SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 1 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 3 de enero - 3. januarja 2008 ZVESTOBA SVOBODI, RESNIC N PRAVIC TONE MIZERIT Tak je bil naslov uvodnika prve številke Svobodne Slovenije, ki je izšla na argentinskih tleh. Bilo je to *1. januarja 1948, torej je tega že šestdeset let. Slovenski begunci so iz avstrijskih in italijanski taborišč množično prihajali v Argentino. Treba je bilo začeti postavljati temelje skupnosti, povezovati rojake in predvsem ohranjati jasnost načel in vrednot, lastnih temu delu slovenskega naroda, ki je bil zaradi njih pognan v svet. Zgodba Svobodne Slovenije pa se je začela že mnogo let prej. V strahotnih časih vojne in revolucije, je list začel izhajati kot ilegalno glasilo že novembra 1941. Bil je glas zasužnjenih in trpečih Slovencev v boju proti nasilju okupatorja in divjanju komunizma. Zamislil in vodil ga je takratni narodni poslanec Miloš Stare, ki je organiziral dinamično delovno skupino. Kaj vse so morali prestati in v kakšnih nevarnostih živeti tisti, ki so ga pisali, tiskali in razpečavali, ni bilo nikdar dovolj poudarjeno niti podrobno zapisano. Marsikoga je to delo stalo izgnanstvo, taborišča in celo smrt. A niso klonili v borbi za ideale. List je izhajal do leta 1945, ko je konec vojne in nastop komunističnega režima zadal okove slovenskemu narodu. Ko je po letih begunstva Svobodna Slovenija ponovno zagledala luč sveta, to pot tisoče kilometrov od domovine, je nadaljevala z istim zagonom in v isti smeri kot v svinčenih medvojnih letih. Znova jo je začel in vodil Miloš Stare. Spremenila je morda obliko, vključila na svoje strani življenje skupnosti, a ideali se niso spremenili in zvestoba do njih tudi ne. To je bilo jasno poudarjeno že v tisti prvi številki, ko je uvodnik zaključilo geslo lista: ,,Borba za svobodo slovenskega naroda, borba za zmago resnice in pravice". To geslo se je ponavljalo in uresničevalo ob vsaki obletnici. Prihajalo je do izraza ob tedenskem delu, sredi težav in uspehov. Prvo leto kot štirinajstdnevnik, vse od tedaj naprej pa kot tednik, se je list uveljavil kot najbolj pristen glas svobodnih in demokratičnih Slovencev, upoštevan po vsem svetu, verodostojen in zanesljiv. Utrl si je pot med naše ljudi, ki so mu trud in skrb plačevali z zvestobo. Le tako si lahko razložimo, da se je tednik obdržal teh šestdeset let, da je celo rasel in dočakal uresničitev sanj o slovenski državi. Danes je edini splošno informativni tednik, ki izhaja v slovenskem jeziku izven slovenskega narodnega ozemlja. Mnogo se je spremenilo. Danes je tudi oblika in vsebina Svobodne Slovenije nekoliko drugačna. Bolj je obrnjena na skupnost, a odprta Sloveniji in svetu. Skuša biti bolj dinamična, a ne izgubi izpred oči vrednot in ideje. Ohranja ravnotežje in se sooča z novimi izzivi. Ni najmanjša skrb proces asimilacije in vprašanje jezika. Vsaka odločitev je težka. Od prvotnih sodelavcev in članov uredniškega zbora ni nikogar več med živimi. Odšli so po večno plačilo za toliko truda, naporov in neprespanih noči v delu za ideale. Na njihova mesta so stopili in še stopajo novi, tudi mladi sodelavci. Tisti, ki danes iščemo pot listu, se zavedamo odgovornosti. V vedno menjajočih se okoliščinah, v nemirnem svetu, skušamo ostati zvesti istim ciljem, ki so rodili časopis v letu 1941, in ga ponovno obudili pred šestdesetimi leti. Ko vstopamo v novo, jubilejno leto, se veselimo tega dosežka. S skrbjo a tudi z optimizmom gledamo v prihodnost. In zagotavljamo, da bomo ostali še naprej zvesti, v borbi za svobodo, resnico in pravico. JANEZ JANŠA Božično-novoletna poslanica Slovencem po svetu Predsednik slovenske vlade, Janez Janša, je za božič in novo leto naslovil posebno poslanico Slovencem, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Takole se glasi: Spoštovane rojakinje in rojaki v zamejstvu in po svetu, Novo leto je čas pričakovanj in želja za prihodnost. Je tudi čas umirjenega pogleda nazaj in snovanja sklepov za prihodnost. Predvsem pa je čas, ko drug drugemu zaželimo vse dobro v prihajajočem letu. Verjetno ni dežele na svetu, kjer ne bi živel Slovenec po rodu. Vsak od Vas nosi svojo zgodbo. Za nas ste pomemben in nepogrešljiv del slovenskega narodnega telesa v vsej svoji raznolikosti, ne glede na razloge za odhod v tujino. Ste naši ambasadorji v tujini ter povezovalni dejavnik Slovenije z državami, v katerih živite in delate. Ob tej priložnosti bi se Vam rad zahvalil za vaš prispevek k boljšemu poznavanju Slovenije v svetu, tkanju vezi ter spodbujanju razvoja matične države. Če bi ugasnilo delovanje kateregakoli slovenskega društva ali ustanove, bi to pomenilo zmanjšanje našega skupnega kulturnega in duhovnega premoženja. Življenje je minljivo in tako so se tudi letos od nas žal poslovili tudi nekateri, katerih delovanje bomo pogrešali. Prav je, da se jih spomnimo tudi s prebrano slovensko knjigo ali zapeto slovensko pesmijo, ter se jim na ta način poklonimo. Pri Vladi Republike Slovenije sta letos pričela delovati Svet za Slovence po svetu ter Svet za Slovence v zamejstvu, v katera so vključeni tudi Vaši predstavniki. Na seminarju smo gostili novinarje izseljenskih medijev ter kulturne anima-torje slovenskih kulturnih društev. Potekale so številne dejavnosti slovenskih zamejskih in izseljenskih kulturnih in drugih skupin. Slovenija vzpodbuja delovanje mladih v zamejstvu in po svetu ter si želi, da bi se jih čim več udeležilo obstoječih tečajev in izmenjav ter se še bolje povezalo s Slovenijo. Naši otroci so naše ogledalo, saj odsevajo tisto, kar jih naučimo. So naša prihodnost in zagotovilo, da se bo slovenska kultura ohranila. Prihodnje leto bo posvečeno Primožu Trubarju. Tudi on ni deloval zgolj v ožjem slovenskem prostoru, a je bistveno vplival na samozavest celotnega slovenskega naroda. Njegovo načelo "Stati inu obstati" velja še danes. Spremembe so edina stalnica v življenju. Z razvojem novih tehnologij so se razdalje med nami skrajšale. Preko svetovnega spleta se lahko enostavneje dopisujemo, učimo slovenščine in prisluhnemo slovenskim radijskim in televizijskim oddajam tudi v oddaljenih krajih sveta, sporazumevanje je postalo bolj enostavno in cenejše. Evropska integracija, katere del smo, se poglablja in širi. Evropsko državljanstvo prinaša večjo zaščito tudi za slovenske državljane, po drugi strani ohranjanje raznolikosti Evropo bogati. Slovenski jezik in kultura imata možnosti za svojo uveljavitev. Od nas samih pa je odvisno, na kakšen način in v kolikšni meri bomo -Slovenci v svetu in tudi doma - znali ohranjati in krepiti svojo narodno in kulturno identiteto. Slovenija bo prihodnje leto s predsedovanjem Svetu EU prevzela odgovorno nalogo, s katero si želi povečati prepoznavnost ter ugled, ki naj bi prispeval tudi k večji kvaliteti vašega življenja. Postali bomo bolj prepoznavni, ne le znotraj Evrope, temveč tudi v daljnih državah. Z vstopom v schengenski prostor bodo odpravljene fizične meje. Morda bo najtežje odstraniti miselne meje. Zamejski Slovenci ne bodo več za mejo, temveč bomo res lahko govorili o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Imamo veliko odgovornost, da izkoristimo nove priložnosti sebi v prid. V Novem letu Vam želim veliko novih začetkov, zagnanosti in trdne volje, v osebnem življenju pa zdravja, ljubezni in sreče. Srečno! Janez Janša predsednik Vlade Republike Slovenije Türk prevzel predsedniške dolžnosti Tretji predsednik samostojne Slovenije Danilo Türk je v nedeljo pred božičem, dan po prisegi v državnem zboru, z uradnim Novi in stari predsednik prevzemom predsedniških dolžnosti nastopil svoj petletni mandat. Po predaji poslov novemu predsedniku republike se je dosedanji, sedaj že bivši predsednik Janez Drnovšek z vojaškimi častmi poslovil od svoje funkcije. Drnovšek je ob odhodu v spremstvu novega predsednika države Türka pregledal častno četo, nekaj ljudi ga je pozdravilo z bučnim aplavzom, Drnovšek pa jim je pomahal v slovo ter zapustil prizorišče. V skladu z zakonodajo bo naslednjih pet let lahko užival pravice, ki mu pripadajo iz naziva bivšega predsednika republike. Novi predsednik Türk je najprej kot vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil v nedeljo dopoldan pred predsedniško palačo v Ljubljani pregledal častno enoto Slovenske vojske. Po prevzemu poslov novega predsednika republike Türka čakajo že prve naloge. Tako bo predlagal^ čimprejšnje srečanje s premierom Janšo. Želel bi, da se s predsednikom vlade pogovorita o dejavnostih, ki se bodo dogajale v začetku januarja ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji. Dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra je minilo 17 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil 23. decembra 1990. Na plebiscitarno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, to je 88,5 odstotka vseh volivcev. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik. Vse do pred dvema letoma se je imenoval dan samostojnosti. Konec septembra 2005 pa je državni zbor sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. Dan samostojnosti in enotnosti so obeležili že v petek na državni proslavi v Cankarjevem domu, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša. Praznik so počastili tudi poslanci s slavnostno sejo, ki je bila hkrati namenjena obeležitvi 15-letnice državnega zbora, ki se je na svoji prvi ustanovni seji sestal 23. decembra 1992. Zbrali so se tudi vsi poslanci prvega sklica državnega zbora, predsednik DZ France Cukjati pa je podelil spominske plakete vsem dosedanjim predsednikom državnega zbora ter poslancem, ki so bili v DZ izvoljeni v vseh štirih mandatih. Dodatna tablica je neustavna Dodatna tablica s slovenskim imenom kraja, ki jo je dal v Žvabeku na avstrijskem Koroškem namestiti deželni glavar Jörg Haider, je protiustavna. To je sporočilo avstrijsko ustavno sodišče. Odločitev sicer ni presenetljiva, saj je ustavno sodišče že pred letom dni kot protizakonit zavrnilo enak Haiderjev ukrep z dodatnimi tablicami namesto rednimi dvojezičnimi krajevnimi tablami v Pliberku in Drveši vasi. Deželni glavar avstrijske Koroške je v Žvabeku dvojezično krajevno tablo, ki je predvidena že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, dal postaviti maja 2005 skupaj s tedanjim avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom ob 50.obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (AdP). Malo več kot leto zatem, novembra 2006, pa je Haider dal odstraniti običajno dvojezično krajevno tablo. Namesto nje je spet postavil zgolj enojezične oznake, pod nje pa dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom kraja. Enake manjše tablice je dal Haider pred tem pripeti tudi pod enojezične krajevne oznake v Pliberku in Drveši vasi, ki bi morale biti v skladu z odločbo ustavnega sodišča prav tako dvojezične. Tamkajšnje dodatne tablice je ustavno sodišče razveljavilo že lani. Tudi v primeru Žvabeka so ustavni sodniki zavrnili vsakršno možnost, da bi bilo ime kraja zapisano na dodatni tablici. Deželna vlada avstrijske Koroške mora sedaj nemudoma poskrbeti za objavo EVROPSKA UNIJA Simbol slovenskega predsedstva Sveta EU IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Republika Slovenija je z novim letom prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije do 30. junija 2008. Tako kot druge predsedujoče države v preteklosti je tudi sama svoje predsedovanje zaokrožila s posebnim simbolom. Simbol je bil izbran v začetku leta 2006 na natečaju in zmagovalec je bil Borut Huhar. Simbol predsedovanja Svetu Evropske unije lahko kot celoto dojemamo kot hrastov list, ki predstavlja trdnost, vztrajnost in neuničljivi karakter Slovencev, naroda, ki je miren pod pritiski in razumen v sprejemanju svojih odločitev. Hrastov les daje visoko kakovostne izdelke, hrastovi sodi obogatijo okus dobremu vinu. Po drugi strani pa je simbol predsedovanja kombinacija petih osnovnih elementov - ognja, zemlje, zraka, vode in etra. Ogenj predstavlja rumena zvezda repatica v sredini simbola, ki spominja na zvezde v zastavi Evropske unije. Predstavlja dinamičnost in odločnost mlade, moderne države, ki z veseljem pričakuje prihodnost in se je pripravljena soočiti z novimi izzivi. Umestitev zvezde Evropske unije v „naročje" Triglava sporoča, da je Evropska unija pod slovenskim vodstvom v dobrem varstvu. Triglav, upodobljen v simbolu, predstavlja zemljo. Triglav je najvišja slovenska gora in prevladujoč nacionalni simbol. Obstaja pregovor, da je pravi Slovenec le tisti, ki je enkrat priplezal na njegov vrh. Triglav je simbol odločnosti in uresničitve. Voda v spodnjem delu simbola predstavlja morje in vodotoke. Simbo- lizira skrivnost in globino, ki v sebi nosi modre rešitve; govori o globini slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega bogastva ter potenciala. Hkrati pa predstavlja zdrav življenjski stil. Zrak je upodobljen v zračni belini simbola. Spominja na svež in čist slovenski zrak ter simbolizira intelektualni potencial Slovenije, njeno željo in potrebo po izzivih, nenehnem razvoju in napredku. Element zraka ponazarja tradicionalno ekološko naravnanost Slovenije. Eter simbolizira breztelesnost in s tem svobodo. Eteričnost je v življenje znaka vtkana s pomočjo ostalih elementov. Simbol tako predstavlja odprtost, gibanje in ambicioznost ter čut za naravno ravnovesje. PRIZORIŠČE Evropski svet je najvišje politično telo Evropske unije. Sestavljajo ga predsedniki držav in vlad članic Evropske unije ter predsednik Evropske komisije. Dve srečanji Evropskega sveta - marca in junija meseca - bosta potekali med slovenskim predsedstvom in, kot običajno jih bo vodil predsednik države oz. predsednik vlade predsedujoče članice. Slovenija bo tudi pripravila mnoga neformalna srečanja na katerih ministri razpravljajo o vsebinskih vprašanjih, povezanih z EU, ne da bi na koncu morali sprejeti formalne sklepe ali odločitve. Zaradi vse večjega pomena in vpliva EU v mednarodni politiki je postalo zastopanje le te v mednarodnem prostoru ena prednostnih nalog predsedovanja. Med srečanji s tretjimi državami v prvem polletju je na koledarju dogodkov Vrh Evropske Unije -Latinska Amerika in Karibi, v Peruju meseca maja 2008. Cerkev, univerza, družba Ljubljanski pomožni škof in profesor na teološki fakulteti Anton Jamnik je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv razkril načrte Slovenske škofovske konference (SŠK) o ustanovitvi treh katoliških fakultet. Ena bi bila za področje sociale, druga za vzgojne vede, tretja pa bi povezovala znanja na področju menedžmenta, ekonomije in prava, je pojasnil Jamnik. Ce jim bo uspelo verificirati programe, bodo prihodnje leto odprli podiplomski študij, kasneje pa še dodiplomskega. Glede podobe Cerkve v javnosti je Jamnik poudaril, da se ta včasih odziva prepočasi ali pomanjkljivo. „Stisnemo se v kot in čakamo, da mine huda ura," je dejal. Na pomanjkljivo komuniciranje je na jesenskem zasedanju SŠK opozoril tudi sociolog Matej Makarovič, ki je poudaril, da bi morala Cerkev kot subjekt civilne družbe bolj zavzeto pojasnjevati svoja stališča in ravnanja. Jamnik tako meni, da so v javnosti premalo poznani tudi cerkveni načrti in vizije. Tako se ustvarja podoba zaprte, nedialoške Cerkve, je ocenil. Glede elitizma na zasebnem šolstvu pa je pojasnil, da gre v resnici za povsem nasprotno usmeritev. Zasebno šolstvo mora ostati odprto za vse. V Cerkvi pa ustanavljajo sklad, ki bo pomagal otrokom iz socialno šibkejših družin, je še dodal. Po Jamnikovih besedah se Komisija za pravičnost in mir oglasi tedaj, ko gre za kršitev temeljnih človekovih pravic in temeljna etična vprašanja. Kar zadeva izbrisanih pa meni, da ima ta problem več plasti. Poleg pravnega stališča obstaja tudi moralno. „Kolikor vem, so imeli izbrisani po osamosvojitvi več možnosti, da bi si uredili svoj status in pridobili državljanstvo, pa jih nekateri zaradi preračunljivosti niso izkoristili," je pojasnil. Slovenija žanje prednosti Slovenija žanje prednosti meni 71 odstotkov Slovencev po jesenskem Eurobarometrovem merjenju evropskega utripa v državah članicah EU. Več kot polovica Slovencev tudi verjame, da je članstvo v EU na sploh dobra stvar, kaže raziskava, predstavljena v Bruslju, ob odštevanju še zadnjih dni do novega leta, preden je krmilo EU za pol leta prevzela Slovenija. „Podpora članstvu v EU je med najvišjimi v zadnjem desetletju," so ob tem poudarili v Evropski komisiji. ,,Nekaj dobrih novic pred božičem," je predstavitev Eurobarometra v Bruslju najavila komisarka za institucionalne odnose in komunikacijsko strategijo Margot Wallstroem. V primerjavi s spomladanskim Eurobarometrom, ki je izmeril zelo dober odnos državljanov do EU v zadnjih letih, so tokrat rezultati nekoliko slabši, a še vedno ,,med najboljšimi v zadnjem desetletju", je poudarila. Državljani so sicer vse bolj zaskrbljeni zaradi ekonomskih razmer, predvsem inflacije, kaže Eurobarometer. Da so ekonomske razmere v Sloveniji dobre, sicer še vedno meni 58 odstotkov slovenskih državljanov, kar je deset odstotkov nad povprečjem v EU, vendar se je ta delež v primerjavi s pomladjo zmanjšal za 14 odstotkov, kar je poleg Cipra največje zmanjšanje v EU. Slovensko darilo Kmetijski ministri EU, ki zasedajo v Bruslju, so od prihodnjega predsedujoča, slovenskega kmetijskega ministra Iztoka Jarca prejeli posebno darilo - košarico s slovenskimi dobrotami. V njej so se znašli kraški pršut, buteljka vrhunskega slovenskega vina sorte modri pinot, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla ter nanoški sir, prav tako z nacionalnim geografskim poreklom. Za zaščito geografskega porekla se potegujejo nanoški sir, tolminc, mohant, bovški sir, prekmurska šunka, kočevski gozdni med in kraški med. Za zaščito geografske označbe se potegujejo kraški pršut, vipavski pršut, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, štajersko-prekmursko bučno olje, prleška tunka ter jajca izpod Kamniških planin. Škofje v Vatikan Slovenski škofje se bodo od 21. do 26. januarja mudili v Rimu na obisku ad limina apostolorum, katere namen je papežu Benediktu XVI. podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana. Škofje bodo med drugim poročali o stanju vere v državi, o ekonomskem stanju škofij, o katehezi in katoliški vzgoji, o stanju duhovniških in redovniških poklicev, o področju ekumenizma ter evangelizaciji. Slovenski škofje, ki so bili na zadnjem takem obisku med 23. in 28. aprilom 2001, bodo poleg romanja in bogoslužja na grobovih svetnikov Petra in Pavla in srečanja s svetim očetom obiskali tudi različne kongregacije in urade Svetega sedeža. Med njimi kongregacijo za kler, za zadeve svetnikov, za škofe, za nauk vere, za bogoslužje, za katoliško vzgojo, družb posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Poleg tega pa še Papeški svet za družino in Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja. Na posameznih kongregacijah bodo predstavili tisti del poročila, za katero je kongregacija pristojna. Ob sklepu obiska, v soboto bo kardinal Franc Rode v baziliki sv. Petra ob som^aševanju škofov daroval zahvalno mašo. Škofje papežu podajo natančna poročila v skladu s predhodno poslanim vprašalnikom, vedno pa poromajo tudi h grobovoma prvakov apostolov. Ordinariji z rezidenco zunaj Evrope morajo znotraj tega pet- oz. desetletnega obdobja Večno mesto obiskati še enkrat osebno ali preko namestnika. Novo leto začenjamo z različnimi občutki. Po eni strani nas ta kronološka sprememba vedno navdahne s pričakovanjem in optimizmom. Po drugi pa nam dogodki kažejo, da si ne smemo delati prevelikih upov. Po svetu. Gotovo razni izstopajoči dogodki spadajo na področje zunanje politike. Tu je vidna napetost med Argentino in ZDA v zadevi sojenja vohunski mreži, ki da je delovala za Venezuelo na ameriškem ozemlju. V to sodbo je zapleten tudi zloglasni Antonini Wilson, ki je pred kratkim skušal vtihotapiti v Argentino kovček z 800.000 dolarji. Kot trdijo ameriški sodni viri, naj bi bil tisti denar namenjen volilni kampanji, ali bolj konkretno za kampanjo sedanje gospe predsednice. Razumljivo je, kakšen pretres to pomeni v vladnih vrstah. Z najvišjih krogov govorijo o konspiraciji in mečejo krivdo na ameriško sodno ustanovo. Tukaj opoziciji ni uspelo izrabiti tega dogodka, niti potem, ko so razni viri trdili, da je omenjeni Antonini pred odhodom (pobegom) iz Argentine celo obiskal vladno palačo. Teorija zarote seveda vlado približuje položajem venezuelskega predsednika Chaveza in jo seveda oddaljuje od Washingtona. Chavezu koristi tudi dejstvo, da sta bivši predsednik Kirchner in zunanji minister Taiana prevzela vodstvo skupine opazovalcev, za nadzor predaje talcev kolumbijske gverile. To je gotovo humanitarna gesta, ki pa ima globok političen prizvok. Nevarno a logično. Dogodek pravzaprav ni imel večjega odmeva v časopisju in televiziji, a je gotovo velike važnosti. Kaže na usmeritev sedanjega sistema, ki se izraža tudi v sodstvu. Dejansko je zvezna sodna zbornica odločila, da teroristični napadi ,,niso zločini proti človeštvu". Šlo je za napad, ki ga je gverilska organizacija Montoneros izvedla 2. julija 1976 v jedilnici poslopja zvezne policije in zaradi katerega je bilo 24 mrtvih. Eden od preživelih je sodno zahteval, da naj se atentat ponovno preišče in sodno nastopa proti sedmim članom omenjene teroristične skupine. Sodni rok je že davno zapadel, razen seveda, če smatramo atentat kot zločin proti človeštvu ali pa vojaško dejanje. Sodniki so odločili, da tisti napad, kljub številnim žrtvam, ni bil ne eno ne drugo. Zločine proti človeštvu da morejo izvajati le oblast in njeni organi. Zanimiva, nevarna, a s strani vlade logična definicija, v trenutku, ko potekajo sodbe proti številnim bivšim članom oboroženih sil, zaradi prekrškov v dobi protigverilske vojne. Se bomo zresnili? Te dni je vlada odločila, da bomo zaradi varčevanje elektrike prestavili uro. Ze dolgo let to ni bil običaj v Argentini. Tudi je precej polemike, ali tak ukrep resnično kaj pomaga. Vlada je poslala zadevni zakonski osnutek v parlament, kjer so ga po hitrem postopku (vse v enem dnevu) potrdili. S pretekle sobote na nedeljo smo potem porinili kazalce eno uro naprej. Predsednica je tudi napovedala še vrsto drugih ukrepov, ki naj pripomorejo k varčevanju elektrike. Ob tem dva komentarja. Prvi: čeprav so morda ti ukrepi bolj propagandne kot praktične vsebine, je dobrodošlo uradno priznanje energetske krize. Doslej so namreč, kljub vidnim težavam, vladni možje stalno zanikali, da bi obstajala kakšna kriza. Drugi: hvalevredno je varčevanje, a edina prava rešitev so investicije, ki naj zagotovijo, da bo država lahko proizvajala toliko energije, kolikor jo potrebuje. Kdo ima oblast. Pretekle dni je bila precej vidna polemika med prestolnim mestom in provinco Buenos Aires. Nekaj besed, da problem obrazložimo. Takoj po nastopu, je novi vodja mestne vlade Mauri-cio Macri ponudil novemu guvernerju Scioliju, da se sestaneta in skušata složno rešiti skupne probleme. Mesto (ki je avtonomno) in predmestje (ki pripada provinci) sta resno povezana in v dnevni praksi skoraj neločljiva. A Macrijeva iniciativa je naletela na odpor zvezne vlade. Od tam je padel ukaz, naj Scioli ničesar ne stori, ne da bi prej dobil zadevno navodilo. Dialog se je končal preden se je začel. Potem pa je Macri objavil, da bodo v občinskih bolnišnicah dajali prednost prebivalcem mesta, pred bolniki, ki prihajajo iz province. Mestne zdravstvene ustanove so namreč precej boljše in bolj organizirane kot pro-vincijske, in veliko število prebivalcev predmestja se hodi zdravit v mesto. Ma-crijev namen je naletel na odpor in ostre kritike. In seveda na grožnjo, med drugim, da provinca ne bo sprejemala odpadkov, ki jih mesto vsak dan pošilja na smetišča, ki se nahajajo v provinci. Afera je pokazala potrebo, da se skupni problemi skupno rešujejo, in v to kažejo zadnje izjave na eni in drugi strani. In katere so skupne težave? Ze omenjeni zdravstveni sektor, ekološka vprašanja, vzgoja in predvsem varnost. Pomanjkanje koordinacije med zvezno policijo (ki nadzira mesto) in provincij-sko je eden velikih vzrokov, da se je kriminal tako razpasel. Vse dosedanje obljube sprememb so padle v prazno. Bo sedaj prišlo do stvarnih rešitev? SLOVENCI V ARGENTINI PREŠERNOVA SOLA Srečanje ob obisku mag. Šinkovca Postal je že običaj, da ob priložnosti obiskov visokih osebnosti iz Slovenije, nase Veleposlanik prof. Avguštin Vivod pozdravlja goste veleposlaništvo organizira srečanje s predstavniki skupnosti. Tako je bilo tudi v petek, 7. Magister Matjaž Šinkovec izroča priznanje Francetu Vitrihu decembra. Na nastop nove predsednice, gospe Cristine Kirchner, je namreč prihitel državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve RS, mag. Matjaž Šinkovec, v spremstvu pooblaščene ministrice Barbare Zvokelj. Blizu osme ure zvečer so se zbrali predsedniki naših domov in ustanov in drugi gostje v rezidenci veleposlanika. Srečanje je otvoril veleposlanik prof. Avguštin Vivod, ki je pozdravil navzoče in predstavil visoke goste. Nato je predal besedo podpredsednici krovnega društva Zedinjena Slovenija, prof. Nedi Vesel Dolenc, ki je pozdravila obiskovalce in v kratkih a tehtnih izvajanjih predstavila zgodovino slovenskega vseljevanja v Argentino in delovanje naših skupnosti na različnih področjih. Mag. Šinkovec se je zahvalil za pozdrav in sprejem. Povedal je, da prinaša pozdrave predsednika vlade Janeza Janše. S toplimi besedami je nato opisal pojav slovenskega izseljevanja in njegovo astno izkušnjo na tem področju kot diplomat. V pohvalnih besedah se je nanašal na slovensko skupnost v Argentini in izjavil, da se čuti počaščenega, da nas lahko obišče. Spraševal se je nato, če je Slovenija taka, kot smo si jo želeli in obljubljal napor vlade, da bo Slovenija za vse prijazna, in v katero bi se radi vračali. Nato je prišla n^a vrsto povsem ganljiva točka programa. Mag. Šinkovec je izročil posebno priznanje Urada za Slovence po svetu Francetu Vitrihu, za njegovo dolgoletno, vztrajno in požrtvovalno delo na področju slovenskega šolstva v Argentini. France Vitrih, ki je bil med drugim več kot 25 let šolski referent društva Zedinjena Slovenija, se je zahvalil za odličje. Zatrjeval je, da ga sprejme kot priznanje vsem, ki se že nad 55 let trudijo, da bi naši šolski tečaji vzgajali otroke v slovenskih vrednotah in jim posredovali ljubezen do slovenske besede. Zahvalil se je tudi ženi, ki mu je bila v stalno oporo pri tem delu. Nato je nastopil slovenski pevski zbor iz San Justa, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vom-bergar. Podaril nam je kvalitetno izvajanje treh slovenskih narodnih: Pa se sliš', Dečva to mi povej, in Dajte, dajte. Pevci so želi res topel aplavz. Pred koncem se je veleposlanik Vivod zahvalil vsem za prisotnost in se še spomnil na god svoje žene, gospe Marjane Hribar Vivod. Vsi prisotni so ji zapeli ,,Vse najboljše". Sledil je običajni prigrizek. Ob dobri postrežbi, pijači in v prijaznem pogovoru je minil večer, ki je bil res prijeten, prisrčen in doživet. Utrdil je medsebojne vezi, zlasti pa zavest, da sta izsel-jenstvo in domovina del ene same celote. -e. -t. Zaključek šolskega leta V soboto 1. decembra je bilo zelo živahno na naši Pristavi. Ze dopoldan smo imeli zaključno šolsko mašo, ki jo je daroval naš katehet, pater Alojzij Kukovica. Pri njej smo se Bogu zahvalili za vse preživete trenutke v preteklem šolskem letu. Popoldan smo pa prisostvovali nastopom v dvorani. Zbralo se nas je veliko, še posebno tistih, ki smo željno čakali, da bi videli naše otroke na odru. Pri nas radi pojemo in igramo. Najmlajši šolarji so z velikim navdušenjem zapeli nekaj pesmi o malem škratu, o umivanju zobkov in o prstkih na roki. Gdč. Marjanka Ayerbe je z njimi skozi vse leto prepevala in jih je naučila veliko novih pesmic. Tudi gdč. Helena Zar-nik in ge. Lučka Rant Papež, Polona Pintar Lazar ter Veronika Zagar Petelin so učile najmlajše otroke. Imeli smo prijetno priložnost, da smo nekateri lahko zopet videli uprizoritev igre Maček v črnilu, ki jo je, po Slomškovem berilu, dramatiziral g. Miha Gaser. Ga. Nadi Kopač Grohar je s svojo nadarjenostjo in ljubeznivostjo navdušila otroke, da so se vživeli v vloge mišk in mišjakov. Pri enodejanki so nastopali otroci iz višjih razredov, za mačka je igrala bivša učenka Nevenka Grohar, in za čevljarja, atek učenke, vedno pripravljeni Dominik Oblak. Scenski prostor je pripravil Andrej Golob. Ko so se male miške in mišjaki preoblekli, so se na odru prikazali otroci iz višjih razredov. Pod vodstvom ge. Veronike Zurc Boh so z veseljem zapeli: Tam gori za m našo vasjo, Nagelj slovenski in Nikoli slabe volje. Najstarejše otroke so tudi učili: ge. Gabi Bajda Križ, Andrejka Papež Cordoba in Anka Savelli Gaser ter g. Matjaž Čeč. Letošnji osmošolci (Ljudmila Golob, Cecilija Grohar, Klara Kočar, Tomaž Maček, Valerija Mele, Zofija Novak, Tatjana Rant, Matjaž Rožanec in Pavla Skubic) so se poslovili od Prešernove šole a ne od Pristave, na katero, upamo, bodo še naprej prihajali. Hvaležnost so izrekli tudi vsem učiteljicam in učiteljem, ki so se jim posvetili skozi vsa šolska leta. Gdč. Helena Zarnik se je v imenu vseh zahvalila ge. Anki Gaser, za vsa leta, ki jih je posvetila otrokom Prešernove šole. Ga. Anka se je namreč odločila, da bo v prihodnje posredovala svoje znanje, svoje navdušenje za slovenski jezik in svojo dobro voljo kadar jo bomo potrebovali, a da prepušča svoje mesto mladim učnim močem. Ge. Anki, g. katehetu, vsem učiteljicam in učitelju se prisrčno zahvaljujemo za ves trud in požrtvovalnost. Najlepša hvala odboru staršev, kateremu je predsedovala ga. Klavdija Rant Urbančič, za vso pomoč in skrb pri šolskem delovanju. LJO Sanhuški zbor med nastopom. Osmošolci z učitelji CARAPACHAY Prisrčno slovo od 2007 Bliža se božič in z njim praznovanje, ki že nestrpno ga čakamo vsi. Božje drevesce krasi stanovanje, v jaslicah detece božje leži. Naj uresničijo vaše se sanje — vedno le dobro naj se vam godi! V nedeljo 16. decembra smo se zbrali v domu v Karapačaju, da proslavimo konec leta. Najprej smo imeli sveto mašo, nato so mladi pripravili dvorano za kosilo. Medtem so si vsi lahko ogledali na velikem ekranu božični koncert New Swing kvarteta, posnet v Mariborski stolnici pred nekaj leti. Mize so imele lepe božične okraske s svečkami (delo Nadje Jan in Mikaele Resnik) in vsak krožnik je imel napisano lepo božično misel. Preden smo začeli z asadom, ki sta ga pripravila Franci Znidar in Jože Jan, smo sprejeli Marijin kip ki že nekaj let roma po družinah našega Doma. Ze mnogo let imajo po Sloveniji lepo navado, da se številne družine in posamezniki spontano povežejo v verigo prenočišč za Marijo, ki v adventu z Jožefom išče primeren prostor za rojstvo svojega Otroka. Temu pravijo da ,,Marijo nosijo" in tako obujajo staro slovensko kulturno izročilo. Začne se 16. decembra in 9 večerov zaporedoma roma Marija por različnih domovih; in ta prenočišča smo mi sami, kajti Bog se mora roditi v našem srcu. Zbirajo se ob večerih ob kipu ali podobi Marije in skupaj molijo ter pojejo. Temu se reče tudi ,,adventna devetdnevnica". Ker so pri nas družine daleč ena druge, smo se odločili, da simbolično sprejmemo Marijo. Kip je prinesel Javier Vazquez; Marjanca Resnik, Maksi in Cecilia Vazquez so pa prišli pred njo s prižganimi svečkami. Medtem smo vsi skupaj zapeli pesem „Poslušajte vsi ljudje" ... pa zmolili še za dober tek. Mladi so pridno razdeljevali meso in solate, da smo se vsi lahko najedli. Ogledali in poslušali smo tudi Avsenikove melodije in kosila je bilo kar hitro konec. Zašel se je pa čas iger. Najprej smo imeli ,,zemljepisno tombolo", namesto klicanja številk, smo se lotili imen slovenskih mest in vasi. Ker je vsak prinesel en dobitek smo skoraj vsi kakšnega zadeli. Prva dva je pa podaril dom. Vrstila so se imena: Novo mesto, Kranj, Ljubljana, Celje, Radovljica, Portorož ... Damijan Ahlin je moral kar hiteti, da je razdeljeval dobitke na odru saj je vsak hotel svojega ... in dobitkov je kar naenkrat zmanjkalo. Na presenečenje vseh smo povedali, da je bila na zadnji strani tablic skrita številka in spet je nekdo zadel lep dobitek. Tokrat Janez Znidar. Tudi za otroke smo poskrbeli, poklicali smo jih na oder kjer so pridno barvali božične motive in iskali skrite besede. Ker jih je bilo malo, smo kar vse nagradili. In spet smo žrebali: tiste misli katere so bile na krožnikih so imele številko v notranjosti, ponovno smo klicali in izžrebana je bila misel, ki jo je imela Anka Pleško. Približala se je odru po dobitek in prebrala svojo misel. Naslednja igra so bila vprašanja: člane vsake mize smo spraševali imena slavnih mož in žena, ki živijo ali so živeli v Sloveniji. Na primer ime novoizvoljenega predsednika, najvažnejšega pisatelja, ime škofa ki je bil Novem mestu polit z bencinom, itd ... Vsaka miza je dobila toliko točk kolikor je bilo pravilnih odgovorov. In skoraj vsa vprašanja so bila odgovorjena pravilno, zato smo raje žrebali številko ene mize in vsi ki so tam sedeli so zadeli škatlo okusnih bombonov. Tudi petja ni manjkalo pri nas. Vsak je dobil list z raznimi pesmimi in vsaka miza je morala eno zapet. Rekli so, da bo tista miza, ki najlepše poje, dobila nagrado. To je bilo petja ...! In slišalo se je ,,Al' me boš kaj rada imela", ,,Bog je ustvaril zemljico", ,,Ko dan se zaznava", „Slovenec sem" in še veliko drugih. A je bil spet problem, saj so vse mize prelepo zapele. In kaj smo naredili? Spet smo žrebali mizo ki je dobila lepo škatlo bombonov. Da bo malo heca, smo prinesli veliko bučo (sandio), da bi uganili koliko tehta. Veliko ljudi se je približalo, tehtalo bučo in zapisalo ime in koliko misli, da tehta. Buča je bila v resnici^težka 7.160 gramov in najbolj se je približala teži Mirjam Šenk, saj je rekla, da ima 7,100 gramov. Dobila je ne samo celo bučo ampak tudi lep dobitek. In ker je bila navzoča vsa folklorna skupina ,,Mari-bor", so za konec še zaplesali splet belokranjskih plesov. Hvala vsem za sodelovanje in pomoč. Imeli smo se res luštno: dobro smo jedli, pili, se zabavali, peli, poslušali lepo glasbo, gledali koncert in zaključili smo z željo za vse navzoče: eno leto sreče, 12 mesecev zdravja, 54 tednov ljubezni in 365 dni veselja. In enako želimo tudi vsem, ki bodo prebrali ta članek!!! Marjana Pirc ROZMANOV DOM Leto se vedno hitreje izteka, ko gre proti koncu, ker se prav zadnja dva meseca odlikujeta po tem, da se v njiju nahajajo razni prazniki, prireditve in med drugim tudi, da stojimo pred vrati počitnic. Letos se je vsem omenjenem dogodkom pridružila ter prenapol-nila konec leta še birma z obiskom prevzvišenega škofa Štumpfa, ki je zadolžen za Slovence po svetu in so že tradicionalnim prireditvam bile dodane še druge, kot se za tak visok obisk spodobi. Torej nič čudnega, če nas obdaja občutek, da se nam bo to leto izmuznilo iz rok hitreje od prejšnjih in sicer tako neopazno, kot se izmuzne sipa izmed prstov. Toda, naj še tako hitro potekajo zadnji dnevi tega leta, naj bo še tako prena-trpano, so nekateri dogodki, ki ne izginejo iz spomina, ki dolgo odmevajo v duši z občutkom miru in zadovoljstva, ker smo bili akterji dneva, za katerega moraš priznati, da si ga dobro uporabil, ker si svojo prisotnostjo nekoliko pripomogel k malenkostno boljšemu ekonomskemu stanju dobrodelne blagajne. Namreč tak je bil dan, ko je sv. Miklavž obiskal stanovalce in vse nas, ki smo 2. decembra 2007 prihiteli v Rožmanov dom na tradicionalno kosilo. Toda prepričan sem, da je to zelo majhen doprinos blagajni, če ga primerjamo z višino izdatkov, ki so neizbežni pri tolikšnem osebju in ohranjevanju že omenjenega prijetnega doma za ostarele. Ob napovedani uri je pater dr. Lojze Kukovica pristopil k oltarju na prostem, kjer so bili pod obokanim hodnikom in pod zeleno lipo, ki je s svojo košato krošnjo dajala navzočim hladno senco, postavljeni stoli. Že pri vstopu mašnika je bilo opa- Obisk sv. Miklavža ziti novost, da je bilo ljudsko petje bolj razkošno zaradi prijetnega soprana, ker je petje vodila Anica Rode, ki se je bila nekaj dni poprej vrnila s pevske turneje po Sloveniji in tudi zaradi priznane spretnosti pri orglah ge. Anke Gaser-jeve. Potem smo se pomaknili v notranji salon k okrašenim in belo pogrnjenim mizam. Če me oko ni varalo, sem na hitro ugotovil, da nas je bilo okoli miz približno dvesto dvajset. Kuhinja je bila, kot vedno, v rokah gospodinj iz sanhuškega doma pod spretnim vodstvom gospe Olge Radoš. Njej v pomoč so bile gospe Olga Kočar, Mici Drenik, Anica Zakrajšek in Juhant Francka, ki so pripravile okusno juho z rezanci in razne solate. Pri ražn-ju je gospodaril g. Marijan Pugelj, ki mu je, kot vedno, zvesto stal ob strani in pazil na pekoče se krvavice, pečeni-ce in piščance, g. Janko Juhant. Stregle so tudi prijazne gospe in sicer Marijana Juhant, Marija Petelin, Karina Pugelj, Alenka Tejaš, Marta Rupnik, Nadi Indihar, Beti Štrubelj ter Marjana in Jelka Furlan. Ko smo bili postreženi z okusnim pecivom, je pristopil k mikrofonu g. Jože Rupnik in pričel s klicanjem srečk, ki so nam jih ponudili med kosilom. Prva nagrada je bila umetniška oljnata slika, delo in vsakoletni dar ge. Marjete Dolinar Horvatove. Naslednja dva dobitka sta bili leseni skrinjici za shranjevanje čaja v vrečkah, dar družine Vinka Lazarja. Stregla so to pot tudi pristavska dekleta in sicer Viktorija Selan, Marijana Rožanec, Karolina Kenda in Ne-venka Grohar. Ko je bil izžreban zadnji dobitek, so bile te deklice deležne simpatične metamorfoze in se spremenile iz ustrežljivih in prikupnih strežnic v blaženo smehljajoče se angele. Rav- no tako se je nekje v notranjosti doma administrator g. Jože Rupnik prelevil iz skrbnega administratorja in napovedovalca v svetniškega, častitljivega in dobrohotnega sv. Miklavža. Po tej prikupni metamorfozi je prišel v dvorano v spremstvu angelov in obdaril vse stanovalce in tudi tiste, ki so pripomogli, da je kosilo v zadoščenje vseh tako dobro uspelo. Obdaril je tudi redne prostovoljne pristavske sodelavke Moniko Kenda, Magdo Češarek in Mari Schiff-rer. Monika prihaja vsako sredo, da s prebivalkami Doma naredijo marsikatero lepo ročno delo. Vsak drugi ponedeljek obiščeta stanovalce ga. Mari Medic Schiffrerjeva in ga. Magda Gaser Češarkova, da skupaj uživajo ob igranju tombole in ob sladkih nagradah tudi prepevajo. Ker so dobri vzgledi bolj prepričljivi kot besede, se jima bo pridružila še ga. Anka Savelli Gaserjeva, da bo petje narodnih in verskih pesmih podprla s klavirsko spremljavo. Z odhodom sv. Miklavža je bil končan uradni del praznovanja. Toda vsi smo se še dokaj časa zadržali v pogovoru z znanci. Dovolite, da naslednje vrstice napišem v imenu vseh tistih, ki čutijo z menoj. Moralna dolžnost vsakega izobraženega človeka je, da gospe Saši Zupan Omahna damo priznanje in zahvalo za ogromno, požrtvovalno delo, ki ga opravlja kot oseba, ki dejansko vodi dobrodelno in pokroviteljsko ustanovo fundacija Por los Ninos y Ancianos. Vemo, da se moramo nem zahvaliti tudi za tiste načrte, ki so jih že začeli uresničevati za zeleno pregrado na vrtu, kjer se že dviguje novo poslopje, ki bo prav tako prijetno in humano zamišljeno ko to, ki že obstoja in v radost osem in dvajsetim kandidatom, ki čakajo, da bi bili sprejeti v dom. Nekdo se je pri kosilu izrazil: ,,Le katera je tista nevidna sila, ki gospoda Hermana Zupana in njegovo hčerko Sašo nenehno žene, da namesto brezskrbnega počitka in oddiha polnih potovanj, vse svoje moči posvečata tej organizaciji, skrbem, ki so zvezane z novo gradnjo in sploh z vsakodnevnimi skrbmi za ostarele in bolne!" A o tem ve njihova družina! Miha Gaser NAŠA DOMAČIJA Otvoritev nove poletne sezone In prišlo je poletje, temperature so se dvignile, po mrzli in zasneženi zimi. Zaključujemo leto, ki nam je prineslo mnogo lepih, včasih težkih, morda tudi žalostnih in gotovo veselih trenutkov. Že 35 let se člani in prijatelji zbiramo pod toplim soncem in žlahtno senco na Naši domačiji. Kraj so z velikim navdušenjem, idealizmom in požrtvovalnostjo nabavili naši starši. Hvaležni smo jim, ker so nam in našim otrokom omogočili veliko lepih in nepozabnih trenutkov. Zgled so nam, ker so solidarno delali in niso gledali le na osebne koristi. __ V nedeljo 9. de- ^.^^LMMSifö, cembra smo se srečali v krogu prijateljev, sorodnikov in znancev. Veseli smo ko se na take prireditve približajo tudi naši starejši člani. Najprej smo se zbrali na kratkem informativnem sestanku v veliki dvorani kjer je bila pripravljena razstava slik prejšnje sezone. Odbor je poročal o svojem delovanju in načrtih za prihodnje leto. Najvažnejša dejavnost je bila pred kapelico na čast Mariji Pomagaj. Tu nas je pozdravil Blaž Miklič in se z minuto molka spomnil vseh naših rajnih članov. Povabili smo med nas gospoda Pavleta Novaka, da nam je podal božjo besedo in blagoslov. Spodbujal nas je naj nam bo vedno navzoča božja bližina, še posebno sedaj, ko uživamo tako potreben počitek in razvedrilo. Blagoslov je ponesel do bazenov, in jih tudi poškropil z blagoslovljeno vodo. Otroci so nato v vrsti poskakali v osvežujočo vodo in ni manjkalo navihanih, ki so radovedne gledalce poškropili. Že zgodaj zjutraj so se naši pridni kuharji zbrali, da so nam pripravili okusno kosilo. Pod starimi in mogočnimi evkalipti so bile že pogrnjene mize. Pozdravil nas je predsednik Tone Oblak ml. in po blagoslovu jedi so nam mladci in mladenke postregli z izvrstnim asadom. Pokram-ljali smo še do pozne ure ob pecivu in kavi. Naša domačija je začela že s kolonijo pod geslom ,,S prijatelji v naravi Tako kot že vrsto let, se bodo naši otroci tudi letos zabavali, gojili šport in se spoznavali ob igri in lepih počitnicah. Prisrčno vabljeni tudi vsi slovenski otroci. Radi se zbiramo na tem kraju. Bodimo si v veselje in bratsko sožitje naj nas spremlja še naprej v tople poletne dni. -a. -c. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Štajerska - Južni del - Severno Posavje Pri tej naši ne preveč točni razdelitvi slovenskih pokrajin, ki vsekakor nimajo točnih meja, bomo začeli opis tega dela Štajerske z mestom Domžale: 11.000 prebivalcev, ki je s svojim hitrim razvojem v zadnjih desetletjih postalo upravno središče svoje okolice in satelitsko mesto Ljubljane. Kraj je bil naseljen že v prazgodovini. Sedanje naselje je prvič omenjeno v 13. stoletju. Zaradi svoje lege so važno prometno križišče. Trg so postale leta 1925, mesto pa 1952. V Domžalah so že dolgo razvite razne obrti, kot slamnikarstvo in usnjarstvo, iz nekaterih so se razvile prave industrije, kot tekstilna, usnjarska, kemična in živilska. V bližini je kraj Vir — 2.900 prebivalcev, industrijsko predmestje Domžal, s tovarno sanitetnega materiala. Proti vzhodu se začenja Moravska dolina, ki jo obdajajo razgledni vrhovi: Slivna, Sv. Miklavž, Limbarska gora z znano cerkvijo sv. Valentina, iz 1735. V dolini najde- mo značilne kraške pojave z jamami, za obisk je opremljena Železna jama. V tej dolini se nahaja naselje Moravče, s 760 prebivalci. Tu so kopali kremenčev pesek (silicijev oksid) ki se uporablja pri gradbenem materialu, keramiki in v livarnah. Župnija je omenjena že v 13 stoletje, župniki so bili svoj čas namestniki oglejskega patriarha za Gorenjsko. Protestanti-zem je imel tu močan odmev. Kraj je postal trg v začetku 19. stoletja in je bil znan tudi po sejmu na Martinovo. Župnijska cerkev je bila baročno predelana sredi 18. stoletja. Ob glavnem trgu izstopa gostilniška - Jurkova hiša, mešanica baroka in klasicističnih oblik,v njej je bil rojen 1850 pisatelj Fran Detela. Na trgu je doprsni kip slovenskega matematika Jurija Vega (1754-1802) in spomenik padlim v 1. in 2. svetovni vojni. Moravska gostišča privabljajo veliko obiskovalcev. Če gremo naprej proti zahodu pridemo v Zagorje ob Savi, 7.500 prebivalcev. Svoj čas so bili v tem okolju rudniki premoga, v glavnem ga je odkupovala železnica (od 1849). Jedro mesta je na pomolu med sotočjem potokov Medija in Kotredščica. Razvoj je bil povezan s kopanjem premoga, kar mu je dajalo značaj delavskega naselja, srednja kulturna ustanova je ravno Delavski dom. Znana je cerkev sv. Petra in Pavla. Bližnje izletne točke so: Zasavska gora - Sveta gora s Planinskim domom in cerkvijo Marijinega rojstva. Čemšeniška planina s Planinskim domom dr, F. Goloba, Kum, na katerem tudi stoji planinski dom. Malo severneje od Zagorja se nahaja mesto Trbovlje - 17.500 prebivalcev, svoj čas osrednje rudarsko naselje, sedaj gospodarsko središče Zasavja. Mesto združuje več starejših kmečkih naselij in se je razvijalo po dolini Trboveljščice, z rudarskim stanovanjskim območjem in sodobnimi stanovanjskimi objekti. Poleg rudarstva (od 1804) se je razvila tu tudi strojna, kovinska, cementna, gradbena in tekstilna industrija. Po prvi elektrarni - 1904, so postavili drugo 1913 in novo 1968. Mesto je postalo 1952. Delavci so živeli v značilnem pomanjkanju zdravstva, prehrane in v slabih stanovanjskih razmerah, zato so tudi večkrat stavkali. Tu je bila tudi prva splošna stavka v času komunizma. Gradivo o življenju rudarjev je zbrano v Revirskem muzeju Trbovlje (Revirji so skupna oznaka za območje v srednjem delu Posavskega hribovja), z oddelki v Velenju in Hrastniku. Pred muzejem stoji spomenik rudarjem. Najstarejša stavba je grofovska ali Preklarjeva hiša. Župnijska cerkev je posvečena sv. Martinu in je bila v 19. stoletju prenovljena. Hrastnik je tretje rudarsko naselje v tem hribovju, leži malo vzhodno od Trbovelj, v dolini potoka Boben. Mesto se je razvijalo okrog rudnika, premog so začeli kopati 1822, sedaj so pa glavna podjetja steklarna, tovarna kemičnih izdelkov in tovarna svetil. Ima kulturno-rekreacijski center s knjižnico in kopališčem. Pred rudnikom je postavljen spomenik rudarjem. Pred steklarno stoji slikovita Seppije-va graščina, ki jo je dala postaviti 1894 lastnica steklarne. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NOV MEJNI PREHOD S HRVASKO Na meji med Slovenijo in Hrvaško so uradno odprli nov mednarodni mejni prehod Dobovec, ki izpolnjuje vse zahteve schengenskega nadzora zunanje meje Evropske zveze. Generalni direktor direktorata za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave na ministrstvu za javno upravo Stane Cvelbar je ob tem poudaril, da je Slovenija ena od najbolj pripravljenih novih držav za vstop v schengensko območje. RAKETE IN LADJA ZA DOLG Minister za obrambo Karl Erjavec je na seji parlamentarnega odbora za obrambo potrdil dogovore z Rusijo o poplačilu klirinškega dolga z vojaško opremo v višini 40 milijonov dolarjev. Dogovori se nanašajo na nabavo raketnega sistema ter ladje, dolžine do 50 metrov, ki bo lahko služila tudi v namene zaščite in reševanja. ŽIVE JASLICE V POSTOJNSKI JAMI Žive jaslice so v Postojnski jami letos postavili že osemnajstič. "Velika novost je v razsvetljavi, ki je lepša in barvita, nova je tudi postavitev nekaterih prizorov, predvsem oznanjenja, ki ga lahko vidi množica ljudi," je povedala režiserka in scenaristka Gabriela Brovč. Jaslice si je lani ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev, toliko ali še več, jih pričakujejo tudi letos. Poleg statistov sodelujejo tudi razni pevski zbori, ki na izbranih točkah prepevajo božične pesmi. BLIŽE EVROPSKEGA POVPREČJA Slovenija je v letu 2004 dosegala 85 odstotkov, v letu 2005 87 odstotkov in lani 88 odstotkov povprečnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) v celotni Evropski zvezi, so sporočili iz državnega statističnega urada. RAZVOJ BREZ ŽELEZARNE Jesenice veljajo za eno najhitreje razvijajočih se slovenskih občin. Na mesto opuščenih železarskih objektov prihajajo nova podjetja, ki spreminjajo podobo kraja. Prinašajo pa tudi nova, boljša delovna mesta in s tem na Jesenice privabljajo nove prebivalce. Občina, ki je znana tudi po svoji bolnišnici in hokejistih, hkrati vse več sredstev namenja v prihodnost zdravstvene oskrbe in športa. Po izjavah jeseniškega župana Tomaža Mencingerja se na Jesenicah, kjer so v preteklih letih že uspeli poskrbeti za dobršen del propadajoče železarske infrastrukture, pripravlja največji projekt na Gorenjskem. To je 22 milijonov evrov vredna ureditev preostalih 50.000 kvadratnih metrov opuščenih zemljišč železarne Jesenice. PO SVETU UMOR BENAZIROVE Pakistanska opozicijska voditeljica in nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto, ki se je oktobra po več letih v izgnanstvu vrnila v domovino, je bila v četrtek 27. decembra, ubita v samomorilskem napadu na shodu pred parlamentarnimi volitvami prihodnji mesec. Ko je Butova želela nagovoriti množico svojih privržencev, je samomorilski napadalec najprej ustrelil njo, nato pa se je razstrelil in pri tem ubil več kot deset ljudi, več deset je bilo ranjenih. Umor so obsodile nekatere mednarodne organizacije in države po svetu. PREGLED KOSOVO Prihodnji status Kosova je bilo vprašanje, s katerim so se leta 2007 ukvarjali politiki in diplomati na številnih srečanjih. Rešitve pa kljub temu, da so se v pogajanja dejavno vključile Evropska unija, ZDA in Rusija, ni na obzorju. Pogajalska trojka je s svojim delom končala decembra, ko so po izteku roka za kompromis predali svoje poročilo Varnostnemu svetu Združenih narodov. Pogovore so ocenili kot neuspešne, a dodali, da sta se tako albanska kot srbska stran zavezali, da se bosta vzdržali nasilja. Kosovski Albanci zdaj napovedujejo skorajšnjo razglasitev neodvisnosti; zgodila naj bi se po srbskih predsedniških volitvah v začetku februarja. Srbija pa vztraja pri nedeljivosti Kosova, kar je zapisala tudi v zadnji resoluciji, ki jo je skupščina sprejela v sredo 26. decembra. Beograd med drugim napoveduje prekinitev približevanja Evropski uniji, če bodo njene članice priznale neodvisnost Kosova. PREGLED LETA EU Za Evropsko unijo je bilo razgibano leto. Pridružili sta se ji še dve državi - Bolgarija in Romunija -, med zgodovinske dogodke pa sodi tudi širitev schengna, to je, padle so fizične meje znotraj povezave. 50 let po podpisu rimske pogodbe, ki je postavila temelje za razvoj današnje povezave, so njeni voditelji začrtali smernice za naprej. Končali so večletna prizadevanja za skupni dokument Unije in v Lizboni podpisali novo reformno pogodbo, kar pa ne pomeni, da je dela konec. Slovenijo, ki je z novim letom prevzela krmilo povezave, kljub temu čaka veliko izzivov. RAZSTAVA UMETNISKE SOLE IN LITERARNE NAGRADE Zadnja letošnja prireditev SKA je bila v soboto 21. 12. 1957 v prostorih Ilirije v Ramos Mejia. Na vrtu te šole stoji lesena stavba umetniške šole, v kateri so priredili dijaki te šole že svojo drugo umetno razstavo Predsednik SKA g. Ruda Jurčec je podal naslednje poročilo o podelitvi knjižnjih nagrad: ,,Dne 16. decembra se je v Buenos Airesu sešla žirija, v kateri so bili prof. Geržinič Alojzij, Jurčec Ruda, dr. Milan Komar, dr. Branko Rozman in Simčič Zorko. ... Podeljeni sta bili dve nagradi: drugo nagrado je prejel rokopis z geslom „Valvasor piše Shiticsna". ... Avtor je p. Maver Grebene. - Tretjo nagrado je prejel rokopis z geslom ,,Istra". ... Avtorica je gdč. Neva Rudolf iz Vauclusea v Avstraliji. Razstava obsega 27 olj (platno, karton), 63 akvarelov in tušev, barvnih študij in grafik (lesorezov, linorezov, suhih igel in največ monotipij) ter 33 listov aktnih skic (po večina več skic na enem listu). ... Razstavljali so: Bukovec Ivan, Kržišnik Tone, Majcen Barica, Makek Andrej, Papež France, Vombergar Jure, Žirovnik Metka. M.M. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Božične praznike so Slovenci v Buenos Airesu praznovali po domačem običaju. Pred prazniki je bila duhovna obnova, na božični večer so pa bile slovenske polnočnice v vseh večjih slovenskih središčih. V kapeli v Slovenski hiši jo je imel g. direktor Anton Orehar, pri njej pa je pel božične pesmi Slovenski pevski zbor Gallus. Tudi silvestrovali so Slovenci. Skupne silvestrske prireditve sicer niso imeli pač pa je bilo več manjših. Slov. pevski zbor Gallus je kot običajno tudi letos povabil svoje podporne člane ter prijatelje zbora, da so skupno z Gallusovimi pevci v društvenih prostorih pričakali novo leto. Slovenci v San Justo so imeli silvestrovanje kar na dveh mestih: v prostorih Našega doma in v baru Dobrepolje, v Ramos Mejia jih je pa bilo precej v restavraciji Ilirija in v Lanusu so slovenski rojaki prav tako v veselem razpoloženju zaključili staro leto in z veselim upanjem stopili v novo. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Janeza Jakoša in njegove žene ge. Zalke, roj. Oblak, se je rodil sinček. Čestitamo. CORDOBA V Cordobo smo dobili novega rojaka. V lasten dom v lepem delu cordobskega mesta na Cerro de las Rosas - Rožni vrh - se je naselil s svojo ženo Jelo Matevž Jenko. Doslej je polnih 9 let delal v samotnem kraju pod planinami v Duque Los Molinos. Oba z ženo sta vsa leta garala in skrbno hranila zaslužke. S prihranki sta si sedaj postavila lepo vilico na Rožnem vrhu v Cordobi. Svobodna Slovenija, 2. januarja 1958 - št. 1 RESUMEN DE ESTA EDICION RUSKA DUMA Novi predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta dume je znova postal vodja Enotne Rusije Boris Grizlov. Na ustanovni seji je zanj glasovalo 356 od 450 poslancev. Prvi podpredsednik je spet Oleg Morozov, prav tako član Enotne Rusije. Ustanovnega zasedanje ruske dume se je udeležil ruski premier Viktor Zubkov, predsednika Vladi-mirja Putina pa ni bilo. CIA, PREISKOVANA Ameriška obveščevalna agencija Cia je 20. decembra odprla svoja vrata preiskovalcem odbora za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma kongresa. Ti bodo dobili dostop do vseh dokumentov in drugih materialov, povezanih s spornim uničenjem videoposnetkov zaslišanj dveh terorističnih osumljencev leta 2002. LEALES A LA LIBERTAD, LA VERDAD Y LA JUSTICIA Ese fue el t^tulo del editorial del primer numero de Eslovenia Libre en la Argentina. Ocurrio el 1° de enero de 1948; han pasado 60 anos. Pero su historia comenzo en noviembre de 1941 como periodico ilegal contra la ocupacion extranjera y el comunismo, bajo la direccion de Milos Stare. Escribirlo, imprimirlo y distribuirlo implicaba poner en constante peligro la propia vida. As^ fue hasta 1945. Luego de pasar anos en los campos de refugiados, muchos eslovenos partieron hacia la Argentina. En el nuevo pa^s era necesario anclar las bases de la colectivi-dad, unir a los eslovenos y sobre todo mantener claros los principios y valores. Nuevamente fue Milos Stare quien retomo, con el mismo ^mpetu pero a miles de kilometros, la publicacion de Eslovenia Libre. Ahora incluir^a tambien la vida de la colectividad en la Argentina. Con el transcurrir de los anos el formato fue cambiando pero nunca se olvidan los valores y las ideas fundantes. (Pag. 1) SALUTACIONES El primer ministro esloveno Janez Janša envio para las fiestas una salutacion especial para los eslovenos por el mundo. En ella dice, que la llegada del nuevo ano es el momento para mirar hacia atras y planificar los pasos a seguir. Afirma, que los descendientes de eslovenos son, una parte importante de la nacion eslovena, y los embaja-dores en el mundo. Los cambios, son la unica constante en la vida. Con las nuevas tecnolog^as la comunicacion se ha vuelto mas sencilla. La integracion europea, de la cual Eslovenia forma parte, se profundiza y expande. De cada uno de los eslovenos -en Eslovenia o fuera de ella- de-pende la conservacion de la palabra y la cultura eslovena, es decir, de nuestra identidad. jFeliz ano! (Pag. 1) EL S^MBOLO DE LA UNIÖN Con el nuevo ano, Eslovenia comenzo a presidir en la Union Europea y lo hara hasta el 30 de junio de 2008. Como ya es tradicion, cada pa^s que ocupa ese puesto tiene un logotipo que lo identifica. El esloveno tiene la forma de una hoja de roble y esta compuesto por los cinco elementos. El fuego, en forma de estrella fugaz que remite a las estrellas de la Union. La tierra es el Triglav, la montana mas alta y s^mbolo de la republica. El agua denota los r^os. El aire esta simbolizado en el espacio en blanco y el eter reune a todos los elementos en la figura. Entre las tareas a desempenar durante el per^odo, Eslovenia presidira en marzo y junio las reuniones de la UE, ademas de la cumbre EU-Latinoamerica y Caribe, en Peru en mayo del corriente. (Pag. 2) VISITAS ILUSTRES Y RECONOCIMIENTO El 7 de diciembre los representantes de todas las organizaciones eslovenas que se desempenan en la Argentina fueron invitadas a la residencia del embajador de Eslovenia Prof. Agustin Vivod, con motivo de la llegada a nuestro pa^s del vicecanciller mag. Matjaž Šinkovec y la ministro plenipotenciaria Barbara Žvokelj. El vicecanciller fue el encargado de entregar un especial reconocimiento a France Vitrih. La distincion fue por su labor y gran dedicacion en la tarea educativa eslovena de la Argentina, en la cual estuvo al frente por mas de 25 anos y aun hoy colabora desinteresadamente. (Pag. 3) ;BUEN ANO! En el centro esloveno de Carapachay despidieron el ano el 16 de diciembre. Luego de la misa del domingo se prepararon para el almuerzo. En pantalla disfrutaron de un concierto navideno filmado en Maribor. La imagen de la Virgen Mar^a, que peregrino por las casas de las familias, retorno al centro. La reunion prosiguio con sorteos, donde se premio a la suerte, la expresion art^stica o el conoci-miento. (Pag. 3) NUEVA TEMPORADA El verano inicio en la quinta "Mi rancho" el 9 de diciembre. Amigos, parientes y conocidos se reunieron para inaugurar la temporada veraniega. El padre Novak fue el encargado de bendecir las instalaciones. Los ninos disfrutaron de la pileta y luego del almuerzo. En dichas instalaciones tambien comenzo la colonia de vacaciones "S prijatelji v naravi". (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Marko Vombergar, Lučka Jereb Oblak, Matjaž Čeč, Marjana Pirc, Miha Gaser in Alenka Zupanc Urbančič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O