerjena skupina in izglasovala omenjeni sklep, ki je takoj izzval odpor socialdemokratov in republikancev. Ti dve stranki sta videli, da nima KD nobenega namena začeti razgovore za rešitev krize v občinski upravi, vsaj na sredinski oenovi, brez liberalcev, ki 1 I )(l pili i/SRga Inn /.1! f:i i:nnlna stavka In/niškega nsnbja Na skupščini, ki železničarji ponovno o je sklicalo vseh pet sindikatov so poudarili upravičenost svojih zahtev Sinoči opi Inoči se je pričela tudi v Trstu enotna 24-urna stavka železničarjev. Po stavkovnih določbah sindikatov železničarjev so se vsi vlaki, ki so bili opolnoči na poti, ustavili. Iz Trsta je odpotoval ob 23.35 zadnji vlak, ki gre čez Opčine v Jugoslavijo in ki je tudi redno prispel čez m "j •>. Železni, ko ravnateljstvo je »icer odredilo za danes pumo zn o službo z. zasebnimi avtobusi in vojaškimi vozili, ki pa ne bo mogla te zdaleč nadomestiti vlakov-Včeraj je bila v prostorih železničarskega krožka v Ul-Galatti enotna skupščina železničarjev Vseh petih sindikatov, ki je zelo dobro uspela in na kateri tu vsi železničarji odobrili sklep sindikatov. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri poudarjajo, da je bila stavka nujna, ker ni vlada upoštevala njihovih zahtev ter je odklonila vsa izboljšanja. Resolucijo so poslali predsedniku vlade Jjegni-ju, ministru za promet in osrednjim sindikalnim organizacijam. Sindikat železničarjev nove Delavtke zbornice je izdal v zvezi s stavko na prebivalstvo proglas, v katerem pravi. da so bili železničarji prisiljeni poseči po tem skrajnem sredstvu v obrambo svojih pravic in interesov. Ho tolikih obljubah niso dali železničarjem nobenega zagotovila ,da bodo upoštevali njihovo naporno delo. Železničarjem hočejo celo zvijati delovni urnik, toliko opevani poviški plač pa ve za mnoge železničarje omejujejo na nekaj »to lir na mesec. Številnih železničarjev tudi ne pustijo na dopust, čeprav je to v nasprotju z zakonom. Sin-djkat isruža upanje, da bo javno mnenje pokazalo razumevanje za pravično borbo železničarjev. v Trstu predstavljajo gospodarsko desnico. Zato sta v soboto izdali vsaka svoje poročilo, v katerem odkrito poudarjata svoje stališče, ki naj bi ga njuni svetovalci zavzeli na seji občinskega sveta. V poročilu socialdemokratov je meč drugim rečeno, da je vodstvo PSDI takoj storilo ustrezne ukrepe, da blokira poskus KD. da sestavi enostranski odbor. Nato se poročilo sklicuje na sklepe zadnjega kongresa in nakazuje možnost ustanovitve tristranskega občinskega odbora, sestavljenega iz predstavnikov KD. PSDI in PRI. Novemu odboru pa mora načelovati demokristjanski kandidat. za katerega bo glasovala večina svetovalcev, To je e-dina rešitev, ki ustreza pričakovanju in zahtevam večine prebivalstva«. Republikanci pa pravijo, ca je izvolitev pokrajinskega predsednika pokazala na možnost ponovne vzpostavitve širše politične osnove, ki naj bi slonela na obrambi demokracije in idealov odporniškega gibanja, ki jih druge sile ogrožajo. «7.ato PR[ izjavlja, da če bo KD za izvolitev župana ali občinskega odbora oziroma za izvolitev pokrajinskega odbora sprejela v kakršnikoli obliki odločujoče glasove protidemokratičnih sil — kar se pričakuje in kar je v sedanjem položaju skoraj neizbežno — bodo republikanski svetovalci prešli v čejansko opozicijo z vsemi nadaljnjimi posledicami na raznih področjih mestne u-pravne dejavnosti«. Ti dve izjavi sta presekali pot demokristjanom, ki so se zavedli, da jim je sedaj odprta samo ena pot: sprejeti zavezništvo fašistov in monarhistov. v ten« smislu je tudi tolmačil deiTvukrctlanski sklep o enostranskem odboru desničarski tisk, ki je z navdušenjem napisal, da bo ((nacionalna' desnica« končno prišla dčT veljave. Mi pa smo Se vedno mnenja,, da tržaško deni okrint j aMšk o vodstvo ne bo šlo tako daleč, da bi se odkrito povezalo «i skrajno desnico. Vemo, t’a so med demokristjani tudi ljudje, ki so sodelovali v odporniškem gibanju v borbi proti fašistom. Zato smo prepričani, da si ti in. še mnogi drugi ne želijo fašistične in monarhistične družbe, ki je na zadnji seji pokrajinskega sveta po fašiet-ki De Vecchi pokazala svoje pravo fašistično lice. Poleg tega pa smo zvedeli, da bo jutri Bartoli odpotoval v Rim. Uradno gre baje na sestanek z ministrom za delo glede nekaterih javnih del v naši občini. Dejansko pa se zdi, da gre v Rim na razgovore z vodstvom stranke. Zdi te, da hoče tržaško vodstvo prepustiti glavnemu vodstvu odločilno besedo glede sestave občinskega odbora. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da se KD ne more odreči svoji odgovornosti pred vsem prebivalstvom. Nezgodi na delu V ladjedelnici Sv. Koka -c je pri delu ponesrečil 37-letni Carlo Pertot ■ Kontovela št. 7. Ko je barval železne omare se mu je zaradi nenadne zastrupitve poslabšal obtok krvi in je, začel težko dihati. Sprejeli so ga na IV. oddelku glavne bolnišnice in bo o-krtval v 10-15 dneh. Pri delu v Tržaškem arzenalu se je popoldne ponesrečil 24-letni Albino Viola iz Griže pri Miljah. Stružnica, pri kateri je bil Viola zaposlen, se je nenadoma zlomila in Violo hudo ranila v čelo ter ga pobila po obrazu. Sprejeli so ga na II. kirurškem oddelku xn bo ozdravel v 8 dneh. Tržaška sekcija FILM sporoča, da so bila 12. in 13. julija v Rimu pogajanja med osrednjimi sindikalnimi organizacijami pomorščakov ter med Sindikatom brodarjev. Ta sindikat, ki je že ob prejšnjih pogajanjih v svojih pro-tipredlogih pristal le na zelo mala izboljšanja pomorščakom, ki so v službi na velikih ladjah, medtem ko je pomorščake na Juan j šem bro-dovju popolnoma prezrl, je tudi na pogajanjih dne 12. m 13. julija vztrajal na svojem negativnem stališču. Zaradi tega so sindikati enotnp predr loiili sindikatu brodarjev svoje zahteve in na tej podlagi so se 20. t. m ponovno pričela pogajanja' med štirimi sindikati pomorščakov in sindikatom brodarjev. V zvezi s temi pogajanji je glavni tajnik FILM pojasnil ministru za trgovinskoo mornarico stališče sindikata. Minister se je živo zanimal za pogajanja in tudi zahteve FILM glede izboljšanja pokojnin pomorščakov. Splovitev ladje «Indiana» v ladjedelnici «Felszeqi» SNG za Tržaško ozemlje Predstave na prostem na prostoru za gostilno Legiša v Sesljanu. Danes 24. t. m. ob 21. uri Ferdinand Roger 3 + EIV A ( OtEDAHSČA ) Operna sezona na gradu Sv. Jusla Drevi ob 21. uri se z zadnjo predstavo Puccinijeve • Tosce« konča operna sezona na gradu Sv. Justa. Danes se pri gledališki blagajni in blagajni «Centrale» nadaljuje prodaja vstopnic za to predstavo. Preteklo nedeljo so v ladjedelnici Felszegi splovili do sedaj največjo zgrajeno lač-jo v tej ladjedelnici, 3800-tonsko motorno ladjo »Indiana«. Ladji je botrovala žena načelnika «American Bureau Shipoina« za Sredozemlje, ki je prisostvoval splovitvi, gospa Marion Mac Lean. Svečanosti so se udeležili tudi najvišji predstavniki oblatiti, tržaške ladjedelniške industrije in črugi goetje. Takoj po splovitvi so postavili na kobilico gredelj nove 5500-tonske ladje, ki jo bodo gradili za družbo «Navi-gazione Triestina«. Za gradnjo te ladje je družba zaprosila posojilo iz rotacijskega fonda. Kljub temu, da posojilo formalno še ni bilo odobreno, so začeli z gradnjo, da zagotovijo ladjedelnici delo. PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na ^PRIMORSKI DNEVNIK?) Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 250.— Telefonirajte na št. 37338 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Izboljšanje prejemkov težakov na proseški postaji Včeraj so predstavniki Združenja špediterjev tržaškega pristanišča in predstavniki Proseške zadruge za nakladanje in razkladanje sklenili sporazum, s katerim se bodo povišale tarife za delo včlanjenih težakov za okrog 20 odstotkov. je Albert Zorzin oproščen med preiskave Ze med preiskavo, ki se precej dolgo zavlekla, je til te dni Albert Zorzin z Lonjer. ske ceste oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Kakor je znano, je bil Zorzin že decembra lanskega leta aretiran skupno s svojo ženo Marijo n svakinja Kristino Lavrenčič, ker so policijski organi močno sumili, da so bili krivi umora Zorzinovega brata. To je žalostna zgodba. Neka: dni po aretaciji je Kristina Lavrenčič nenadoma u-mrla, Marija Zorzin pa si je v zaporu vzela življenje. Dne 23. julija se ie v Trstu roiiilo 12 otrok, poroka je bila 1. umrlo pa je 18 oseb. POROČILA STA SE: geometer Ennio Moraš in barislka Vioceu-zina Mazzuia. UMRLI SO: 33-letm Giuseppe Loitini. Sergio Ferfoglia siar I dan, 77-letna Angela Saiz por. Damiani. 82-letoa Carolina Luja vel. Finizio. 70-letna Argia Gen-naro vd. Del Drago, 75-le-tna An-na Ulbricht vd. Sandri, 72-lelna Clara Brecevioh vd. Del Conte, 70-letna Natalia Cantarutti por. Marchioli. 39-letna Clementina Stancich por. Valenta. 79-letna Maria Degrassi vd. Troian. 48-letni Domenico Micheli. 82-letna Anna Zaler por. Zavertani, 55-letna Marija Jenko, 70-letna Cri-stina Trebse por. Giachin. 84-letna Ester Cabalzar vd. Cosolo, 56-1 etn i Luigi Lubiana, 59-letni Eugenio Minatelli, 78-letni Antonio Garzolini-Durando. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Godina Enea Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. lstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo ltaha 14; Croce Azzucra Ul. Commerccale 26: Harabaglia v Barkovljah m I*f=' coli v Skednju. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POČITNIC Cammello. Drevored XX. sept. 4; Croce verde. Ul. Settefohtane 39; Depangher. Ul. S. Giusto 1: Gmeiner, Ul. Giulia 14; Madonna del Mare. Largo Plave 2: Rava-sini, Trg Liberta 6; Marchio. Ul. Ginnastica 44; Serravallo. Trg Cavana 1. O Včeraj je dolinski župan Dušan Lovriha v navzočnosti podprefekta Maeciotte prisegel zvestobo ustavi italijanske republike. ZAKLJUČEK ZASEDANJA MEŠANE KOMISIJE V I JUHI,JANI lUMST VIIIIIA OHMIH POOPUSIHH se bi avtomatične pidaljšala la 4 mesece Excelsior. 16.00: »Polkovnik Hol-lioter«. G. Cooper, R. Romam Fenice. 16.00: «Don Juan«. E* Fl.vnn, V. Lindfors Arcobaleuo. 16.30. »Sodobna dekleta«. M. AHasio. M. Bon-giorno. Asira Rojan. 16.00: »Grofica Castigliona«, Y. De Carlo, G-Moranah. Capitol. 16.30: »Poslednji most»i iz narodnoosvobodilne borbe. M. Schell. Cnsia ,o. 16.00: «Mori)no kopje** S. Tracv. J. Peters. Gi at taci e to. 16.3U: »Največja predstava na svetu«, J. Stewart. 8' Hutton. Alauaiua. 16.00: »Luc.v Galland** J. VV.vman, C. Heston. ;- Armonia. 15.C0: «Klic S Severa«* H. Fonda, J. Bennett-Aurora. 16.30: »PustolovjMSlo* Marca Pola«, G. Cooper, L. Turner. , >jf Ganoalai. 16.00: »Tiger v senci«* D. Bogarde, A. Smith. Imperc. 16.3u: »Papige«, A. Sob oi. A. Fabrizi. Itaiia. 16.30: «Jebniki zla«. M, Briti. F. Rabah S. Mareo. 17.00: «Kri in rumena kovina«. L. Barker. M. P«-vvers. Kico ob morju. 17.00: »F.B.I., akcija v Las- Vegasu«. R. Conte, J. Bennett. Moderno. 16.00: «Camilla». G- Ferzetti. F. Fabrizi. Savona. 16.00: »Tretji razred liceja«, A. Sandri. U. Amaldi. Viale. 16.00: «Zivel Zapata«, M, Brando. Vittorio Veneto. 17,00: »Dobef dan. miss Dove«. J. Jones. Belvedere. 16.30: «Tarzan in lonci slonove kosti«. Marconi. 16.30: «Mrtva od stra- . hu», D. Martin, J. Lewis. Massimo. 16,30: «Zadnje izzivanje«, K. Scott. P. Thaxter. Novo cine. 16.00: »Mornarja i# dekle«, G. Kellv, K, Gravson-Oueon. 16.00: «Bela gobavost«, A. Nazzari, L. Maxwell. Mladoletnim prepov Venezia. 15.30: «BliS«i v džud*-li». J. Sheffield Skedenj. 18.00: «Srečanje v Pic-cadillvju«. POLETNI KINO Arena dei flori. 20.30: »Veliki valček«. L Rainer, F. Gravct, Ariston. 20.30: ((Provincialna ljubezen«, J. PoNvell, F. Grangef, Armonia. 19.30: «Klic s Severa«, H. Fonda, J. Bennett. Garibaldi. 20.15: »Tiger v senci«* D. -Bogarde. A. Smith. 'i Marconi. 20.30: «Mrtva od strahu«. D. Martin. J. Levvis. Parad'so. 20.15: «Velika nadloga«. R. Newton, G. Johns Parco delle rose. 20.15: »Parižan-ka v Rimu«. A. Sordi. A. Fer-rero. Ponziana. 20.15: »Zakonska D«' stelja«, R. Harrison. L. Pal- mer. Rojan. 20.15: «N,a morju Aljaske«, R. R.yar,. J. Sterlirvg. Skedenj. 20.45: »Srečanje v Pic-cadilly,ju». Stadio. 20.30: «Ma*dalena», M- Toren. Vaimaura. 20.30: »Jetniki v zapuščenem mestu«, S. Mac Naliv. J. Sterling. Izredne propustnice za šoferje ai/totaksijev - Ulajšanja za nekatere skupine kmetovalcev ■ Spremembe voznih redov na avtobusnih progah Preteklo nedeljo se je v Ljubljani zaključilo večdnevno zasedanje italijansko-jugo-slovanske mešane komisije za obmejni promet. Po zaključenem delu je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: «Stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma od 20. avgusta 1955, sklenjenega med Jugoslavijo in Italijo, ki se je sestala na svojem petem zasedanju v Ljubljani od 16. do 22. julija 1956, ugotavlja, da se na obeh straneh sporazum izvaja na zadovoljiv hačin in da je to prineslo prizadetemu prebivalstvu dejanske koristi.« je rečeno v uradnem zaključnem komunikeju. Posebej je bilo naglašeno, da je bilo samo v trimesečju oc’ 1. aprila do 30. junija 1956 zabeleženih nad 800000 prehodov. »Med zasedanjem so bila proučena razna vprašanja, ki se nanašajo na izdajanje dokumentov za prehod; zlasti je bilo sklenjeno, da se za nadaljnje štirimesečno obdobje avtomatično podaljšuje veljavnost recipročne vize na PROMEm NEZGOD« BREZ HUJŠIH P0SLE0IC Tovornik smetarjev zletel čez cestni nasip Iz hudo poškodovanega tovornika so le težko izvlekli šoferja, ki pa je bil na srečo le laže ranjen Cesta Opčine - Trst je lepa, toda precej nevarna za šoferje tovornikov, zlasti v bližini gostilne *Cascina dello Rose«, kjei se je že marsikateri tovornik prevrnil. Sinoči je bil na vrsti tovornik podjetja za mestno čistočo. Kakor je znano, vozijo mestne smeti in od. padke s posebnimi tovorniki v kraške jame med Opčinami in Fernetiči. Sinoči se je s take vožnje vračal Giovanni Boschini s Trga Sansovino. V bližini omenjene gostilne pa je šoferja prijela nenadna slabost in je zgubil oblast nad vtzilom, ki je zletelo s ceste po nasipu tri metre navzdol. I/. hudo poškodovanega tovornika so voznika s težavo izvlekli; imel je pa srečo, ker se je le nekoliko pobil po desni rami in desni nogi in si ranil ustnice. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku in bo okreval v 5*-l0 dneh. Aretacija avtomobilskega tatu F-red dobrim tednom je Antonio Herizzi iz Drevoreda XX, septembra javil policiji, da.bu je nekdo ukradel avtomobil v Ul. Giotto. Agenti letečega oddelka so takoj začeli preiskavo in ,v nekaj urah našli .avtomobil ter odkrili tatu, Antonio Fuccaro iz Ul. Marconi 18, ki je priznal, da .ie odpeljal avtomobil, je nameraval vzeti iz rezervoarja bencin, pa so ga agenti opazili ko se je bližal avtomobilu. Osumili so ga, ker ga že dobro poznajo: Pri nadaljnji preiskavi so agenti ugotovili, dl je fant imel prste vmes tudi pri drugih nepoštenih podvigih. Ukradel je namreč iz raznih avtomobilov radio-aparat, brivni abarat, odeje itd propustnicah, o katerih je govora v 4. členu, prvem odstavku videmskega sporazuma, tako ca jih bodo imetniki omenjenih dokumentov lahko izkoriščali neprekinjeno osem mesecev; razen tega je bil dosežen sporazum, da bodo lahko dobili šoferji avtotaksijev izredno propust-nico, kadar morajo spremljati osebe, ki potujejo na drugo področje zaradi določenih razlogov posebne nujnosti. Stalna mešana komisija je vzela v pretres nekatera o-lajšanja za prehod za nekatere kategorije kmetovalcev. Končno v o bile sprejete razne prošnje prizadetih podjetij, ki se nanašajo na spremembo voznih redov na avtobusnih progah. V zvezi s tem je bilo tudi ugotovljeno, da se transferiranje valute, ki jo polagajo omenjena podjetja, odvija zdaj redno. Stalna mešana komisija je sprejela ob korjcu nekatere sklepe, ki se nanašajo na tranzitna dovoljenja. Delo je potekalo v duhu prisrčnega sodelovanja in v ozračju dobrih odnosov, ki obstajajo meč obema dgžela-ma « Poleg objavljenih sklepov v gornjem poročilu je bilo sklenjeno tudi. da bo 27. t rn. začela delovati redna sezonska zveza Trst-Sv. Nikolaj. Vzpostavitev te zveze bo gotovo razveselila vse tiste Tržačane. ki poznajo Sv. Nikolaj kot eno najlepših kopališč v bližini Trsta in bodo ob nedeljah gotovo izkoristili to priložnost za prijetno kor panje. TOREK, 24. julija 115* riiM.DA a “7711-30 Zabavna »lasba; 12,10 r vsakogar hekaL 12.45 v svfr -1 ImUnre: 12.55 Melodije iz fil- mov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Šostakovič Koncert za klavir; 18.20 Melodije iz revij: 18.45 Borodin: Simfonija št. 3 in uvertura Iz oper« «Knez Igor«; 19.15 Zdravniški v«-(lež; 19.30 Pestra gla&ba; 20.0« Šport: 20.05 Vesela glasba; 20.311 Orkester Zacharias: 21.00 Marijan VViilempart: «Zadnii krajec«* drama v -3 delanjih; 22.30 Priljubljene melodiie: 23.00 Južnoameriški odmevi; 23.30 Glasba t* lahko noč. •' it s I i, 11.00 H. de Balzac: «TetW«' slušna igra; 12.10 Orkester '' Ferrarija; 14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.00 in 18.45 Poročilo s Toura; 18.00 »LieB«* VVienl«. glasbeni variete: lS-J? Simfonični koncert, dirigira Tamponi; 19.40 Ciganski ansambel pod vodstvom Carla Pacch!«" riia; 21.45 Kvartet F. Vatllisfl«" rija. ■4 «> I’ l'l It 5.00-5.45 In 6.00-6.10 Spored Ljubljane; 6.10 Jutranja glasb«;. 7.00-12 00 Spored iz Ljubljad*' .13.40 G. Verdi: »Traviata«, Pr? Judij, I. dejanje in uvod v *, dejanje: 14.20 Zabavna gla*sb«! 14.30-17.00 Spored iz I, nibl.iai1?, 17.00 Ritmi in popevke; 17'5 Giasbem oder; 18.00-19.00 Spor«* iz Ljubljane; 19.15 Vesela hSjCI monlka, izvaja trio Kampij: 19.30-22.15 Spored iz Liubljad-j 22.15 Igra orkester Jerrv FKJ ding; 22.30 Ljudska umiverPi 22.40 Vilem Blodek: Koncert 1 llavto in orkester. .* «. «• t a. V I 5.00 Pester glasbeni sPor*f 6.20-6.25 Naš ledilnik: 7.10 bavnj zvoki; 8.30 Radijski rotn«; - Jan de Hartog: Thalassa XIII.; 8 49 Od melodiie do dije; 9.30 Erich Kaestner: Eid lil detektivi (radijska priredb* I ; 10.04 Iz del Roberta Scbs manna; 11.05 Operetna in 1*8^ glasba: 11.45 Z,a Cicibane -Smasek: Pikapolonca: 12.00 M lodile iz filmov in vij; 13.15 Zabavna glasbenih r,j glasba: IJu h ober: 1, Za dom in žene; 14.40 Želeli — poslušajte!; 15.35 Koroške *, rodne pesmi: 16.00 Utrinki i* 5 terature - Elin Pelin: Sanj«*?) 16.20 popoldanski koncert: *'«j Zabavna in plesna glasba; Športni tednik: 18.30 Pesmi LJ riberta Svetela pote Maribor*?, komorni zbor; 20.00 Sioveh*. narodne pesmi: 20.40 Melodij«,, Offenbacha; 21.00 Radiiska i*r>, ns n.... •ni*; Mark Twain: Bankovec za d" jon funtov. • *m: vizija 18.30 Film «Za*prto pi31^' 21.00 Vesti; 21.15 Prijatelj 22 00 Za žene: modna r«? 22.30 Glasba J. s. Bacha. č hi m vi MOTOM 41 ČUDOVIT mični motorni bicikel samo 85.000 lir . MOSCHIO f SORI, Ul, Valdlrivo 36. Dr. SONJA MASEHA bo odsotna od 27. jul*)* do 27. avgusta t. i* Obvestilo Kmečke zveze Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na jugoslovanskem ozemlju m nameravajo sekati drva na svojih gozdnih parcelah, da se Ukradeno blngo so našli I zglasijo v uradu Kmečke zveze j pri njegovi 24-letni prijateljici 11 a 11 Pissacco iz Ul. Hondares št. 5. v Trslu ul. I*'. Filzi 1(1-1 do 15. | septembra tega leta za vse po trebne informacije. tH Splošni upravni po1 ZEMLJEKNJIZNl HOSM IN DOKUMENTI VOJNA ŠKODA POTNI l IS Tl UTA Ul- s- NIcolO W' 1 " ’ Tel. 31-733 . Je petje, kasneje pa tu- (iitmlj Andrej Cok iz* Kutinare, Zelo lepo Je pel tudi «Slavev# iz Kicmsnj Kulturna in prosvetna dejavnost porok za naš obstoj na Tržaškem Poleg domačega društva so na proslavi sodelovali tudi številni pevski zbori in godba na pihala iz Brega Na proslavo 60-letnice u-»tanovitve enega najstarejših venskih prosvetnih društev J** Tržaškem »Pevskega in oralnega dru-tva Zastava« tj Lonjerja, ki je bila v nedeljo Popoldne na dvorišču pri Zupanu, je prišla velika množica judi iz bližnje in daljne oko-»t*. dosti pa tudi iz Trsta. Prišli so mladi in stari, med * "dnjimi je bilo mnogo aktiv-*'*■ Prosvetnih delavcev, ki to Prišli v Lonjer, da obude spo-na živahno prosvetno "o-lovanje, ki je bilo tu pred Prvo svetovno vojno in nekaj PO njej, vse dokler ni fa-,?ern preprečil društvenega •tvljenja, «Pevsko in bralno ruštvo Zastava# iz Lonjerja 1* dalo velik delež v prosvet-lj*vanju tržaških Slovencev. svetnega delovanja». uPrui predsednik društva je bil Josip Cok-Palkov. Pevske vale so imeli na domu predsednika, sedež društva pa je bil v gostilni konzumnega društva vri Pušarjevih '/ dekretom c. kr. namestništva v Trstu dne 14.9.11)00 je društvg dopolnilo svoj naslov v «Pev-sko in bralno društvo Zastava v. Lonjer ju». Predsednik društva je bil tedaj Stefan Pečar-Vančen, tajnik pa Jurij. Cok-Colidnikov. Društvo je preneslo svoj sedež in delovanje ?’ novo poslopje konzumnega diuštva v Lonjer ju, v zgradbo. kjer je danes slovenski o-iroški vrtec; tu je bil sedež društva, do njegovega razpusta. Prvi pevovodja je bil Raže m iz Bazovice, za njim pa u- smo že v poročilu navedli, je nastopil tudi pevski zbor p. d. »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba. “r; , .rav tako je nastopil pevski zbor p. 1 se je tako zaradi številnosti, kak d. »Primorec« iz Trebč, kakor zaradi kakovosti posebno odrezal. lirsko besedo in si pod Tretji pevovodja je bil učitelj Josip Valentič iz Ricmanj, ki je z lonjerskim pevskim zborom žel velike uspehe. Sled i mu je Bonano iz Borita, kot peti pa je vodil zbor dr. Ivan Manija Cok - Zupanov. V njegovi odsotnosti pa ga je nadomeščal slovenski skladatelj prof. Vasilij Mirk. Ob izselitvi dr l. M. Coka je prevzel zbor Andrej Batič-Kovačev. Po prvi svetovni vojni.pa je vodile zbor Antonija Cpk-Strgletova». ePevsko iti brulno društvo r Lonjerjus je gojilo predvsem petje, kasneje pa je odprlo še knjižnico in ustanovilo dramski odsek. Knjižnico je usti-°S dvorišča se je ob 17. | novilo akademsko društvo Bal- in sty°m odličnih pevovodij bil r?Z’seriev> med katerimi je dnh *epn *tev'10 učiteljev, pri-,t s svojimi nastopi v me-*n na podeželju številne ■•'atelje, med katerimi so ngn°®' tUfi' v nedeljo prihiteli Praznovanje pod starodav- lipe. |Vptroslavo dolgoletnega pr> je aefia delovanja v Lonjerju skrbno pripravil skupni do-^"Cl Pripravljalni odbor, .vi I S svo.'lm požrtvovalnim do-l5r'P°n>ogel k uspešni pri-r"itvi y Prireditvenem prostoru senci lip, na stopnišču in nkrr- • Uri le n 2Smila množica ljudi. Po-r * 0(lra, ki je bil okrašen z , ”P>som, so posedli člani god- ^ Ha i • hieri"* ^'^a'a '7- Brega, ki .« * eno in drugo točko pro-zabavali občinstvo z . *njem koračnic. Ob napove-sto'letn ^asu |e Pred mikrofon ^ P'* domačin Sergej Pečar. l(t . »tvoril in nazdraviL 60-v lc' Prosvetnega delovanja p °nierju in nato pozdravil »Vet Vn‘ka Sl0venske Pr°-Vfetsk* zveze 'n Slovensko hr-»tav *^Uflske prosvete, pred-drn-?'ke s°rodnih prosvetnih *boSt6V' sodelujoče pevske in P°litične predstavnike Vse ostale navzoče. Sledi! p., sPored. Kot prvi je nasto-dt'i mešani zbor prosvetnega Pod*tVa ^onjer-Katinara, ki je č» ,V°^s^v°rn Justa Lavrenči-‘ePo zapel Venturinijevo n»» "Pozdravljena domovi-Adamičevo »Petnajst let» . Aljaže *0l ju vo' «Opomin k ve- rstek pregled zgodovine »vetnega živij ljenja I.o- "'tiiii JiCk 3e nato podala tovari-Vedai ia Cok' ki ie P°-«P nasle,!nio: Žiujj r,Jl Pote tki prosvetnega l'toe?°V L°njerju segajo v prvj ‘ ■ Tedaj je obstojal c*rkvpn0S zl)or ki V poleg Pfsoeton1"1 1)Ptja u°iil tud‘ On j. Pesem. Ta zbor, ki je z pevovodju Stele, v Dlpri°i^n usPphom nastopil ti. r fn l'S('u Politeama Rosset-1lie.rsLm° neie so zavedni lo- bpdo /',o2^e *n fantje, na po-ustanovi Cf>ku-f‘alkovega 'n bralno' T Lon1eriu «Pevsko druu ,tV° " ‘-^jus. kr no,.,« . . “ potrdilo r. 14, i ‘»‘»"o v Trstu dne ^r,Jeli , , P,ed dnevi smo *t*’ena -nv °r'0iu«Iriu dni- "° hranil i"' 1‘ ilh ,lrh’ 'Uen. v,,v ’ Slp 1'"eretičič-Z')- fcdii toda poslovala je pod o-knljern društva «ilasthva», u-pravljali pa so jo domačini Dramska družina je nastopala predvsem z veseloigrami; režirali so le domačini: učitelju Josip Cok-Pušnerjev, Stanko Cok-Palkov in učiteljice Amalija Cok, Marija Cok in Anica Cok.s {{'Društvo' je imelo do leta 1TJ3 mnogo nastopov doma, enega v mestu ter več v predmestjih in po okoliških vaseh. Tako je. društvo nastopilo tiu Katinuri, pri Sv. Jakobu, pri S. M. Magdaleni. Med najmogočnejše nastope pa šteje društvo prireditev avgusta 1910. leta, ko je razvilo društveni prapor. Tedaj je pevski zbor štel 35 pevcev in pevk - I.o-njercev». eMed prvo svetovno vojno je prosvetno življenje v vasi zamrlo, ker je bila večina moških v vasi poklicanih u poj-no. Po vojni pa smo prosvetno delo obnooili in razen nastopov doma, nastopili še na Opčinah, p Bazopici, v Sežani, pri Sv. Ivanu, v Borštu in v Ricmanjili. Zadnja prireditev društva je bila 1923. leta na vrtu pri Blaževih v Lonjerju. Ta nastop so skušali mladi fašisti onemogočiti, toda po posredovanju pevcev jim to ni uspelo. Prosvetno življenje v vasi je. postalo vedno bolj o-t eikočeno, do/.ler tli tržaški prefekt z dekretom štev. TIHO z dne 23.H.HT27 razpustit društvo z motivacijo, da društveno delovanje ni p skladu z državnim redom. Kljub razpustu društva pa so se pevci skrivaj vadili in prepevali na izletih po bližnjih in daljnih vaseh. Med drugo svetovno vojno so ilegalno obnovili pevski zbor in dramsko društvo, ki sta nastopila takoj po ospoboditpi I. 11145 p Lonjerju.# Tovarišica Čokova je ob zaključku pregleda prosvetnega delovanja poudarila, da je naš človek trdno vztrajal v prosvetnem izživljanju, ker se je zavedal in ne tudi danes zaveda, da lahko očuva slovenski jezik le s kulturno-pro-svetnim delom ter da je od požrtvovalnosti in vztrajnega dela odvisen razvoj slovenske prosvete in ohranitev slovenskega človeka na Tržaškem. V tretji točki programa, ki jo je napovedal domačin Karel Cok, je nastopil mešani pevski zbor elvan Cankar# od Sv. Jakoba v Trstu. Zbor, ki ga je vodil pevovodja Vladimir Švara, je zapel najpre' Vrabčevo »Kresno jutro#, nato Lajovičevo »Pastirčki# in kol zadnjo Adamičevo »Mlad junak po vasi jezdi#. Zbor Cankarjevcev je bil obilno nagnjen od publike, ki je poslušala lepo izvedbo vseh treh zahtevnih pesmi. V četrti točki so nastopili pevci zbora «Slovana» iz Padrič pod vodstvom Svetka Grgiča. Na programu so imeli Knafeljčevo «Slovan» iz Padrič. pod vod-pevci zbora »Valentin Vodnik« iz Doline zapeli beneško narobno »Oj le mamka vi, ,.v.» in še tretjo prav tako skuoai z Dolinčani Aljaževo »Na d?n»; tudi pri zadnjih dveh pesmih je zbor vodi! Svetko Grgič. Mladinka Gabrijela Orel s Katinare je z občutkom recit.-vala Zupančičevo »Besedo#. Med eno in drugo točko pa je narodne in partizanske, koračnice in odlomke iz oper igrala pomnožena godba iz Brega, ki so ji poslušalci vneto ploskali. Moški zbor «Slavec» iz Ricmanj je nato pod vodstvom pevovodje Justa Lavrenčiča zapel tri lepe pesmi: Sattner-ievo »Na planine#, Ipavčevo »Planinska roža# in Zajčevo »V boj#. ' Zadnjo točko je izpopolnil 60-članski mt«;ni zbor jz Trebč pod voustvom Oskarja Kjudra. Mladi fantje in dekleta v belih srajcah in bluzah z rdečimi kravatami so zrfradi svojega števila še pred nastopom želi odobravanje občinstva. Z izvedbo Laharnar-jeve »Mladosti ni», Venturinijev. »Nocoj, pa oh nocoj# in Gotovčeve «V nove brazde# pa je mladi zbor. ki je prav te dni praznoval obletnico obstoja, zaslužil priznanje vseh prisotnih in dokazal, da ima pred seboj še vrsto uspehov, če bo še tako vztrajno nadaljeval z gojitvijo slovenske pesmi, ki na Tržaškem ni nik-dr- zamrla. Pravo veselje je bilo pogledati na mlade pevce in pevke, ki so naš up :n jamstvo, da se bo naše prosvetno življenje tudi v bodoče razvijalo z enakim ali še večjim elanom- Pred odhodom z odra so morali mladi Treben-ci zapeti *e pesem K. B. »Naš Kras#. Po zaključku programa, ko so se ljudje razšli v bližnje gostilne ali na obiske k starim znancem, je godba iz Brega zaigrala še nekaj prijetnih koračnic, kasneje pa je z izvedbo veselih polk, valčkov in drugih plesov razveselila mlado in staro, ki se je zavrtela Kot naslednik in sedanji nadaljevalec poslanstva, ki ga Je vršilo društvo »Zastava«, je sedanje prosvetno društvo »Lonjer-Katinaraa, katerega pevski zbor vidimo na gornji sliki Evropski socialdemokrati in njih sedanji programi V zadnjih, letih se med evropskimi socialdemokrati čedalje po,s*osteje govori o potrebi pregleda programske^vsebine strank Družbeni razvoj v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih ir. še posebno po drugi svetovni vojni je značilen zaradi stalno krepitve državne vloge z obsežnim podržavljanjem gospodarstva, zaradi važnih socialnih preosnov, zaradi krepitve vpliva delavcev, v upravljanju gospodarstva itd. V. večini evropskih dežel socialdemokrati že vrsto let sodelujejo v vladah, ponekod so celo njihova glavna sila. Z druge strani pa tudi posamezne meščanske stranke sprejemajo in uvajajo mnoge zamisli, ki so jih nekoč zastopali edinole socialisti. Rezultat vsega tega je nova situacija v družbeno gospodarskem pogledu. Socialdemokrati so zaradi tega postavljeni pred dejstvo, ki kaže šibkost njihove ideološke baze, kai jim njihovi politični zastopniki tudi očitajo. Pred nekaj več kot enim letom je,bila v Bruslju zelo zanimiva javna razprava o perspektivah socialistične stranke v Belgiji, Predstavniki meščanskih strank so na tej razpravi postavili vprašanje, ali ima smisla, da socialistična stranka obstaja še nadalje kot predstavnik delavskega razreda. Govornik katoliške stranke je rekel, da je socialistična stranka že izvršila svojo zgodovinsko nalogo, ko je vendare že uresničila socialno varnost. Po njegovem socialisti, nimajo več kaj nuditi, ker niso več revolucionarni kot so bili v prvih letih svojega obstoja in ker je katoliška stranka v svojem programu prevzela skrb za socialno varnost in mirno socialno preosnovp. Socialisti bi se morali zato razpustiti ip se vključiti v meščanske stranke,. S' Predstav nikom katoliške stranke je.so- POECNA PRIMERJAVA O RAZVOJU MIROLJUBNE UPORABE ATOMA Y SVETU Italija je v miroljubni uporabi atoma medrazvitimideželami vpravzadnja Kaj so zahtevali predstavniki italijanskih fizikov od predsednika vlade Segnija in kako so utemeljili svoje zahteve Pred dnevi je predsednik i-talijanske vlade Segni sprejel na daljši razgovor delegacijo italijanskih fizikov, ki so jo sestavljali prof. Amaldi, Fer-retti, Angelini in Ippolito. Predmet razgovorov med Se-gnijem in delegacijo Je bilo vprašanje razvoja jedrne znanosti V Italiji: V ta okvir so spadala vprašanja državnega finansiranja te znanosti, nadalje praktična vprašanja miroljubne uporabe jedrne sile v Italiji in vprašanje pravnega okvira, ki naj ga ta nova znanost in njena praktična u-poraba dobi. Ze samo to dejstvo, da se vprašanja, ki smo jih pravkar navedli, šele postavljajo. dokazuje, da smo glede tega še zelo daleč za drugimi razvitimi deželami. To $e zdi sicer čudno, posebno ko vemo, da je italijansko ljudstvo v svoji zgodovini dalo izredno mnogo velikih mož na vseh področjih znanosti, med katerimi je bil tudi prof. Fermi, ki je pred letom ali kaj več umrl in ki je bil e-den vodilnih sil vprav na tem področju. Dejstvo pa je, da je Italija med vsemi razvitimi deželami zares zadnja. V Italiji sicer obstaja poseben nacionalni svet za razvoj jedrne znanosti in praktično uporabo jedrne sile. Bil je z dekretom ustanovljen v juliju leta 1952. Njegovo življenje pa je bilo že s samim dekretom omejeno na tri leta. Kljub temu pa je to dobo preživel in se danes deluje, toda bolj životari kot deluje. Da je temu tako, nam dokazujeta sledeči dve dejstvi: Pred dnevi je podal ostavko njegov predsednik, prof. Giordani,' ki je svojo ostavko u-temeljil s svojim zdravstvenim stanjem, dočim pripisujejo drugi to ostavko dejstvu, da je svet dobil od države tako malo sredstev, da ni mogel z njimi storiti ničesar. To domnevo bi moglo potrditi dejstvo, da je omenjeni svet dobil od vlade subvencij, Nastopil je tudi »Slovan# Iz Padrič. ki so komaj stoti del sredstev, ki jih je francoska vlada dala svojemu »komisariatu za atomsko energijo#. Preden spregovorimo kaj več o tem, si bomo ogledali najprej nekaj podatkov o tem, kako se v svetu razvija jedrna znanost, miroljubna u-poraba jedrne sile in kaj je bilo doslej glede tega storjenega. V svetu je sedaj okoli 90 »atomskih kotlov#, ki so razdeljeni na trinajst držav. Med , temi državami pa Italije ni. Prav gotovo imajo v tej znanosti prvo besedo ZS.SH, /.DA in Velika Britanija, ki poleg tega edine razpolagajo tudi z jedrnim orožjem, .Francija pa tnia trenutifn ze Stri »kotle#, ki že ttefujefb, ter več, ki so že v gradnji. Jedrna, energija je v Franciji podržavljena '.n sama država si je zadala zelo obsežno, rekli bi celo pretenciozno nalogo. Svoje reaktorje je plasirala že v Švici, Švedski in E-kvadorju. V letu 1955 bo i-mela že dve centrali s skupno zmogljivostjo 50 megawa-tov. Tudi Holandska, Norve-, ška, Švedska in Švica bodoj do 1958-59 imele svoje atomske centrale. V Belgiji, Finski, na Poljskem, Češkoslovaškem in v Jugoslaviji tudi že delajo za gradnjo atomskih reaktorjev. Italija, ki je, kot smo žei rekli, dala toliko velikih mož, pa šele pripravlja načrt za-a-tomski kotel z zmogljivostjo enega megawata. Se nekaj primerjav: Italija je dala že prej omenjenemu državnemu svetu za praktično uporabo jedrne znanosti ko-i maj nekaj sto milijonov lir,1 Francija pa porabi v te na-1 mene kar 35 milijard fran-kov, t. j. 50 milijard lir na leto, da ne govorimo še o Veliki Britaniji, ki potroši v te namene kar 114 milijard lir na leto. Pa še nekaj, v Italiji’ se * praktično uporabo jedr-, ne znanosti in jedrne energije v miroljubne namene u-kvarja komaj 25 oseb, v Franciji pa 3100. Ta razlika pride še posebno do izraza, če vemo, da se s teorijo in uporabo jedrne sile ukvarja 240 Italijanov in komaj 300 Francozov. Toda italijanski znanstveniki so zaradi gornjih dejstev primorani iskati ustreznega mesta v svetu, Vsa gornja dejstva, ki smo jih navedli v našem članku, so v začetku omenjeni italijanski fiziki prikazali tudi predsedniku vlade Segniju in mu predložili načrt, ki naj T«k„ naša Prav. a prav pro- vas t;; pro_ Proslava Jc privabil# v Lonjer veliko množico ljudi, ki »e grama. Na »liki pogled Je zgrnila po dvorišču pri Zupanu, da bi poslušala pevske zbore in ostale točke p roti a del odra in občinstvo med izvajanjem programa. bi se začel takoj uresničevati. Načrt predvideva 3 milijarde in 300 milijonov lir za takojšnjo uporabo za jedrno znanost ter nadaljnji načrt za prihodnjih pet let. Svoje načrte so znanstveniki utemeljili tudi s praktičnimi zahtevami, ki jih torja italijansko gospodarstvo. V ta namen so navedli nujne potrebe po e-lektrični energiji, ki jih terja razvoj italijanskega gospodarstva in predvsem industrije. Vse italijanske hidrocentrale in termocentrale proizvajajo danes skupno 40 milijard kWh električne energije. Ce bo šel industrijski razvoj po tej poti dalje, bo Italija že čez kakih 20 let potrebovala najmanj 100 milijard kVVh električne energije na leto. Ker pa vemo, da so skoraj vse italijanske vodne sile praktično že izčrpane, bo nadaljnja gradnja hidrocentral terjala visoka investicijska sredstva in se bodo izkoriščale vode, ki že niso več ekonomične. Preosta-jajo sicer termične centrale na nafto in podzemski plin, toda tudi te so razmeroma drage, saj bi po sedanjih cenah potrošile za proizvodnjo ustrezne količine elekrične e-nergije nič manj kot 150 milijard lir goriva na leto. Značilno pri vsem tem pa je dejstvo, ki ga je eden izmed fizikov, ki so sestavljali delegacijo, prof. Amaldi, prikazal predsedniku vlade Segniju. Prof. Amaldi je namreč govoril tudi o antagonizmu, ki vlada glede tega med Rimom in Milanom. Kot ve- mo, si skuša Milan kot dejansko največje industrijsko sre dišče Italije lastiti pravico, da se začnejo večja dela v njegovi okolici in predvsem v okolici mesta Varese. Rim pa kot upravno središče dežele in njegova prestolnica si pa tudi skuša zagotoviti prvenstvo. Tu je vsekakor možno najti pravilno rešitev, da ne bo prizadet ne Milan, ne Rim, saj je program lahko širši. Po mnenju italijanskih fizikov je treba najti takojšnjo rešitev tudi kar. zadeva prav ni okvir vsega vprašanja. Gre namreč predvsem za to, ali naj bo vsa dejavnost v državnih rokah, ali naj se dopusti tudi zasebna iniciativa. Ne bomo glede tega jemali v zgled vzhodnoevropskih dr žav, saj sta v tem lahko najboljši zgled že Francija in Ve lika Britanija. Kot smo /e prej omenili, sta Francija in Velika Britanija na tem področju že zelo daleč. In ven. dar je tu vse področje prak tične uporabe jedrne energije v miroljubne namene v državnih rokah. In tudi v ZDA kjer je to področje napravilo velike korake, ima poleg zasebne iniciative veliko besedo sama država. Iz tega sledi, da bi morala tudi Italija povzeti zgled Francije in Velike Bri tanije, vendar bi se morala tega lotiti z večjo resnostjo in vnemo kot doslej. 2ivimo namreč — kot mnogi upravičeno zatrjujejo — že v atomski dobi, pri nas pa praktično atomske energije še niti ne poznamo. VELIKI REKI AMIIR BODO ZAMENJALI POT Reka Amur, je, kot znana, ena najdaljših rek na svetu. Dc-lga jg 2900 milj. Znanstve-niai so bili je dolgo let zainteresirani v možnosti izkoriščanja njene vodne sile v energetske svrhe. Tod* vse dotlej dokler ni bila ustanovljen* Ljud*ka" republika Kitajska niso tako podrobno pregledali glavni tok reke, da bi lahko napravili kakršne koli načrte. Sele potem so sovjetski znanstveniki začeli s proučevanjem te velike obmejne reke. Ekipa znanstvenikov in inženirjev se je podala k reki in začela s snemanjem, Mnogo časa je poteklo preden so lahko člani ekipe prišli do podatkov, ki bodo služili kal osnova za nadaljnje delo-Fied tremi leti so ekspedicije sovjetskih znanstvenikov raziskovale tok Amurja od njegovih pritokov Silkija in O-nona od preteklega leta dalje pa raziskujejo ves njegov tok. Sovjetske ekspedicije so prekoračile več kot 2000 km saupno s kitajskimi znanstveniki. Vsi ti ogromni napori pa so le bili kronani z uspehom, kajti dognali so, da je na A. mu r ju mogoče Izgraditi velike hidrocentrale za proizvodnjo električne energije, ki bi imele ogromne kapacitete. Poleg tega pa so sovjetski in kitajski znanstveniki ugotovili, da bi se hidrocentrale lahko zgradile tudi na dveh. Amur- Nedavno pa je iz Moskve odpotovala na Daljni vzhod tudi - ^ekspedicija akadeniije znanosti SZ s ciljem, da nadaljuje z raziskovanjem in proučevanjem Amurja. Sef te ekspedicije je dr. S. Klopov. Poleg proučevanja o energetskem bogastvu, ki bi ga lahko nudila reka'Amur, pa se bo poslana ekspedicija ba-vila tudi z vprašanjem preusmeritve toka Amurja. To bi bdo velikega praktičnega pomena. Sedaj se namreč Amur izliva v hladno Ohotsko morje. Z izmenjavo toka bi se reka Amur izlivala skozi jezero Hizi v južni del, ki meji na teplo Japonsko morje. Ekspedicija akademije znanosti S/, bo preštudirala tudi možnosti če je reko Amur celo neposredno mogoče spojiti z odprtim morjem v bližini Vladi ve.stoka. Najdaljša vrv Podjetje v Shirleyu (ZDA) je izdelalo najdaljšo vrv na svetu iz naylona. Ta vrv ki bo neprekidna bo služila potrebam moštva na ladji «Ca-lypso», ki bo odpotovala z večjim številom znanstvenikov na raziskovanja vzdolž zapadne. afriške obale. Vrv, drlgo 8 km bodo uporabili pri spuščanju sidra z ladje ob o-balah. kjer je morje največkrat zelo globoko in doseže tudi 8.000 m globine. glašal tudi predstavnik liberalne stranke, češ da d*ne» vse stranke smatrajo za neob- hedno vmešavanje v državno gospodarstvo, kar so prej delali samo sucialisti. Tem predstavnikom meščanskih strank je odgovoril predstavnik socialistične stranke, ki je izjavil, da njegova stranka resno sprejema kritiko e nerevolucionarnosti socialistov in da se bodo potrudili, »da bodo v bodoče bolj revolucionarni#. Pri tem pa je pribil, da njegova stranka ni brez perspektiv. Njen program je socialističen in marksističen picgram, ki pa ga, je treba izpopolniti z idejami, ki mu jih vsiljuje novo dejansko stanje. Pri tem je predstavnik socialistične stranke ugotovil, da je tudi pri meščanskih strankah, kot se zdi. prišlo do sprememb. Te spremembe pa so bile nujne, ker bi sicer niibove stranke sploh ne mogle več obstajati. Podobno kot belgijske meščanske stranke je tudi švedsko liberalno glasilo lan;, v članku z naslovom »Socialdemokratska gledišča in napori#, poudarilo, da so se razlike med liberalno in socialdemokratsko stranko skoroda izgubile in da je danes socialdemokratska stranka ostala s praznimi rokami. Kot napadajo politični nasprotniki belgijske in švedske socialiste, tako napadajo norveške meščanske stranke tamkajšnjo delavsko stranko, ki je že dvajset in več let na vladi. V teh napadih se zatrjuje. da je tudi tej stranki zmanjkalo idej in da njen program ne «vsebuje nič novega#. Glasilo norveške delavske stranke v svojem odgo-m ru na te kritike posredno priznava, da so v stranki nejasnosti glede bodoče politike. Toda kritike na račun idejne šibkosti in stagnacije socialdemokratskih strank ne prihajajo samo od njihovih političnih nasprotnikov. V zadnjem času se pojavljajo kritični članki tn študije tudi s strani teoretikov in publicistov same evropske socialdemokracije. Znani profesor oksfordske univerze G.D.H. Kohl je v zadnjem času v zvezi s tem objavil več člankov. V teh člankih profesor Kohl obravnava idejne šibkosti evropskin socialdemokratskih strank. Tu se sprašuje, ali so sedanje socialdemokratske stranke sposobne uresničiti socializem s sredstvi, ki jih uporabljajo v svoji politični praksi in ali njihovi programi vodijo k dejanski socialistični družbeni ureditvi. Kohl poudarja, da se je »uspeh, ki je bil dosežen v Skandinaviji in v Veliki Britaniji, ustavil nekje pred državo blagostanja« in da »kot se zdi, ne obstaja neka posebna želja, da bi se šlo dalje#. Tu navaja posehno britansko laburistično stranko, V socialdemokratskih strankah so se zato začele široke razprave in to v glavnem pod pritiskom članstva, ki zahteva, da se njihove stranke pojavijo z novimi programi, če hočejo obraniti zaupanje delovnih ljudi. Eden od najbolj važnih deležev v tej razpravi so prav gotovo »Novi fabijanski eseji#, ki jih izdaja fabijansko društvo. V tej zbirki esejev, ki obravnavajo vprašanja druž-beno-gospodarskega razvoja, je mnogo novih idej. Čeprav so to dela vidnih teoretikov laburistične stranke, ne predstavljajo uradnega laburistični ga gledišča. Podobna angleškim fabjjancem je skupina mladih danskih socialistov, ki je objavila svojo zbirko esejev pod naslovom »Sodobna stremljenja in družbena ureditev — socialistična orientacija#. Tudi te zamisli ne predstavljajo uradnega gledišča danske socialdemokratske stranke in to kljub temu, da sta avtorja dveh gornjih esejev ministra v sedanji danski koalicijski vladi socialistov in liberalcev, dočim večina o-Ntfilih’ avtorjev zavzema vidna mesta v danskem delavskem gibanju. Eden od avtorjev teh esejev, minister J. O. Krag, v svoji študiji piše: »Nam je potrebna jasnost glede ciljev ’n volja, (la napredujemo v okviru parlamentarne demokracije#. Diskusije se ne omejujejo samo na cilje in naloge, ampak obravnavajo tudi metode ;.i sredstva borbe. Tako je predsednik švedske vlade in švedske socialdemokratske stranke v svojem članku prikazal mnenje, da morejo biti švedski socialisti pripravljeni, da se lotijo «ponovnega in nepristranskega proučevanja vprašanja, ali posredne metode, ki so bile doslej v rabi, morejo zares zugotoviti primerno gospodarske politiko# S takimi in podobnimi kritikami in posrednimi napovedmi novih smernic in novih načinov borbe bi lahko nadaljevali, vendar smatramo, da smo že s tem pokazali, da so dosedanji socialdemokratski pu grami zares precej zaostali Zato ni nič čudnega, da vo-ditelji evropske socialdemokracije iščejo novo pot. USPELA PROSLA VA60-LETNICE USTANO VITVE DRUŠTVA V A c USPEH SE JE USTAVIL NEKJE PRED DRŽAVO BLAGOSTANJA* PRIMORSKI DNEVNIK S SEJE GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajina noče prevzeti nobene občinske ceste pod svojo upravo Lega Nazionale prejema denarno pomoč pokrajine, kljub temu pa odklanja posojanje dvorane organizacijam, ki so brez nje Na seji pokrajinskega sveta ki je bila v soboto zvečer. so svetovalci govorili v glavnem o cestah, ki naj ti prešle izpod občinske pod pokrajinsko upravo. V zvezi s tem vprašanjem je predsednik odv. Culot imel dolgo poročilo ki je prikazalo stanje nekaterih cest. Dejal je, da se pokrajina že pet let trudi, dr bi država podvzela pod svojo upravo cesto proti Cervignanu in tisti del pokrajinske ceste, ki predstavlja glavno zvezo n.ed Irstom in Vidmom. Odboj se bo še vnaprej trudil, da bo omenjeni cesti prevzela država. Glede prevzema novih cest je govornik dejal, da je bilo vloženih veliko prošenj s strani občin, da bi pokrajina prevzela njihove ceste, Tako je goriško županstvo med drugim predlagalo sprejem ceste čez Sovodnje do Zagraja, cesto na Majrtici do Podgore, cesto sko- zi Grojno do Steverjana ter cesto v Jazbine. Prošnje so poslala tudi županstva v Sove dnjah, Doberdobu in v Dolenjah. Predsednik je dejal, da ni mogoče misliti na «provincia-lizacijo« občinskih cest vse dotlej, dokler država ne bo sprejela nekaterih najvažnejših cest. Pokrajinska uprava naj bi namreč »ne zmogla* velikih stroškov za vzdrževanje svojih cest. Sledila je diskusija, h kateri se je prijavilo več svetovalcev Svetovalec Bratuž je prikazal slabo stanje nekaterih cest v Dolu, svetovalec Polet-to (KPI) pa je predlagal, naj bi zaenkrat pokrajina sprejela pod svojo upravo vsaj 3 ali 4 občinske geste. Predlagal je tudi sestanek, na katerem bi prizadeti krogi v goriški pokrajini dali predloge za ureditev vprašanja cest in cestnega prometa v naši pokraji- 1NTERPELACIJA POSLANCEV BELTRAMA IN GIANOUINTA Bližnja mednarodna konferenca in železniška zveza pri Gorici Poslanca vprašujeta prizadeti ministrstvi za njuno stališče glede obnovitve železniške zveze pri Gorici, ker je važna za naše gospodarstvo Komunistična partija Italije sedežem v Gorici je poslala isopisom sledeče obvestilo: Pokrajinsko tajništvo KPI z idovoljstvom sporoča zarad; elike važnosti, ki jo predstav-a rešitev vprašanja za na-■ mestno gospodarstvo in zaidi prejšnjih stališč naše te rracije, da sta poslanca Gino eitrame in Giobatta Gian-uinto od KPI predložila 21. ilija ministrstvu za zunanje ideve in ministrstvu za romet sledečo interpelacijo željo po pismenem odgovo- nalni praznik uspel, so na navečer zakurili tudi kresove. Za vesel zaključek pa so organizatorji poskrbeli za plevno zabavo na odprtem, kjer so se ob prijetnem večernem hladu zavrteli vsi Klodičarii. Nesreča pri asfaltiranju ceste proti vasi Sv. Lenart ni Pokrajinski odbor ni smatral za potrebno upoštevati navedene predloge. Svetovalec Poletto je vprašal predsednika Culota, zakaj ni naveden v proračunu strošek v znesku 62 milijonov lir za širitev Majnice od Gorice do Gradiške. Predsednik je sicer dejal, da je denar ostal od raznih postavk, kar bi se meglo tudi sklepati, da druga v proračunu navedena dela niso bila izvršena. Zaradi tega se marsikdo upravičeno vprašuje, zakaj se sploh pripravlja proračun, če je potem podvržen tolikšnim spremembam, da je mogoče graditi v proračunu nepredvideno cesto s tolikšnimi stroški. Dalje je Poletto dejal, da pokrajinska u-prava po drugi strani ni dala niti lire za popravilo izredno slabih poti v okolici in v samem Tržiču, ker ustvarja med tamkajšnjim prebivalstvom upravičen sum, da pokrajina ne briga za potrebe spodnjega dela pokrajine. V ostalem se s tem ni uresničil tudi tisti del programa, ki je bil sprejet na pokrajinskem kongresu KD. v katerem se govori o potrebi ureditve cest. Končno je Bergamas (KPI) kritiziral delovanje I.ege Na-z: male, ki je prejela od pokrajine 50.000 lir za ureditev dvorane Petrarca. pri tem pa je odbila prošnjo Delavske zbornice, da b' dvorano dala na razpolago za njen kongres Svetovalec je pripomnil, da bi morala Lega Nazionale proti plačilu nuditi svoje prostore na razpolago, ali pa naj pokrajina preneha s finančno pomočjo. :■ ■ ■ 'i PO TREH DNEH VELIKIH IN NAPETIH BORB Jugoslavija - zmagovalec XV. balkanskih atletskih iger Sledijo: Romunija, Bolgarija, Grčija in Turčija - 13 balKansKih reKordov - Mihalič dosegel najboljši čas na svetu v maratonu BEOGRAD, 23. — Včeraj so se v jugoslovanski prestolnici končale XV. balkansk-lahkoatletske igre, katerih se Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov so prišle na igrišče vse reprezentance. Odposlanec pokrovitelja je udeležilo nad 200 atletov XV. balkanskih iger maršala petih držav: Jugoslavije. Ro- Tita general Olmar Kreačič munije. Bolgarske, Grčije in , je pohvalil vse športnike 1 určije. Kot je bilo pričakova- 7n nlsmsnitn borhn in izročil ti, je zmagala Jugoslavija pred Romunijo. Končno stanje točk IZLET SPD NA TOLMINSKO »Ali nameravata ob napove, ni bližnji mednarodni kon-renci za ureditev obmejnega imela med Italijo in Jugo-ivijo omenjeni ministrstvi edložiti tudi vprašanje ob-vitve železniške zveze med etogorsko postajo v Novi irici ter glavno postajo v irici in kakšni so njuni nami glede tega vprašanja, ki tako važno za gospodarno in ki živo zanima javno nenj^ v Gorici*. Žrtev nezgoče pri delu je prejšnje dni postal 47-letni Peter Koren, ki je zaposlen pri asfaltiranju ceste v dolini Ažle. Ko je porival škropilnik, se mu je rokav suknjiča zataknil v stroj in si je zaradi tega ranil prste leve roke. Zdravniško pomoč so mu nudili v čedadski bolnici. Kravar je postal župmia lekretom predsednika like je priznana ustano-nove župnije v Kravar-občint Sv. Lenart. Me-ipnika bo zasedel g. Jo-iculin. Domač praznik v Klodiču v Benečiji V nedeljo so imeli v Klodiču običajno letno praznovanje sv. Jakoba. Da bi bilo praznovanje prijetnejše, so celo iz Belgije prihiteli v Klodič nekateri izseljenci, ki si v tamkajšnjih rudnikih služijo kruh. Klodičani, ki se zelo trudijo, da bi tradicio- Včeraj 28,8 stopinje Včeraj je bil zopet nekoliko toplejši dan. Temperatura sicer ni dosegla temperature pasjih dni v prvi polovici tega meseca, vendar pa se ji 1e precej približala. Na goriškem letališču so včeraj ob 16. uri izmerili 28.8 stopinj; najnižja je znašala 17 stopinj. Požar v Standrežu Včeraj okrog 12. ure so goriški gasilci odšli v Standrež, kjer so se v stanovanju Jožefa Pavletiča v Ul. sv. Mihaela št. 80 vnele saje v dimniku. Skoda je le znatna. KINO — CORSO. 17.: »Mladina brez nadzorstva*, J. Gabin. CENTRALE. 17.: »Duh, meso in srce*, M. Coward in C. Johnson. VITTORIA. 17.: »Ljubimci Ta-ga», D. Gelin in E. Arnoul. VERDI. Zaprto. MODERNO. Zaprto. Imeli so prekrasen razgled z Rdečega roba Slovensko planiško društvo je v soboto in v nedeljo organiziralo izlet na Rdeči rob. Planinci so se do Mosta na Soči peljali z vlakom, do Zatolmina pa s kolesi. V soboto zvečer so prišli do planine Sleme pod Rdečim robom, naslednje jutro pa so ob hladu pohiteli na vrh, od koder bil prekrasen razgled na vse Julijce, beneške hribe z Mata iurjem ter na furlansko nižino vse do morja. Očarljiva je bila tudi grapa Tolminke te- dolina Soče, ki je bila pre. cej časa prekrita z meglenim morjem. Izlet je bil pravo doživetje in je povsem potrdil mnenje pogumnih planincev, da je treba v hribe ob vsakem vremenu. Nekateri so namreč napovedovali grdo vreme, pa je bilo tako lepo. kot le malokdaj v gorah. O-pogumljeni nad očarljivostjo sveta okoli Triglava so sklenil' oditi polnoštevilno na izlet k izviru Soče 5. avgusta zjutraj z avtobusom. Neznanci odpeljali dva mikromotorja V nedeljo ob 22. uri > njegovo risbo, koliko je * nji precizne podobnosti 1 resničnim Levom Tolstojeh’ in koliko drznega razuma j* na tem obrazu s skriti®1 očmi. razumnosti, ki ne P°* zna nedotakljivih svetinj i” ki ne veruje ne v kihanj* ne v sanje ne v tičji skovik-Vsem tuj stoji pred menoi slan čarovnik, ki je sa®0* ten prebrodil vse puščav* misli, iščoč vesoljno resn®0’ ne da bi jo našel. Gledam ga in, čeprav moja bolečina zaradi izg«b* velika, blaži ponos, da tega človeka videl, mo)0 bridkost in moje žalovanj*' Čudno je bilo opazoV»*j Leva Nikolajeviča med t° '• stojevci; stoji mogočen z',°' nik, čigar zvon nepresta1’11 brni čez ves svet, okrog n j** j ga pa tekajo majhni, previ?'' j ni psički, oponašajo s svoj'1111 cviljenjem zvon in nezaup«*'. postrani pogledujejo ^ , drugega, kateri cvili lep^*' Emeraj sem imel občut*"' J da polnijo ti ljudje i hišo V i Jasni Poljani i palačo 6r!T fice Panine z vonjem po H' li- cemerstvu, po strahopetno-* po malenkostnem me.šet* ! stvu in po zalezovanju d išči n e (Nadaljevanji sled'^