Posamezna Številka 10 vinarjev.
fov. 85.	k LMaol, i
m Velja po polti t bb
u Ml« lato aaprtj.. K 2B*~ aa ea aeaeo n .. _ »-20 u Renčijo oelolotao. „ 28-— M oatalo tnosemstvo. „ 35-—
V	Ljubljani na domi la aela lato aapro].. K 24'~ aa sa aaaao „ .. K 2*—
V	apravi inlinia nasaOa* „ 1-80
■ Sobotna Izdajat n
Za oai« lata.....K 7'—
aa Reoči|o oalolatao. „ 91— sa ostalo ioosemstvo. „ 12 —
	r
n	
	
	Ik
io«;.	M
•v-fe*	
	
	
MT Uredništva |e t Kopitarjevi allol itrr 8/HI. Rokopisi aa aa vračajo, nelraukirana pisun so aa «=» sprejemajo. — Urodniikega teleiona štev. 74. mm
Leto EV.
E"' InsoratI: ^---^
Enostoipna petltvrsta (72 mm ilroka in 3 mm visoka alt nje
prostor) sa enkrat . . . . po 30 t e« dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih prlmeroa popuKt po dogovora.
rr^—r—^ Poslano: -----
Enostoipna petltvrsta pa 60 v
Izhaja vsak dan izvzamil nedelja in praznike nb 5. uri pop.
Rodna letna priloga vonnl red.
%\mm%k
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Hačna poštne hranila!os avstrijske St. 24.797, o<jrske 23.511, bosn.-Lsro. št. 7563. — Unr;. vrišksga teSetoaa St. 183.
Mostno načelo.
Ljubljana, dne 14. aprila 1917.
Še nikoli nismo tolikokrat slišali o narodnostnem načelu, kot ravno sedaj v zadnjem poglavju svetovne vojne. Naj govori ta ali oni državnik v taboru entente, vsi govori o vojnih ciljih držav sporazuma iz-zvene v vodilno misel, da se gre v tej vojni za narodnostno načelo, za pravice teptanih ln zatiranih malih narodov. Edino Italijani radi ta klic preslišijo, njihov vodilni smoter v tej vojni je tako kakor vedno uresničenje »svetega egoizma« — il sacro egoismo, Razširjenje italijanskega imperializma in to tudi na dežele in kraje, ki nimajo nič skupnega s stremljenji veleitalijanske misli italijanskega naroda. Če bi hoteli biti Italijani dosledni tolikokrat povdarjanemu narodnostnem načelu, potem bi morali svoje zahteve temeljito reducirati. Tudi to resnico je začel svet — in to hočeš nočeš tudi Italija — razumevati, da je jugoslovansko vprašanje ravnotako velikanske važnosti za trajen mir — če ne še večje — kakor poljsko. Zato postajajo Lahi jako radi nervozni, zelo nervozni, če se govori o Jugoslovanih. Ali ni to največja frivolnost, reklamirati zase v imenu narodnostnega načela, v imenu narodnostnega združenja, v imenu pravice malih teptanih narodov, naše slovensko in hrvaško ozemlje ob Adriji? Naj le vprašajo za to Slovence in Hrvate ob Adriji, katere bi radi potopili v laškem imperijalizmu, v smislu plebiscita tako kot leta 1867. in videli bodo, da bi pomenilo za Slovence in Hrvate italijansko podjarmlje-nje največjo nesrečo.
Zato kličemo Italijanom: roko proč od našega ozemlja!
Je pa še neka druga točka, na katero niso pozabile pri proglasitvi narodnostnega načela samo države sporazuma, ampak v prvi vrsti tu interesirana Italija. Kaj pa s tistimi kraji v sovražnih deželah, kjer prebivajo deli naroda, ki so prišli po krivici pod tuj jarem, v tujo celoto, s katero nimajo nič skupnega ne po mišljenju, ne po čustvovanju. Ali naj velja načelo o varstvu malih narodov samo za centralne države, tukaj pa ne?
Tako pridemo do poglavja, ki se mu pravi »Slovenska Benečija«. Ta del našega naroda je bil odtrgan 1. 1866 od slovenskega narodnega telesa in je izročen počasni smrti. Italijani so skušali in skušajo sistematično uničiti slovensko narodno zavest med slovenskim benečanskim ljudstvom. O jeziku v šoli in uradih ni govora, ampak tudi v gospodarskem in kulturnem oziru jim je italijanska vlada mačeha. Edino trohico pravic imajo še v cerkvi, kjer skušajo požrtvovalni slovenski duhovniki vsaj to najmanjšo drobtinico naših narodnih pravic ohraniti. Toda tudi tu nastane vprašanje, kako dolgo bodo mogli vztrajati nasproti pritisku italijanske vlade.
Ozemlje beneških Slovencev se nahaja v severovzhodnem kotu italijanske pokrajine Videm (kjer je prefekt sedaj bivši tržaški poslanec in naš »prijatelj« dr. Pi-tacco) in se vleče ob avstrijski meji od goriških Brd, pa do Kanina. Približna meja tega jezikovnega predela preti furlanskemu živi ju so zahodni obronki čedadskega predgorja, Tilment, Bela ter razvodno gorovje med Rezijo in Rekolano. Ta obmejni prostor meri krog 415 km5 in na njem prebiva najmanj okrog 50.000 Slovencev. Natančno statistiko je radi tariiošnjili razmer težko sestaviti.
Izmed neslovenskih jezikoslovcev je obrnil pozornost na Slovensko Benečijo znani ruski učenjak Baudouin de Courte-noy, ki se je mudil 1. 1873 v Reziii in izdal o Benečiji posebno delo.
Italijani so znani, da se jako radi sklicujejo na zgodovinske tradicije in zgodovinski značaj. Zato jim lahko povemo, da so prišli Slovenci žc krog šestega stoletja v Benečijo in tam vodili boje z Langobnrdi, Prva zapisana poročila o beneških Slovencih nam je zapustil pred enajstimi stoletji živeči Pavel Dijakoa. Seveda ie bil o slovensko ozemlje v Benečiji veliko bolj široko kot danes, kakor	sftcrren&k; hraievna imena. ae iz leta 1475 sc nara je
obranila vest, da je bila takrat slovenščina »domač jezik« ljudstva v Vidmu, plemstvo pa je govorilo nemško.
Ta beneška Slovenija, zatirana in teptana od italijanskega nenasitnega i.nperi-jalizma je izročena gotovi narodni smrti, ako ne pride sedaj rešitev.
In kdor bo hotel govoriti o narodnostnem načelu, o pravicah malih narodov, ta bo mogel načeti vprašanje zepetne pri-klopitve slovenske Benečije slovenskemu zaokroženemu ozemlju. Slovenci ne segamo tako kot Lahi po tujem, ampak zahtevamo samo in edino to, kar je bilo naše in kar mora biti naše.
Ali se bodo uresničile sanje Beneškega domoljuba — P. Podreke — ki pravi 1. 1871 v pesmi »Slovenija in njena hčerka na Beneškem«:
»Ne misli tak' hčerka slovenska, — ne obupaj na lastni prihod; Naj pride še sila peklenska, — ne uniči slovenski zarod!«
Če ni pojm o naro:'nos!;neii n?.čelu samo prazna beseda, kličemo svetu, kličemo Italiji: Ne nase zemlje Italijanom, ampak Italija naj vrne slovensko Benečijo slovenski narodni celoti, združeni pod habsburško dinastijo v novi svobodni Avstriji narodov!
i naše Eoreiisle — nš
ger Steiner pl. SteinstStten na svoje novo mesto. Na kolodvoru se zbere v slovo prebl. g. general s častniškim zborom, domača duhovščina, občinski odbor. Eksce-lenca izstopi iz vlaka. Po nagovoru g. generala ga pozdravi domači župnik preč. g. Frančišek Žvan. V svojem nagovoru izraža veliko veselje občine ob najvišjem imenovanju svojega velespoštovanega častnega občana. Ob slovesu se mu najiskreneje zahvaljuje za neprecenljive dobrote, ki jih je v tako obilni meri v najhujšem času izkazoval lako hvaležnim Bohinjcem ter ga prosi, da ostane tudi na svojem najvišjem mestu milostno naklonjen mu tako udani bistriški občini ter naši ožji domovini, lepi Gorenjski. Ekscelenca v svojem odgovoru izraža veselje, da se zamore od tako mu priljubljene občine posloviti. Rsvno pred kratkim je Imel prijetno priložnost samemu presvetlemu cesarju poročati o lojalnosti tak?jšaje;Fa prebivalstva, zagotavlja svojo naklonjenost tudi v svoji novi službi, v mirnih časih nas pa hoče obiskati ter se zahvali za vse v prvi vrsti gospodu župniku. Njegova ljubcznjivost je vse očarala. Pri odhodu vlaka nam vsem zakliče: »Bog z Vami!« ter se še enkrat najspoštljiveje poslovimo od najvišjega vojaškega dostojanstvenika.
MAiio Č e in
Včeraj smo priobčili radostno novico, da je cesar imenoval ekscelenco generala S t o g e r Steiner pl. Steinstat-t n a za vojnega ministra. Ime novega ministra bo za vedno spojeno z zgodovino naše dežele in našega naroda — saj smo večkrat poročali o iskrenih zvezah, ki so vezale tega visokega vojaškega dostojanstvenika z našim dobrim slovenskim gorenjskim ljudstvom. Ekscelenca je kot komi poveljnik spoznal naš narod, njegove vrline, njegovo čisto, neskaljeno zvestobo. Nikdar ne bomo pozabili prekrasnih besedi, katere je ekscelenca ob odlikovanju g. župana Arha v Bohinjski Bistrici govoril o našem narodu, ki je bil in ostane najzvestejši branik Avstrije na jugu. Iskreno pozdravljamo ekscelenco novega vojnega ministra na novem odličnem mestu z gorko željo, da mu Bog daj v tru-dapolnem delu Vso moč, da naši dragi Avstriji pripomore do popolne zmnge njene pravice!
General pehote Rudolf Stoger-Stciner pl. Steiiustetten je bil rojen leta 1861 v Pernegg-u na Štaierskem. Po končani kadetnici je leta 1880 postal poročnik pri lovskem bataljonu št. 9. Ko je z izvrstnim uspehom končal vojno šolo f 1884—86), je opravlja] različne generalštabne službe in je bil leta 1890 kot stotnik sprejet v ge-neralštabni zbor. Že kot stotnik jc poučeval na vojni šoli. L. 1896. je postal major, 1899 podpolkovnik, 1903 polkovnik, 1909 generalni major, 1912 podmaršal, 1915 general nehote.
Ko je izbruhnila vojska, je podmaršal Stoger poveljeval 4. pehotni diviriji v armadi generala Auffenb^rga. Po italijanski vojni napovedi je stopil na čelo nekega armadnega zbora na so'ki fronti
Novi vojni minister se odlikuje po vojaški znanosti, bogati praktični izkušnji in obsežnem poze a." ju oseb. Prihaja neposredno s fronte, kjer jc kot poveljnik v odgovornosti polnili postojankah izrabi! .svoje znanje ter spozna1 vse praktične potrebščine čel. Na fronti sc jc ponovno izkaz::' kot izborcn organizator. Teoretično znanje in praktf.čna izkužnia -sta v osebi novega vojnega ministra v enaki irsri združeni in mu daicta sijajno spričevalo za njegovo novo, zelo r,govorno mesto.
8ti vol« mm iz Rsfflce.
(fzvirno poročilo »Slovencu«)
: oMnjsk;; KLtiica, 13. aprila 1917. ? petek z jutranjim vlakom se je s fronte vojni minister Rudolf Sto-
O posebnem miru z Rusijo. »Grazer Volksblatt« piše: Pričetek mirovnih pogajanj jc pač s :em otežkočen, ker se ne ve, kdo ima na Ruskem pravo gespodsivo v rokah. Dokler obstoji ruska provizorična vlada le po imenu in je v vseh sklepih odvisna cd konventa delavskih in vojaških odborov, ki tudi ne kaže nobene enotne volje, je vsak dogovor brez veljave. Velike skrbi dela Angležem in Francozom živahno delovanje ruskih mirovnih prijateljev.
Mi smo tudi mnenja, da bi bila miru naklonjena revolucionarna stranka Rusije pripravljena za mir pod pogoji, da ostane pravo rusko ozemlje nedotaknjeno, da clobi Poljska popolno svobodo in neodvisnost, in da se cu ruskih čet zasedena vzhodna Galicija in Bukoviua izprazni, osrednje sile pa dobe tudi prosto roko na Balkanu. V tem slučaju bi bilo samoobsebi umljivo, da bi osrednje sile, predvsem Nemčija, morale iskati svojo odškodnino na zahodu. Z Rusijo sklenjeni posebni mir bi v vojaškem oziru osrednjim državam omogočil, da pribore nad ostalimi sovražniki, vsaj na suhem, hitro in odločilno zmago, da prepode Angleže s Francoskega, vržejo ob tla Italijo in Francijo, če ne bi obe te deželi pravočasno sledili Rusiji. Vojska bi se potem z Angleško, Ameriko in Japonsko nadaljevala le na morju, pa tudi ta boj bi ne b i predolgotrajen, za kar bi skrbeli podmorski čolni.
I Glasilo nemškega kanclerja o podmorski vojski.
Kolin, 14, aprila. Glede na zahteve o bodočem trajnem miru piše glasilo nemškega kanclerja Kolnische Zeitung«: Ne moremo vedeti, čc bomo z vsemi državami, s katerimi se vojskujemo, prej ali kasneje zopet živeli v takozvanih prijateljskih sosednih ra" nerah glede na politiko. Boj z Anglijo se bo pa šele končal, kadar se ena obeh držav fizično ne bo mogla več boriti. Zadnjo kapljo krvi, zadnjo "svojo misel bomo zastavili za to, da ne bomo mi tisti, ki bi morali nekega dne pripoznati: »Ne moremo več, dajte nam mir!« Ker vemo, da se more boj evropske celine proti angleški pomorski sili končati le v korist sveta .s porazom Anglije, ne smemo poleg sobo pozabiti na Evropo. Vojni smoter, ki se ne sme pozabiti, slove: Anglija mora iz Calaisa, mora z Jonskih otokov, s Krete in s Cipra, stražnic Carigrada,
Dunajski župan o položrjn.
Dan.-j, 13. aprila. (K. u.) Z ozirom na zadnja izvajanja grofa Czernina je govoril dunajski župan Jr. Weisskirchner v mestnem svetu pomenljiv govor. Povdarjol je med drugim: Meščani n delavci smo v k-tti c lini, da jhtvujeciT:-, vse za naSo svobodo in nase življenje v ljubljeni domovini.
Edini smo pa tudi v tem, naj se ponudi našim sovražnikom, če pripoznajo te naSt nedotakljive pravice, roka v spravo. Zato smatra svojo dolžnost, zahvaliti se v imenu vsega dunajskega prebivalstva grofu Czerr.inu za njegov nastop v vprašanju miru. Dalje je naglašal govornik, da je sklicanje državne zbornice, katero jc njegova stranka že pred kratkim zahtevala, v teh razmerah domovinska dolžnost. Naj bi bilo omogočeno dosedaj še spečim silam avstrijskih narodov v lepši bodočnosti složno sodelovanje in naj zašije kmalu kot podlaga naš', domovini za kulturen razvoj zlato solnce skorajšnjega časnega miru.
Nj. vprašanje nekega soc. dem. občinskega svetnika odgovarja dr. Weis-kirehner, da zahteva ukaz dolžnosti, da dobe vsi oni, ki so pokazali svoje junaštvo v sedanji vojni, močnejši vpliv na mestno upravo. V svrho tega bo treba postaviti volilno pravico na širšo podlago. Tudi vprašanje ženske volilne pravice bo prišlo v razgovor.
Pokret za mir.
Rimska >>Stampa< poroča: Merodajni rimski krogi sodijo, da se bodo kmalu pričel; pogajati o miru. — »Corriere della Sera« javlja iz Petrograda: Delavski odbor je ustanovil komisiio za zunanje stvari in ji naročil, naj se prične- pogajati z nemškimi socijalisti. — Iz Petrograda: V Tavrij-ski pajaci bo zboroval te dni posvet radi-kalcev, ki se ga bodo udeležili tudi francoski, angleški in švedski socijalni demokrati. Voditelj ruskih socijalistov Skobe-lev napoveduje, da se bodo natančno pečali z vprašanjem miru. Tudi Čheidze je izjavil, cla bodo na tem posvetu sestavili mirovne smotre ruskega naroda. — Iz Sfockholma: R evolucijska delavska stranka jc pozvala začasno vlado, naj takoj izpuste na svobodo ministra Sturmerja in Trepova, ki sta zaprta, ker sta delala za mir. Pač pa se zahteva, naj se takoj obsodijo Protopopov in car in carica. — Iz Petrograda: Glede na poročila kodanjskih listov o kongresu ruskih in nemških socijalistov v Kodanju jo poslovni odbor vseh delavskih in vojaških zastopnikov pooblastil petrograjsko brzojavno agenturo, naj izjavi, cla poslovni odbor sveta in vodilne osebe socialističnih strank niti ne slutijo, cla bo tak posvet zboroval in cla bodo nanj poslale zastopnike tudi ruske socijalistične stranke.
Čas, da se sporazum po<*n|a z i?ctr.Sldm narodom.
»Daily Chronicle« izvaja: Ze.aj, ko ie nastopila Amerika in po izbruhu ruske revolucije je napočil čas sporazumu, da se pogaja z nemškim narodom, a nikdar se ne bo pogajal s Hohenzollernzi.
Dr. Adler in Scheidemsnn v Stockholmu.
»Politiken« poroča: Tu bo zboroval miroven posvet. V Stockholm sta že prišla voditelja avstrijske in nemške socialne demokracije dr. Viktor Adler in Schei-demann.
O mirovnem pokretu v Stockhotmu ničesar znanega.
Stockholm, 14. aprila. O kakem mirovnem posvetu v Stockholmu ni nič znanega.
Povratek švedskih socijalistov iz Petrograda.
Kodanj, 14. aprila. (K. u.) »Berlingsk«
fidende < javlja iz Stockholma: Švedska socialista Branting in Hyden sta došla, ko sta se vračala iz Petrograda, v Haparando. Izjavljata, da v Rusiji močno dela za mir.
Avr.trija in Nemčija šinata živil dovolj.
Dunaj, 13. aprila. (Kor. ur.) One 12. ir,
13. .t m. so sc pri zunanjem ministru grofi Czerr.inu zastopniki monarhije in Nemčije posvetovali o preskrbi. Ti pogovori so dali gotovo zagotovilo, da jc potreba monarhije in Nemčije do prihodnje žetve popolnoma krita z obstoječimi zalogami.
Bolgarija ostane zaveznica do konca.
Solila, i2. aprila. Oficijozna Narodni Prava za racajo nove intrige ententinega časopisja, ki piše, d.a hoče Bolgarija skleniti poseben mir. List pravi: »S pomočjr
svojih zaveznikov je Bolgarija mogla razbiti svoje sovražnike. Danes ima dolžnost, da na strani svoijh zaveznikov brani s tolikimi žrtvami pridobljene pridobitve. Prav noben dogodek, niti revolucija niti vstop novih držav v vojno, niti domišljave želje ententinih časnikarjev nc morejo izpreme-niti bolgarske politike. Ramo ob rami z zavezniki bomo nadaljevali vojno. Naša zveza z osrednjima silama in Turčijo bo vedno bolj trdna.
Nemški državni podtajnik pl. Stumm na Dunaju.
Dunaj, 14. aprila. (Kor. ur.) »Fremden-blatt« poroča: Na Dunaj se je včeraj pripeljal nemški državni podtajnik pl. Stumm. O političnih zadevah se je posvetoval z zunanjim ministrom grofom Czerninom.
Potiski flržavol svel la manilesl nove
ruske vM Popom.
Varšava, 13. aprila. (K. u.) Provizo rični državni svet je v svoji zadnji plenarni seji dne 6. aprila preučil oklic provizo-rične ruske vlade na Poljake in sprejel soglasno sledečo izjavo: Akt z dne 5. li-stopada 1916 je vpoklical v življenje neodvisno poljsko državo, čeravno brez določenih mej. Sedaj priznava tudi provizo-rična ruska vlada neodvisnost naše domovine in ugotavlja, da je zopetna vpostavi-tev Poljske neovrgljiva zgodovinska potreba. Nova ruska vlada pa ponuja Poljski dežele, ki ne spadajo pod njeno oblast, izroča določitev meja poljske države^ ruskemu ustavodajnemu zboru in prevideva že naprej vojaško združitev obeh sil. Vsaka nasilna zveza omejuje bistvo neodvisnosti in je v protislovju s častjo svobodnega naroda. Mi odklanjamo sploh vsak pogoj, ki bi hoicl našo svobodno narodno voljo omejevati.
Provizorični državni svet, edini poljski državni organ, pozdravlja z zadoščenjem pramen svobode v temi suženjstva, v katerem so živeli narodi Rusije in kon-statira z zadovoljstvom tudi dejstvo, da priznava nova ruska vlada neodvisnost Poljske. Istočasno pa naglasa, da ni rešen z manifestom ruske vlade stoleten poljsko-ruski spor za obširne med Poljsko in Rusijo, v starem zgodovinskem razmerju s Poljsko združene etnografične pokrajine. Rešitve tega spora ne moremo prepustiti enostranski odločitvi ruskega ustavodajal-nega zbora. Usoda teh dežel se mora odločiti v smislu državnih koristi neodvisne Poljske — s posebnim ozirom na voljo tam stanujočih ljudstev.
Provizorični državni svet zre svoje cilje jasno pred seboj: Konstituciionelna monarhija, močna vlada, številna armada, to so naloge, ki morajo biti rešene. Posebno tvorba lastne oborožene moči in uspešnega jamstva za neodvisno državno eksistenco je dolžnost. In od izpolnitve te dolžnosti nas ne sme nič zadrževati. Z rusko državo hočemo živeti v prijateljskem razmerju, odločno pa se zavarujemo proti misli, da bi vodili vojsko proti centralnim državam, kojih monarha sta nam zajam-čila našo neodvisnost. Ne daljše vojske, ampak miru si žele krvaveči narodi Evrope. Na podlagi akta z dne 5. listopada 1916 proglašena, sedaj od vlade novo oživljene Rusije priznana poljska država naj j tvori podlagi za začetek mirovnih poga- j janj in utrditev mirovnih pogojev v Ev- ; ropi.
Raslla §6 nI složna.
Zelo resen položaj v Petrogradu.
Haparanda, 14. aprila. (Kor. ur.) Ruski listi poročajo: Dasi so uvedli krušne nakaznice, sc Petrograjčani z največjo težavo preživljajo.
Rotterdam, 14. aprila. »Daily Tele-graph« javlja: Položaj v Petrogradu je postal tako resen, da nr. morali odrediti naj angleški posebni nooblaščenci tako; odpotujejo v Petrograd.
Delavci proti vladi.
Stockholm, 14. aprila. Delavski svet je izjavil: Delavski svet je odvzel začasni vladi njeno izvajalno moč, ker nadaljuje narodu sovražno zunanjo politiko v smeri stare vlade in ker ne nastopa, da bi se hitro sklenil mir.. Odbor bo vse storil, da se take j prično mirovna pogajanja. Položaj v Petrogradu je poslal silno resen.
Kongres delavskih in vojaških zastopnikov.
Petrograd, 14. aprila. Agentura: Dne 11. t. m. se je v Favrijski palači otvoril kongres okrožnih svetnikov, zastopnikov delavcev in vojakov. Čheidze ie izvajal med drugim. Napočil je trenutek, ko morajo narodi sami rešiti vprašanje vojske ali miru. Mi se pridružujemo vsem, ki so za to, da se vse vlade takoj odrečejo vsem osvojitvam. — V tem smislu delujmo, da se bo vojska končala,
Petrograd, 14. aprila. Agentu r a: ovci vzhodnomorske mornarice je svetu delavcev in vojakov izjavil, da graj? delavce, ker stavijo neizpolnjive zahtev«? in ki hočejo osemurni delavnik, in zaha. naj sp dela v vseh tvornicah z vso silo.
Kadeti brez močL
Rotterdam, 14. aprila. »Daily News« poroča iz Petrograda: Stranka kadetov je ostala mirna, ko so prevzeli delavci in vojaki strašno odgovornost revolucijskega preobrata. Ruaije za to n« more zastopati. Duma je bila sicer kos novemu položaju, ki ga je ustvaril na ulici narod, ki ga zastopa odbor delavcev in vojakov. Kadeti zato n« vodlijo več položaja in odnehavajo sedanjemu vladajočemu toku časa.
Vrhovni vojni »vet v Rusiji,
»Daily News javlja iz Petrograda: Začasna vlada je pozvala v vrhovni vojni svet dva člana s posvetovalnim glasom revolucijskega delavskega sveta.
Stranka narodne svobode.
Bern, 13. aprila. (K. u.) Agentur Radio javlja iz Petrograda: Stranka kadetov je sprejela ime »Stranica narodove svobode«,
Demokratizacija ruske gosposke zbornice.
»Ruskie Vcdomosti« korstatirajo, da je izvršena demokratizacija ruske gosposke zbornice popolnoma in v širokih obrisih. Kaže se jasno, da je edinost medf obema zbornicama splošna in da se bodeta obe zbornici najkrepkejše med seboj podpirali. List izraža na podlagi tega dejstva svoje najsrčnejše zadovoljstvo in je mnenja, da brez medsebojnega podpiranja in demokratičnega duha obeh zbornic nc bi bilo mogoče sanjati o ozdravljenju ruskih notranjih razmer.
Nova ruska narodna himna.
Geni, 14. aprila. »Temps« poroča: Ruska začasna vlada je prepovedala carjevo himno in je razglasila marseillaise za narodno hi meto. »Journal de Gcneve« poroča, da so zopet zaprli bivša ruska ministra Barka in kneza Šahovskoja, ki so ju že bili iz zapora izpustili.
»Russkoe Slovo« poroča, da je že uglasbena nova ruska narodna himna, katero bodo v kratkem objavili s časopisi in letaki. Sestavljena je po vzorcu francoske marseljeze in niti z bcsedico ne omenja kakega vladarja, predsednika ali drugo odlično osebo in govori samo o narodu, svobodni Rusiji in demokratični obliki vlade. Ko jo objavijo, bo Rusija imela narodni praznik.
Car.
Kodanj, 14. aprila. (K. u.) O carjevem zasebnem premoženju še niso ničesar ukrenili. Razpoložljive glavnice najbrž ne bodo zaplenili. Za vzdrževanje carjeve rodbine bodo najbrž določili novo civilno listo.
Stockholm, 14. aprila. »Ruska Volja« javlja: Buchanan je uradno naznanil, da Anglija carjevega potovanja na A.ngleško ne bo ovirala, če namerava začasna vlada tako preprečiti ustanovitev agitacij^kega torišča v carjevi okolici.
Kurator carjeve rodbine.
Za kuratorja ruske carjeVe rodbine je imenovan Titov. Premoženje bivšega carja znaša 2% milijona rubljev v gotovini in v vrednostnih papirj;h, ravno toliko približno znaša premoženje bivše carice. Bivši carje-vič je bogatejši. Ima približno 14 milijonov rubljev. Njegove sestre, velike kneginje Olga, Tatjana, Marija in Anastazija imajo skupno 40' U milijona rubljev.
Posojilo prostost;.
Petrograd, 14. aprila. Vlada je pooblastila finančnega ministra, naj izda davka prosto petodstotno posojilo pod naslovom »posojilo prostosti«.
Brusilov narodni junak Rusije,
Temps« poroča iz Petrograda; Začasna vlada namerava proglasiti generala Brusvlova za narodnega junaka Rusije.
Povratek emigrantov v Rusijo mogoč le — skozi Nemčije.*
Osrednji odbor za povratek ruskih političnih emigrantov v Švici je naznanil Čheirizeju in Kerenskemu. da se emigranti ne morejo čez Francijo in Anglijo vračati v Rusijo. Odbor nasvetuje, naj se ruska vlada pogodi z Nemčijo, da se bodo smeli, izgnanci vračati preko Nemčije čez Ska-dinavsko v Rusijo.
mm /ume pran me
Zaplemba avstrijskih ladij.
Peti t Parisien- javlja iz Washmglond: Vlada je odredila, naj zaplenijo 14 avstrijskih ladii, da bi jih posadke ne razstrelile. Oficielna zveza Združenih držav z evropskimi velesilami ni verojcina. Njih razmerje sc smatra kot dogovor med gentlemeni. Ameriška voina mornarica bo prevzela najbrže varstvo atlantske vzhodne obali od Nove Škotske clo prekopa Panama; več hitrih križark bo stražilo na Atlantskem morju.
Amerika proti Nci:.':Jji.
Amsterdam, 14. aprila. Pariški listi napovedujejo, da sc Združenim državam ne bosta pridružili le Brazilija in Argcnti-nija, marveč tudi Chi'c, Bolivija in Peru.
Pol milijona p^ostoroMtev v/arih pod
O*"''*"
Vvr.<Vv.' , 1
urad bo !;■:.' •■!.•,•■ .... - ;,.: . ! prostovciice. . : f." 'e.
V ameriško armado
•e je prijavilo do torka 292.000 prostovoljcev- V Ameriko so odpotovali francoski častniki inštruktorji.
Ameriški admiral v Londonu.
London, 14. aprila. (Kor. ur.) Admiral Sinn, najboljši topničar ameriške mornarice, je priiel v London.
Vodstvo ameriikih železnic med vojsko.
Z Newyorka: 28 članov ravnateljstev največjih železnic se je zbralo v Wa»hlng-tonu na posvet, da izvolijo komisijo petin oseb, ki bo vodila ameriške železnice med vojsko.
Združene države bi Mehika,
Bern, 14, aprila, (K, u,) »Agentur Radio« poroča iz Newyorka: Iz Mehike prihajajo vznemirljiva poročila. Carranza sumijo, da je z Nemčijo tajno zvezan. Ofici-jelne kroge položr.j skrbi.
Geni, 14. aprila. »Herald« poroča: Guverner v Teksacu jc zapovedal, naj se internirajo mehikmski državljani.
Mehika na shrani Nemčije.
»Herald« javlja: Willa in Carranza sta dr.b. svoje čete Nemčiji na razpolago.
Bolivija bo napovedala Nemčiji vojsko.
Baselj, 14. aprila. Basler Nachrichten poročajo: Iz Rio de Janeira se poroča: Bolivija bo tudi napovedala Nemčiji vojsko. V Rio Grandc so zelo razburjeni, ker biva tam 50.00 Nemcev.
tJruguay mobilizira proti Braziliji.
Iz Buenos Airesa se javlja: V Uru-guavju mobilizirajo. Mejo z Brazilijo so zaprli, da ne bi prišlo čez mejo 5000 Nemcev, ki žive v državi Rio grande do Sul. Coslarica podpira vojno napoved Amerike Nemčiji in je pripravljen, da jo bo podpirala.
čeirii i« vele lopovsKe mike on illsnl.
Velikemu angleškemu napadu pri Arrasu je namenjena ista usoda kot bitki ob Sommi; naj že ena ali druga vas, ta ali ona postojanka menja svojega gospodarja, po človeški sodbi Angleži tu ne morejo več izvojevati odločilne zmage. Z nakopiče-njem velikih množic težke artiljerije se i jim je vsekako posrečilo, da so potisnili j Nemce za 5 km nazaj; napadalna sila an-' gleške pehote, ki se je oslabila že pri na-: valu na prvo nemško črto, ni zadostovala, I da bi prodrla drugo nemško obrambno črto. Napad na nemške postojanke se bo mogel izvršiti še le, ko bodo spravili naprej težko artiljerijo; med tem pa lahko branilci vse potrebno ukrenejo za dobro obrambo.
Bitka se tako razvija v tipično bitko za postojanke; najhujši artiljerijski pripravi slede pehotni navali v množicah. Če je sovražnik nekoliko potisnjen nazaj, nastopi mal odmor, ki služi pripravi napada na novo postojanko, na kar se ponovi stara igra. Taka metoda ne more doseči nobenih odločilnih uspehov. O izidu prodiralne bitke odločijo prvi bojni dnevi.
Artiljerijska priprava za bitko, ki se bo bila na prostoru Soissons—Reims, se je pričela 6. aprila.
Na ozemlju med obema bojiščema, to je na prostoru Bapaume—Soissons, se je prodiranje sovražnika ustavilo, deloma j pred nemškimi postojankami, deloma pa i zato, ker je treba utrditi nove postojanke ' in spraviti naprej težko artiljerijo, kajti Angleži in Francozi se še vedno boje, da ne bi jih Nemci presenetili.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. apr. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Na severnem krilu bojnega polja pri Arrasu smo popravili začetne uspehe močnih angleških napadov na Angres in Gi-venchy en Goheile z našim protisunkom. Dvakrat napadajoče sovražne divizije so bile na cesti Arras—Gavrelle krvavo odbite, Jugovzhodno od Arrasa se je izjalovilo tudi več napadov konjenice. Na cestah, ki vodijo iz Peronna v Cambrai in Le Chuteiet, se vršijo male praske pri Gou-zeaucourtu in Largicourtu. Sovražni ogenj proti St. Quentinu in južnim zraven ležečim črtam od včeraj traja dalje. Pripravljal je francoske napade, ki so se danes zjutraj na obeh bregovih Somme pričeli. Napadi so se izjalovili.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Divji topniški boj ob Aisni in v zahodni Champagni iraja z menjajočo se silovitostjo dalje. Oddelke, ki so hoteli opeto-vauo prodirati v svrho poizvedovanja, smo
zavrnili. Pri tem smo ujeli 109 Francozov.
Armada maršala Alberta W urtemberškeg a.
Položaj ncispremenjen.
73CtEP.N0 URADNO T0-PODILO. __ '
Svu1;a, (3, apriia, zvečer, Uradno sc porotu;
Pri Arraeu se niso nič bojevali Močno se je streljalo le pri Btdle-courtu.	|
Bitka s topovi na bojni črti pri Aisne, posebno severno Reimsa, traja ulje.
Pri Anberive (Champagne) se je Izjalovil napad Francozov.
Na vzhodu nič važnega. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Bitka pri Arrasu. 2eneva, 13. aprila. Clemenceau pile: Bitka pri Arrasu je enaka lanski bitki ob Sommi; česar se ni moglo doseči v treh dneh, se tudi v treh mesecih ne bo moglo doseči.	!
Rotterdam, 13. aprila. Angleški listi poročajo: Boj pri Blanchy, predmestja Arrasa, je bil srdit. Sovražnik se je tam zelo dobro utrdil, severnovzhodno od Arrasa je škotske čete zadržal ogenj 6trojnih pušk« Prodiranje Angležev močno ovira nemška postojanka Angres, zahodno od višine Vi-my. Od tam so Nemci na nas naperili mo-rilni krilni ogenj in se nam doslej kljub' največjim naporom ni posrečilo, da bi s«i polastili te postojanke,	•
10 angleških zborov pri Arrasa. Curih, 12. aprila. Angleži so zbrali z«
bitko pri Arrasu okoli 10 armadnih zborov«
vojska z Ptusi in Rumuni
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 13. aprila. Uradno:	1
Nič novih poročil.	r
Namestnik načelnika generalnega štatMk pl. Hofer, fml.	(
NEMŠKO URADNO POROČILO. '
Berlin, 13. apr. Veliki glavni stans Nobenih posebnih dogodkov. Sovraži nik je izgubil na vzhodu dve letali.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusija nič več ne napada. Lugano, 14. aprila. »Popolo d' Italia«i piše: Vojno silo sporazuma, o tem naj M ne dvomi več, predstavljajo danes le i«
i Anglija, Francija in Italija. O Rusiji se več nc varajmo. Dežela, ki se mora notranje popolnoma prenoviti in s katero se ij£raj0 razne struje, se sama izloči za vojno iniciativo. Rusi so še gotovo kos sovražnim četam, a za uspešno ofenzivo niso več «p|0-. sobni.
Topovski do] no \m bojni črii.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 13. aprila. Uradno: Boj s topovi na Krasu in Vipavski dolini je pri lepem vremenu zopet trajno H* vahen.
Namestnik načelnika generalnega štabe pl. HSfer, fml,	)
Dogodki na morja.	{
Dunaj, 13. aprila. Uradno se poročal Dne 13. t. m. na vse zgodaj zjutraj Je več naših pomorskih letal s težkimi bombami napadlo vodne naprave Codi goro pri izlivu reke Pad. Več bomb je zadelo, Vsa letala so se v dobrem stanju vrnila, j Poveljstvo mornarice. \
Italijansko uradno poročilo. 12. aprila. Običajno delovanje artiljerije na celi fronti. Sinoči se je sovražnika vzhodno od Vrtojbe po ljuti pripravi • to-* povi in metalci min posrečilo, da je vdrl t nek naš izpostavljeni jarek; naša hitro prispela ojačenja so vrgla sovražnika, ki j« pustil več ujetnikov, orožja in vojnega ma^ terijala v naših rokah, nazaj.
Francoske čete v Italiji. Ženeva, 13. aprila. Iz Milana poročajo,
da so v Italijo došle francoske čete. Del teh čet je v vojnem pristanišču Tarent, kjer jih je pregledal italijanski kralj. Te francoske čete so bile doslej pri Sarrailovi armadi in so jih po morju prepeljali v Italijo,
Veleizdajalska obravnava v Rimu. Rim, 13. aprila. (K. u.) Pred vojnim sodiščem se je pričela obravnava radi vele-izdaje proti štirim publicistom in prelato-ma Gerlach in Ambrigetti. Razprava ni javno in bo trajala 14 dni. Kot priče so povabljeni kardinali Vanutelli, Bisletti in Vico, grof Pecci, nečak Leona XIII., kon-teradmiral Della Chiesa, brat sedanjega papeža in več poslancev, visoki uradniki in publicisti.
Podmorska vojsko.
Marca bilo potopljenih 861.000 ton. Berlin, 13. aprila. Uradno: .Po novih poročilih je bilo zopet potopljenih 61.000 ; bruto ton sovražnih in nevtralnih trgovskih
ladij.
V	marcu je bilo toraj vsled vojnih odredb osrednjih velesil že dozdaj potopljenih 135 trgovskih ladij z 861.000 bruto tonami.
V	tem številu je od plena Njegovega Veličanstva pomožne križarke »Mowe« navedenih še il ladii z 49.000 bruto tonami.
Drugi uspehi te ladje so bili 2e prej zaračunani.
Dozdaj potopljenih 1,640.000 ton ladjinega prostora.
Berlin, 13. aprila. (Kor, ur.) Uradno: Z 861.000 tonami ladij, ki so bile potopljene v mescu marcu, bo svetovni obseg tovornih ladij zmanjšan za okroglo 1,640.000 ton. Najmanj en milijon odpade na angleško mornarico. Dežela, ki živi tri do štiri petine po inozemstvu, izčrpava zaloge, o katerih nezadostnosti je govoril Lloyd George resne besede, neprimerno veliko hitreje, kakor kaka dežela, ki se večinoma sama preživi. Videz vzdržanja se še lahko vzdržuje, a čez nekaj mescev bo voditeljem angleške politike predložen račun za njih zaslepljenost, s katero so decembra 1916 odklonili nemško mirovno ponudbo.
Razno poročilo.
Monakovski nuncij umrl.
Monakovo, 13. aprila. Na vnetju slepiča je ponoči umrl papeški nuncij Aversa.
Vloga Japonske.
Stockholm, 14. aprila. Tukajšnji ruski krogi trde, da je Anglija Japonski dovolila, naj, če bi hotela Rusija skleniti mir, zasede na ruskem daljnjem Vzhodu gotove točke na obali, med njimi Vladivostok in izliv reke Amur.
Japonski list »Homiuri«, ki zavisi od japonskega ministrskega predsednika, izvaja: Pristop Kitajske sporazumu bo izredno velike važnosti glede na to, da se pospeši konec vojske. Japonska vlada bo zato na Kitajsko pritisnila, da napove Nemčiji vojsko.
Španska se pripravlja?
»Frankf. Ztg.« javlja iz Madrida: Včeraj je pod kraljevim predsedstvom zboroval ministrski svet, ki je razpravljal o ve-levažnih vprašanjih. Do zdaj so vpoklicali iz Afrike na Špansko 29.000 mož.
Francozi za grško republiko.
Bern, 14. aprila, Francosko časopisje p(i8e, naj se razglasi grška republika, ker ruski car kralja Konštantina ne more več braniti.
Dnevne novice.
Naročnikom na sobotno izdajo se prihodnji teden »Slovenec« več ne pošlje, ako do tega časa ne pošljejo nadaljnje naročnine. Položnico za obnovitev plačila smo priložili že v velikonočni številki.
Posvečevanje nove župne cerkve v Mirnipečl bo jutri, dne 15. aprila. Presvetli g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič odide potem iz Mirne peči na kanonično vizitacijo in birmo vanje v semiško (od 16. do 29. aprila) in potem r šmarijsko (od 1. do 13. maja) dekani jo.
Nadučitelj Ivan Trojar umrl. Dne 7. t. m. je umrl na Bledu upokojeni nadučitelj Ivan Trojar, mož starega kroja, glo-bokovernega značaja in silno blagega srca. Rojen je bil 1835. na Trsteniku pri Kranju, služboval je v Logatcu, Kamni gorici, Šmartnem pri Kranju in naposled od 1. 1866 do 1890 na Blec lu, kjer je opravljal tudi službo poštarja in organista. Krivice in maščevanja v svojem življenju ni poznal, sovražnikov ni imel. Umrl je v uboštvu. Bog podeli pokoj blagi duši!
—	Strašna nesreča je zadela dne 11. L m. zvečer družino Lahovo, po domače Mežnarjevo v Podskrajniku pri Cerknici. Najmlajši sin je našel ročno granato, ki jo je skrivaj prinesel domov. Zvečer se je v kuhinji igral z njo. Eksplodirala mu je v roki, ubila njega na mestu, dve sestri in mater pa težko ranila, tako da sta mati in ena sestra umrli v kratkem času, druga sestrapa čez kake štiri ure. Torej štirje mrliči iz ene družine naenkrat! Na otroke se res nikdar dovolj ne pazi!
—	Smrtna kosa. Umrla je dne 3. t. m. za pljučnico mati učiteljice ge. J o s i p i n c M i h e 1 i č , posestnica v Moravski gori gospa Alojzija Majde v starosti 67 let. Naj počiva v miru! — Umrl je 8. t. m. posestnik Jožef Samotorčan, doma iz Vrhove na Dobravi. Bil je 9 mesecev v Rusiji kot ujetnik, se v rnil v domovino in po daljšem bo-lehanju umrl. Počivaj v miru! — V Klanjcu na Hrvaškem jc umrl g. Valentin Murnik, brat rajnega ces. svetnika Iv. Murnika. — Umrla 'je v Gabrijelah gospa Helena Jelene, roj. Knez.
—	Z južne železnice. Prestavljeni so: Postajni predstojnik Rudolf Jakhel, nadre-vident in postajni načelnik v Zalogu, kot nadrevident v Gradec, glavni kolodvor; revident Franc Repič iz Trsta (evakuiran v Ljubljani) v Wartberg—-Miirztal; adjunkt Anton Nejedly iz Hrastnika v Ljubljano, glavni kolodvor; asistent Maks Kokol iz Klalisna v Hrastnik.
Sprememba posestva. Graščino na Grabnu pri Novem mestu in vse zraven i pripadajoče posestvo in he:;te, last g. Rudolfa Smola, kavamarja, je kupil na skup- !
ni dražbi pri c. kr, sodišču v Rudolfovem dne 6. aprila g. Ivan Jalen, lesni trgovec itd. iz Rateč na Gorenjskem, za ceno 303 tisoče kron.
Primorske novice.
Županstvo Škrbina naznanja, da je premestilo občinski urad v Dolenje Laze, p. Ribnica. Sporoča tudi domačinom, da so v domači občini do 20. marca bile le tri hiše porušene. Fak'in št. 2, Črnigoj št. 18 in Dugulin št. 26. Želi vsem skorajšnje svidenje v domačem kraju župan Adamič.
Smrtna kosa. Umrla je v Dolenjivasi pri Ribnici begunka Rozalija Jazbec iz Škrbina št. 50, okr. glav. Sežana. Zapustila je dvoje otrok, dvoje jej je pa že tu umrlo, mož pogrešan v vojski že dve leti, posestvo razbito. — Padel je junaške smrti enoletni prostovoljec Anton Dreher, star 18 let, sin pivovarnarja Dreherja. — V Trstu je umrla c. kr. davčna uradnica Kristina Sartori, — V Ljubljani je umrl trgovec s sadjem Josip Ipavec s Placute v Gorici, star 55 let.
UMMske novice.
lj Pozor na poletni čas! V noči od nedelje na ponedeljek ob 2. uri zjutraj se prične novi poletni čas. Kazalec na uri je tedaj za eno uro pomakniti naprej.
lj Teden vojaških vdov in sirot v Ljubljani, ki so mu bile uvod v gmotnem oziru izborno uspele koncertne prireditve v kavarni »Union« o velikonočnih praznikih, sc zaključi s koncerti, ki se bodo danes in jutri začenši ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer vršili v kavarnah »Evropa«, »Kasi-no« in »Union«. Ker ni dobiti večjega orkestra, ne vojaškega, ne civilnega, bodo koncertirale manjše skupine godbenikov, in sicer v kavarnah »Evropa« in »Kasino« menjaje »Ciganska godba« in »Godba na lok«. V kavarni »Union« pa »Soška godba«. Vstopnina znaša tu kakor tam vsakikrat po 2 K za osebo, — Danes in jutri nabirajo od soproge gospoda dež, predsednika, gospe Marije grofice Attems, v to naprošene gospodične po ljubljanskih cestah, trgih in ulicah kakor tudi po javnih lokalih prostovoljne darove za dunajski c, kr. avstr. zaklad za vojaške vdove in sirote. Hvaležno se v pušico sprejme vsak, tudi še tako skromen dar. — Po magistratnih slugah uradom in zavodom kakor tudi zasebnim strankam dostavljene priglasnice za pristop je osrednjemu društvu c. kr. avstr, zaklada za vojaške vdove in sirote bo zaeno s prostovoljno odmerjeno članarino oddati istim zbiralcem, ko pridejo čez par dni po-nje. Kot članarina se more priglasiti poljuben znesek, vidi pa se primerno, ako znaša vsaj 4 K na leto. Kdor društvu ne želi pristopiti kot član, naj na priglasnici besede: »pristopam kot član« nadomesti z izrazom »darujem« in naj na njej označi darovani znesek. Svoj dar naj zaeno s priglas-nico, ki jo je na pravkar opisani način preobrazil v položnico, odda magistratnemu slugi, ko pride po oboje.
lj Prošnje za oprostitev od črnovojne službe. Vsled odredbe domobranskega ministrstva je vse take prošnje odslej vlagati le na ta način, da se pri uradu (v Ljubljani pri mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu) izpolni posebno tiskovino, kakršna služi v prvi vrsti v namene ravno vršeče -se kontrole oproščencev. Kdor je oproščen, oziroma bil oproščen in prosi za podaljšanje oprostitve, se mora itak med 10. in 22. aprilom javiti pri tej kontroli, če ne izgubi pravico in mera 30. aprila v vojake. Taki torej izjavijo svojo prošnjo pri kontrolni zglasitvi. Če niso samostojno oproščeni, marveč kot uslužbenci, mora iti služboda-jalec z njimi v Mestni dom, ker mora slu-žbodajalec, kateri je pravzaprav tisti, ki prosi za nadaljnjo oprostitev uslužbenca, tisti zapisnik z lastno roko sopodpisati. — Osebe, ki sedaj nanovo, t. j. prvikrat prosijo za črnovojno oprostitev, sc sicer pri kontroli oproščencev nimajo zglasiti, ker doslej še niso oproščeni. Vendar je pa odredilo domobransko ministrstvo, da se tudi oprostilne prošnje teh odslej vlagajo izključno le še v obliki protokola na isto tiskovino, ki služi pri kontroli oproščencev. Torej morajo tudi taki prosilci, oziroma tudi njih službodajalci priti v Mestni dom in podati tam svojo prošnjo na zapisnik ter zapisnik podpisati. Prilog seveda take prošnje odslej ne morejo več imeti. — Na to se občinstvo opozarja, da ne bo več pisalo dolgih kolekovanih prošenj, katere bi mu moral magistrat le vračati.
Iz seje mestnega aprovizačne^a odseka dne 13. aprila 1917. Kakor je bilo po-ročano, dobe oni okraji, ki doslej še niso prišli na vrsto, ajdovo moko prihodnji krušni teden. Računalo sc je pri tem na zagotovljene dobave raznih mlinov. Dva izmed mlinov pa še do danes nista dobavila ajdove moke. Ako se dobava moke pravočasno ne izvrši, razdeli mestna aprovizacija ješprenj mesto ajdo\e moke. Povpraševanje po premo g u je vedno večje n aprovi/: ,-ija nikakor ne more ustreči številnim ::aiočilom. Če bodo le razooložiiive zalotfc dopuščale, se naka/c
vsem že priglašenim najpotrebnejšim strankam za enkrat po 50 in 100 kg premoga. — P š e nični zdrob razdeljuje aprovizacija za otroke prihodnji teden. — Splošno je opažati, da še vedno izven Ljubljane stranke pokupijo pri ljubljanskih mesarjih večje množine raznih vrst mesa. Prepogo-stokrat se dogaja, da se meso navzlic prepovedi tudi izvaža, ker je omogočen nekontroliran nakup. Izključno le za Ljubljano določeni kontingent je na ta način izgubljen za mesto. Mestna aprovizacija se jc za to odločila, uvesti posebne i z -k a z n i c e, ki se razdele pri krušnih komisijah lc v Ljubljani stanujočim strankam. Z izkaznicami še ne bo predpisana nakupna množina mesa, vendar bo mesarjem strogo naročeno, da ne smejo oddajati meso brez nakazil. Uveljavljene izkaznice bodo tudi služile za nakup drugih apro-vizačnih živil. — Nerednosti pri na drobni prodaji petroleja so vedno bolj neznosne in odpomoč nujna potrebna, C. kr. deželno vlado se prosi, da prepusti nadrobno prodajo petroleja mestni aprovizaciji. — Trgovci se opozarjajo, da ni nobenega zadržka prodati tudi otrokom sladkor, če se izkažejo s sladkornimi kartami. Mnogo družin se more posluževati le otrok, da jim prineso iz trgovin vsakdanje potrebščine.
Popis mleka na barju. V zadnji sobotni številki »Slovenca« je bila poleg ofic. izjave mestne aprovizacije o popisu mleka na barju še posebna oficijelna notica, kjer sc očita »Mlekarski zvezi«, da je nepoučen njen organ povzročil zmešnjavo. Od »Mlekarske zveze« smo sedaj prejeli pojasnilo: Stvarno je zadeva sledeča: Odlok dež. vlade imenoma navaja kraje in občine ljubi;, okolice, iz katerih se mleko po dosedanjem načinu donaša še nadalje v Ljubljano. Zadevnih barskih krajev pa odlok nič nc omenja. Organ »Mick. zveze«, ki je imel nalogo organizirati nabiranje mleka v Tomišlju in okolici, ni imel torej nobenega povoda, da ne bi začel z organizacijo že v Črni vasi. Tu je v zadovoljstvo producentov, Per bi jim prihrani! dolgo pot v Ljubljano, v prid ljubljanskih dojenčkov, ker gre od tod mleko večinoma v kavarne, kakor tudi v glaj-šanje mestne aprovizacije, ker bi ji potem ne bilo treba mleka rekvirirati po kavarnah, nabral 200 l mleka. Toliko o nepoučenem organu »Mlekarske zveze«,
lj Oddaja špeha iz cerkve sv, Jožeta. V ponedeljek, dne 16. aprila 1917 se bo zopet oddajal v cerkvi sv. Jožefa špeh in sicer na vsako pekovsko izkaznico 1 kg po 9 kron. Na vrsto pride to pot IV. okraj, to so stranke, ki dobivajo kruh pri Trčku, Zalarju, Konsumu v Zvezdi, Žabnikarjcvi in Bedenu. Stranke se izrecno opozarjajo, cla naj nc nosijo s seboj močnih kart, ker se bo špeh oddajal edinoie na pekovske izkaznice in to samo za stranke, kakor gori povedano. Razven teli pridejo na vrsto samo še one stranke, ki so dobile zadnjič posebne listke, ker niso mogle vsled pomanjkanja špeha priti na vrsto. Oddaja špeha se začne točno ob 10. uri. Na pekovske nakaznice, ki veljajo samo za eno osebo, se špeha ne bo oddajalo.
lj O razdelitvi petroleja v Ljubljani smo že tolikokrat p':sali, in v mestni aprovizaciji se je že epetovano opozarjalo na nedostatke, da bi bil sedaj 1x3 že skrajni čas, da se nekaj stori. Edino pri prodaji petroleja v Ljubljani se dogajajo škandalozni prizori. Hišne gospodinje r.aj se pozove naj na posebne pole zapišejo, katere stranke nimajo elektrike in samo take stranke naj dobe petrolej, v prvi vrsti pa obrtniki. .Sedaj se pa dogaja, da stranke, ki imajo doma elektriko, dobe mno<;o petroleja in ž njim kupčujejo. Kakor smo dosegli pri prodaji kruha red, tako zopet ponavljamo prošnjo na deželno vlado, naj vendar takoj kaj ukrene, da se prodaja petroleja pravilno uredi. Le ne takih stvari odklanjati na tedne in mesece!
lj Oranje z motornim plugom, Včeraj popoldne je vojaštvo prišlo orat na od mestne občine najeti travnik ob Cesti na Rožnik z motornim plugom, ki jim jc pa takoj pri začetku zagazil v zemljo do osi (pesti) in ga z največjim naporom niso mogli nikamor spraviti. Radovedni gledalci so sc itle-de oranja z motornim plugom no nafih krajih zelo pesimistično izjavljali, češ da je 'emlja ali prehribovita ali pa rremehka. Možno se pa semtertja le posreči?
lj Um:';i so v Ljubljani; Neži Remžgar, | mestna ubcf.<a, 66 let. — Jakob Treh a, ' užitkar, 73 let. — Ivan Caharija, delavec, ! 57 let. — .Josipina Žižmond, posestnikova I žena, 55 let. — Antonija Rohrmann, bivša zasebna učiteljica, 57 let. — Niko Stano-nik. nadučitelj v pok., 80 let, — Karei Ka-stelic, čevljar, hiraiec, 38 let, — Anton vitez Gariboldi, zasebnik, 86 let.
slce Me.
pripadajoče polje, gozd in travniške parcele so cenjene na 81.687 K 40 v.
ilirska banka. Dne 11. t. m. se je vršil v bančnih prostorih jako dobro obiskan izredni občni'zbor Ilirske banke, kojemu b r^dsecloval prvi podpredsednik g. Jean | B. Pollak. Po pozdravu navzočih delničarjev in konstatiranju sklepčnosti prečita g. preoseun k pismo dosedanjega predsednika deželnega glavarja g. dr. Ivan Šustcrši-ča, glasom kojega odlaga g. glavar vsled preobilih deželnih poslov rnosto predsednika ter istočasno izstopi iz upravnega sveta. G. podpredsednik se z zahvalo spominja delovanja g. glavarja, zlasti pa njegovih zaslug pri ustanovitvi zavoda. Nato poroča v imenu upravnega sveta o dosedanjem poslovanju banke, ki se prav uspešno razvija. Izredno lep uspeh pri podpisovanju V. vojnega posojila — v celoti je bilo pri Ilirski banki podpisanega 3.724.100 kron — ter zlasti vedno naraščajoče vloge kažejo zanimanje in zaupanje do novega zavoda. Da se lastna sredstva spravi v pravilno razmerje z vloženim denarjem, posebno pa, cla se omogoči Ilirski banki izpolniti stavljene si naloge _ predvsem pospeševanje zadružništva —, sklenil je upravni svet predlagati občnemu zboru zvišanje delniške glavnice od 1,000.000 K na 4,000.000 K. Predlog upravnega sve-<a se sprejme soglasno ter se sklene, LOOO.OOO K izdati takoj, za emisijo ostalih oveh milijonov se pa pooblasti upravni svet, da pa državnem dovoljenju določi čas in način izdaje. — Nadalje predlaga upravni svet nekatere spremembe pravil, predvsem spremembo besedila, ki je potrebna vsled zvišanja glavnice. Dalje se predlagajo nekatere nove določbe glede razdelitve čistega dobička in g!ede tan-tijem npiavnemu in nadzorstvenemu svetu. Ta določila sc imajo spremeniti tako, da bode odslej vedno občni zbor določeval cividcndo delničarjem in tantijemo upravnemu ;n nadzorstvenemu svetu. Vsi predlogi ::o bili segheno sprejeti. — Izrazila se je tudi želja, da se pn hedoči dodelitvi novih delnic ozira predvsem na zadruge* Podpredsednik preč. g. dr. Larnpe opozarja. da tvori večino osnovnega denarja itak zadružni denar, da je Ilirska banka torej seclai nekaka zadružna banka, ter obljubi, dn. se bode upravni svet v okviru pravil tudi pri novi emisiji oziral pred vsem_ na zadruge. Po danih nekaterih po« jasniliii zaključi z zahvalo navzočim podpredsednik zborovanje.
— Zadružna centrala v Ljubljani ima svoj prvi občni zbor 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih c. kr. kmetijske družbe kranjske ".a Turjaškem trgu št. 3. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev načelstva. 4. Volite* nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Konfiskacija živil, ki si jih mestno prebivalstvo z največjim trudom in žrtvami pridobi, cvcte posebno na Dolenjskem zelo živo. Na Štajerskem n. pr. se sme prenašati živila iz enega kraja v drugega, samo preko deželnih mej ne. Tako postopanje naj bi se uvedlo tudi na Kranjskem in vsa mesta b' bila dobro preskrbljena, saj ima pri nas skoro vsak meščan kake zveze na deželi. Odredbe je trebal pametno tolmačiti, tako bi bilo vsem v korist in bi ne napravljalo škode.
Opozarjamo na občni zbor »Centralne posojilnice, registrovanc zadruge z omejeno zavezo,« v Gorici, začasno v Ljubljani, ki se bode vršil v četrtek dne 19 t. m. ob 10. uri predpoldne v uradnih prostorih, Pražakova ulica 3 IT, po vže objavljenem dnevnem redu.
Sodno postopanja proti »Žlvnostenskl bank'.« ustavljeno. »Az Est« poroča. Pred par dnevi je objavil češki uradni list, da je c. in kr. divizijsko sodišče zaplenilo celo premoženje petfh ravnateljev »Živno-stenske banke« in da so vsi obdolžcni zaradi veleizdaje. Sedaj pa je diviz.-jsko so-disče proti ravnateljem sodno postopanje ustavilo n dvignilo zaplembo njihovega premoženja.
Ribe na trg! Piše se nam: Ker se vsestransko trudimo, da vzdržimo glede prehrane, bi bilo jako pametno, da izrabimo tudi naše vode. V njih je na tisoče rib in ker je navadno ribolov oddan posameznikom, nima občinstvo nič od tega. Kakor mera vsak kmet dati do skrajnega kar premere, ena!-o naj se p r i s i 1 i najemnika ri-boiova, da pusti gotove čase poloviti Jel rib n jh poslati pod uradno določenimi cenami n^ trg v korist občinstvu. Koliko bolnikom bi bilo s tako hrano ponngano, tako pa leži ta zaklad živil skoro mrtev, '/sa'- naj po svoji moči prispeva k vprašanju prehrane. Eden za mnogo.
mm Mila.
I r!
>1U0»
Prodaja parkhotela : Imeris! < n?, H!e- j
du. Malo pred svetovno voj;k.> na novo 1
preurejeni prakhotel Imneria!<, poprej
Malhicr na Bledu, sn bo proda! r: V.vni
dražbi dne 2-1, rinila n	Ur.:tel z i
i ' •
) ' v*:-' •• O" '; ' 1 .'O
ra je c.c- e
na 224.2
r.n I
Parlament.
\ OcnM smo poročali, da misli vlada zb,'; :'co sklicati koncem maja. »Prager fagblatt« poroča z Dunaja, da je vlada opustila oktroi poslovnika, pač pa bo s § 14 uzakonila poslovnik, kakor so ga akle-. ilti tik pred koncem zasedanja v 1. 1914 stranke same. Od ostalih oktroi, kakor jih :nhtcva vNitionrJvcrband«, bo v kratkem razglašena okrožna razdelitev na Češkem,

O nemškem državnem jeziku bo sklepal parlament, gališko vprašanje pa ostane od-godeno. — »Grazer Volksblatt« pravi, da to polovičarsko vladno delo ne bo zadovoljilo niti nemških socialnih demokratov niti Slovanov, ki stoje na strogo ustavnem stališču in odklanjajo V S ti jtC o izvenparlamentar-no rešitev, niti nemških meščanskih strank, ki si uspešnega delovanja državnega zbora brez gotovih predpogojev niti ne morejo misliti.
Madžarska opozicija.
Budimpešta, 13. aprila. »Pesti Naplo* ostro biča odgoditev državnega zbora. Tis-zov korak bo imel to posledico, da so se včeraj vršile zadnje razprave pod Tiszo-vim predsedstvom. Grof Andrassy je izjavil, da si Tisza ne more več misliti kot ministrskega predsednika. Grof Apponyi je rekel, da ni verjetno, da Tisza junija še pride v zbornico. Prava tolažba pa je za narod, da je sedanjega zistema brezpogojno in končno konec. Danes opoldne so" imele vse opozicijonalne stranke pogovor. Izdati mislijo oklic, zakaj so hoteli preprečiti odgoditev. Neodvisna sLranka bo 27. t. m. pred parlamentom priredila shod za splošno volivno pravico. Shod je že prijavljen.
Pri bolečinah v hrbtu in križu, nagibanju h krčem v želodcu in spod. delu telesa vodi redovita peraba naravne »Franz-Josef«-grenčicc k neoviranemu in rednemu odvajanju, zadostni prebavi, zmanjšanju nabiranja plinov in bolestni položaj izgine. Profesor baron Rokitansky je dognal glasom na medicin, kliniki vseučilišča v Inomostu nabranih izkušenj, da učinkuje »Franz-Josef«-voda naglo in zanesljivo, ne da bi povzročala težkoče.
Za odstranitev bolečin ▼ hrbtu «e zelo priporoča in spričuje to tudi nad 100.000 zahvalnih pisem, Fellerjev bol lajšajoči fluid iz rastlinskih •senc z zn. »Elza-fluid«. — Vtiranja ln krepke ma-laže s tem izbornim vtlralnim iredstvom navadno takoj učinkujejo in se izkažejo kot jako dobre. Velika priljubljenost tega izbornega sredstva ima za posledico, da so nastale razne ponaredbe. Zaradi tega nikar ne delajte poizkusov z drugimi sredstvi, temveč naročajte edino pristen »Elza-fluid« pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg it. 134 (Hrvatsko). Predvojne cene: 12 steklenic stane na vse kraje poštnine prosto samo 7'32 K. Ni tedaj samo najbolje, temveč tudi nacenejše bol lajšajoče vti-ralno sredstvo. Kar je že tolikim ljudem pomagalo, mora biti dobro in se zaradi tega lahko uporablja.
_ Tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske
kroglice z zn. »Elza-kroglice«. 6 škatljic poštnine prosto za samo 5 K 57 vin., se lahko istočasno na-roče. To je preizkušeno, želodec krepčujoče odva-jilo nenavadno točnega učinka, kateremu gre prednost pred drugimi dražečimi odvajalnimi sredstvi. Je jako priljuljeno.	(—va—)


nrsznte imtmm egksa .Sretbsvfigg* zastopstva"!
Prodam takoj radi selitve 12 Žnidaršičevik in 15 nemške normalne mere, dobro
prezimljenih in gosto zase- ««prlfli denih čebel ter nad ICC kg deloma v satju, deloma Močenega in dvakrat destiliranega, ekstra finega, cvetličnega, garantirano pristnega, pitanca. — Le na resne ponudbe odgovarjam pismeno. — Valsntin JnkeiJ, župnik v pok., Lahovce, p. Komenda.
li! 11
w i M
ii W	H iviimklliilž!
ali tudi brez lestvic, ki še ni preveč obrabljen, kupi Ignacij Muri, Jezersko
na Koroškem.
z dvoriščem in vrtom v Kranju, moderno zidana, 7,20 sobami s pritikiinami, lepe kleti, na najboljšem prostoru za nakupovanje poljskih pridelkov, tudi za vinsko trgovino ali za gostilno iz vrstno sposobna, se pioda za 50.000 K. — Ponudbe do 1. maja 1517 na M. W. posta restante Kranj.
8 posebnim vhodom v bližini cerkve sv. Petra išče gospodična za mesec maj. Ima svojo posteljo ter visoko omaro. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod »soba« ši. 828.
% m
Iščem, vajeno kmetskega dela iu živine. Plača mesečno 30 kron. Nastop takoj. Vprašanja na upravo tega lista poti »Gorenjsko« št. 923.
boSezvai več sSoilctIJ preizkušeno kopaMšie
m poleni ¥ obrata
Radioaktivni, alkallSnl, solno kislino In jod vsebujoči topil vreleo.
ZDRAVLJENJE Z BLATOM.
Kranjska industrijska družba Jesenice -Fužine rabi za svoje tovarne na Savi, Javorniku in Dobravi
Vr. VII 726/16-13	929
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani jo pod predsedstvom c. kr. sodnije svetnika Regallyja, v prisotnosti c. kr. dvornega svetnika Pajka, c. kr. višje deželne sodnije svetnika Vedernjakn in c. kr. deželne sodnije svetnika Bežoka kakor sodnikov in pa c. kr. avskultanta viteza Prcmer-steina kakor zapisnikarja na obtožbo c. kr državnega pravdništva v Ljubljani z dne 14. decembra 1916, opr. štev. St 1574:16-1, zoper Franceta Dečmana zaradi pregreška draženja po g 18, štev. 2, cesarskega ukaza z dno 21. avgusta 1916, drž. zakona št. 261, po danes dognani glavni razpravi. določeni vsled naredbe z dne 30. decembra 1916, opr. štev. Vr. VII 726|16-7, v navzočnosti c. kr. državnega pravdnika namestnika Stdckla kakor javnega obtožitelja, prostega obtoženca Franceta Dečmana in zagovornika dr. Frana Počeka, po predlogu javnega obtožitelia, da se obtoženec spozna krivim po zmislu obtožbo in strogo kaznuje, razsodilo tako:
France Dečman, rojen dne 13. decembra 1863 v Spodn jih Gameljnih, pristojen v občino Moste, kat.. vero, vdovec, posestnik v Udmatu št. 56. že predkaznovan, je kriv, da je, zaradi draženja že predkaznovan, približno meseca novembra 1916, osobtto tudi dne 19 novembra 1916 na svojem domu v Udmatu izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, od strank, ki so hodile po mleko k njemu na dom, zahteval za liter mleka 50 h, torej za neutrpno potrebščino očitno čezmerno ceno.
S tem ie zakrivil pregrešek draženja po zmislu g '8, št 2, cesarskega ukaza z dne 21. avgusta 1916, drž. zak. štev. 261, ter se obsoja po tej zakoniti določbi uporabo § 260 lit. b) k. z. na en teden strogega zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem in na denarno kazen šestdeset kron, oziroma, ako bi se ta ne dala iztirjati. za daljnje tri dni v zapor, in po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenske pravde in ivzršitve kazni.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1917.
Premersteic m. p,	Ragally m. p.
in fpnskr
ME MSfilli dobe trajno delo pri bstonske-gradbercem podjetju
M k HraiiOTčtter, MaKverk Jaden&urg.
Gornje siajcrsko.
pfpiiilP iifPrP
I i Hm!« ■tifetsCs
vsake vrsSe in v vsa1:! množini L-tipi 111 plača po najvišjih cenah trgovska firma
w r<
IMš!
Kupi se že rabljena
Kupi se tudi večja množina
I* S 1 i it
Ponudbe na: Hm. Fodjed, Ljubljana, riorijanska ulica št. 3.
Kova dvobotesa, moška in .enslca s trpežno pnaumatiko, še s staro kot pred vojno. Imam v zalogi več takih kompletnih dvokoles in večjo množino »SIlVGfitt« .šivalnih strojev, tudt s kabinetno mizico. Vljudno se priporočam
i. is, mm, m m t is.
Predaja dokler je zaloga:
phnriiit, lili® m pmjge, Slinavke in Trapinonec.
Naročila za cikorijo in milo iz vršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrelka
«,-i6i	••'M
M* aussan
Ljubljen.1, Knrlovska ccsta 15.
MT3
MJ*™®?
'»So
'KJ?"
1 »HUsVjff^j'
mt
;v '> -S.
'-{'&: t ■
i.»»• -"-iv
m sicer
kurjače, to vanje, starosti, razmer.
sobni za delo.
razne delavce pri pečeh, valjavce, strojne delavce, ključavničarje, elektrike, težake kakor tudi preddelavce za obrat in električno obra-
—	Prosilci naj se javijo čimprej e pismeno z navedbo zahteve plače, samskega stanu ali so oženjeni, jezikovne sposobnosti ter vojaških
—	Invalidi naj naznanijo, kako so bili ranjeni in v koliko ao spo-
IOO ntrov zdravo domače pljato
osvežujočo, ttobro in /.Ojo gaseče bi lahko v h a k tam priredi z malimi stroški V zalogi so snovi za 1 ananas, .jabolčnih, grenadino, maUnovcc, poprova meta, rauakatelec, poiaerančnlli,diiočanor-la vl&ajovec. bliaziti so no moi'«. Ta domača pijača se labkopije poloti hladna r ozimi tudi vroča namesto ruma n'i žpanja Snovi z natanč. navodilom stanejo K'12' nun. »o povzetju JAIJ CSOLiCH arožerlja pri arifjeln, BK.NO 043 Slorara.
COO kron v zlatu
čo no odi.t.-ttm 1-rema Grolich z zraven »padajočim inllom vso co.'nčr.e pege, mnroge, soluSno opekline, ortoo, obrazno rdeoloo itd. in no ohrani kožo mla doBtno s\oio in nežno. Cona K 6'7B s poštnino vred 3 porci]o Blanejo K 16'—, U po.rcij
__30*70. Vse brez kakih nadnljnih
strobkov. Naslov /,a naročila
JAK GROLICH, drežarija pri angelu, BrnoC43, Mora/?.

»SJamantl za rezanje steklu za steklarje ln domačo rabe,
Diiamnnte zn steklarje morem dobaviti
Rod a j le
št. 4 po E 11-70. in št. 5'/, po K 18'-, kar
je dovoz prekinjen in se more surovo blago dobiti le težko iu po visokih cenah, .'ovzetje 86 vinar, več Za reeluo ln solidno blago jamči JAN CBOLIOK. dro-žerlje. pri ung-oln, BKKO 043 Moriva.
5rr»»T!nrFiM/ffl(n>ll 18 sredstvo za pomlaienje rraiHyUOa las, ki rdoče. svetlo m sivo laso in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3'70.
RydyoU1r^ovr°dae?i
bleda iioa. Loinek ie čudovit.
1 stekioulca s poštnino vred iCa 45. Povzetje 85 vinar. več. Naslov za naročila;
JAN GROLICH, drožerlja pri angelu, Drno 643, Morava.
nrikfl
eil I lil li l
Dobro znani
>k tiotel Mallner" Blede (Gorenjsko) PT sc pre^da
s popolno opravo, pravico na jezeru, z mnogimi njivami, travniki in gozdom
Dražba se prične dopoldne ob 9. uri na licu mesta v hotelu Mallner na Bledu.
Hotel s popolno opravo je cenjen na 224.215 kron; od te vsote odpade 52.900 K na opravo. Najmanjši ponudek za hotel z opravo znaša 112.108 kron, vadij 2i!.500 kron.	/
Dalje se proda hiša z vrtom v cenilni vrednosti 42.218 K z najmanjšim ponudkom 21.109 K, vadij 4222 K.
Njive, travniki, pašniki in gozd, ki se prodajo posamič, so cenjeni na 39.500 K; najmanjši ponudek znaša 26.400 K. vadij 3950 K.
Vse posestvo je cenjeno na 305.903 K; najmanjši ponudek znaša 159.730 K in potrebni vadij 30.600 K.
Interesentje naj si pravočasno preskrbe potne liste in legitimacije (Passier-scheine) (te izdaja .,Passierscheingruppe" v Ljubljani) za vstop na Kranjsko (Bled).
Za premnoge izraze sožalja ob težki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega iskrenoijubljenega brata in strica, prečastitega gospoda
M: I
"i. ' ? i"! I
duhovnega svetnika, župnika v pok. in posestnika
izrekamo tem potoni svojo najtoplejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo preč. g. duh. svetniku-sošolcu Fr. Brcncetu za vodstvo pogreba in vsej prečasiiti duhovščini, meščanstvu in uradništvu, vsetn sorodnikom iti drugim, ki so se od blizu in daleč v tako obilnem številu udeležili pogreba in blagopokojiiikti izrazili zadnjo čast; zlasti se zahvaljujemo še blag, gospodu dr. Ed. Savniku za njegovo veliko skrb, in prečastilernu gospodu Pečariču za tolažbo ob težki uri.
Preblagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag sponlin.
Kranj--Bistrica, dne 13. aprila 1917.
Globoko žalujoči osieii.
W<M
St. 83.
SLOVENEC, Ha« R »prfla 1911
Med Slovenci m NiZje Avstrijskem.
Vsled ukaza prevzvišenega gospoda
anezoškofa goriškega sem šel obiskat begunce na Nižje Avstrijsko. Od kod so ti begunci? Ali so Slovenci? Morda so celo kaki Italijani iz Istre, Pulja? Morda so Hrvati? Pri posredovalnici v Ljubljani so trdili, da so Šempeterci. No, pa dobim g. župana iz Šempetra in ta pravi, da ni tod niti enega Šempeterca, — Sicer pa, da so le Slovenci! Bomo se že kaj pogovorili! Ali kod in kje jih dobim? Prevzvišeni mi je imenoval par mest; drugo naj poizvem na Dunaju. Prevzvišeni mi je dal veliko naslovov, kam naj se obrnem na Dunaju, med drugim tudi naslov veleč. g. dr. Knavsa, begunskega centralnega odbora in druge. — Kamor sem prišel, sem slišal še kak dober nasvet, kak dober nauk, dobil kako dobro knjigo, Dobri ljudje na Ježici so mi poskrbeli via-ticum, šunko, surove in kuhane klobase, prekajeno meso, perilo, razne steklenice — češ, le, le vzemite, tam bo trda. No, •rčna hvala! Pa glej,, kaj se mi zgodi! — Ali je bil kovčeg premajhen, ali moja ner-voznost prevelika: pridem na Dunaj, pa vidim, da mi veliko reči manjka. Ali sem doma pustil, ali po poti zgubil, ali kaj? Pa, hvala Bogu, klobase so še tu! — In g. dr. Knavsa tudi najdem kmalu. Če vse nauke pozabim, vse naslove zgubim, to dvoje zadostuje. — (G. dr. Knavs mi je tudi naročil, da moram te svoje doživljaje opisati v »Slovencu« — če mi g. urednik ne vrže vsega v koš!)
Torej, bil senj pri g. dr. Knavsu! Peljal me je v slovensko" sirotišče, povedal kako otroke uči slovenskih in hrvaških molitvic, kako hodi z njimi po dunajskih cerkvah. Povedal mi je še veliko drugih reči, med drugim, da naj grem kamor morem in znam, ker mi on ne more nič svetovati. Potem mi je razkazoval Dunaj. — Hodil je tako hitro, da sem ga kljub dolgim nogam komaj dohajal, — Tako naglo je baje treba hoditi po Dunaju. Šla sva po vseh cerkvah pogledat, seveda vedno v tek. — Tudi drugih znamenitosti mi je g. doktor pokazal silno veliko. Rekel sem, da naj greva v »Ro-tovško klet«, pa mi je odgovoril, da se to pač ne strinja z mojim imenom. In pri tem je ostalo. Drugi dan sem nadaljeval pot v Stf» Polten, zmučen in truden. Šele tam sem zvedel deloma na škofiji, deloma na glavarstvu, kje so slovenski begunci. Razdeljeni so v 22 vaseh.
»Slovenca Bog ne zapusti«, pravimo drugače; pa lahko rečemo: Slov&nca križ ne zapusti. Pa je tudi res. Že v prvi občini sem to videl! Pyhra. To je trg, južno od St. Poltena, 40 vin. plačaš za tramvaj v Harland — tu je veliko tovarn — 3 ure pa hodi peš proti vzhodu skozi gozd, pa si v Pyhri. — Kako so bili ljudje veseli, ko so zaslišali slovenski pozdrav! — Prošenj ne morejo delati, ker ne morejo tajniku dopovedati, česa rabijo, potrebujejo. Obleke ni, obuvala ni, kruha ni, duhovnika ni, V cerkvi drugače molijo, drugače pokopavajo itd. itd. Kdo more vse našteti!? Tajnik je z njimi prijazen, župan tudi, pekarica tudi; en duhovnik, kaplan tudi še. Ta zna laški, ena begunka zna tudi laški, tej potožijo, ona prestavi, g. kaplan pa pomaga, kjer more in kolikor more. Pa kaj, ko ne more biti povsod, večkrat ga ni dobiti in kedar bi ga najbolj potrebovali, ga ni. — Gorje človeku, ki ne zna jezikov!! Ubogi ljudje! Zdi se, da so preplašeni, občutljivi, vajeni slišati le žalitve! Žal, žal, da tudi tam čutijo in sumijo žalitev, kjer je ni! Jezika ne razumejo. Če se dva Nemca pogovarjata, se že o beguncih, če pa slišijo še besedo »Fliichtling«, potem pa fantazija doda vse mogoče. No, marsikatero stvar sem še po-prašal. Kako bi bilo dobro, da bi tam bil človek izobražen, vešč nemškega jezika. Marsikaj bi pomagal, posredoval in sprijaznil. Dobre volje ne manjka tudi pri Nemcih, Ker pa sedaj ti vidijo pri naaih ljudeh le temne obraze — ker ne razumejo njih žalosti — so sami tudi vedno bolj neprijazni. Žal da pride potem do neljubih besedi, prerekanja itd, — Vse bi poravnalo — znanje jezika. —
Tam so skupaj — v Pyhri — ljudje iz vseh mogočih vasi. Sernoiič iz Gaberjij pri Sovodnjah z otroci. Že tri leta po svetu. Ves poln žalosti in obupa. Ta le domov, domov hoče! Kam? Ko ni mogoče!! Bil je kamnosek — cestar; rad bi dobil vsaj blizu Ajdovščine kako podobno službo. — Tam je tudi družina Sulic iz Prvačine; dva mladeniča 16 let; kdor yna delo za njih, naj piše v Pyhra, Egclsce 1. — Ravno tu so tudi drugi Prvačkovci, Poprašali so, kje jc njih župnik, pa sem povedal, da ga je nadškof poslal na oni kraj Dunaja med begunce, Tam so — v Pyhra — tucli Dornberža-ni, Zatoščani, Šempasci itd., iz vsake vasi nekoliko. Vsi so edini v tem: ne v barake! Raje umretil
Na glavarstvu so mi povedali, da jih pojde tje še 300. Naj svetujem to ljudem in naj povem, da bo tam bolje zanje. Pa nič ne pomaga! Le ne v barake — pravijo. In pri odhodu sem jim moral samo to obljubiti, da bom sp®r»®ii njih žoije pa glavarstvu: ne v barabe! — Ne, Fi>g z vamil Pride iepo vreme, pride delo na polju. Pripo-
ročal sem, da naj se ljudstvu priporoči, naj begunce vzamejo na delo in jim dajo tudi hrano. Morda bo bolje! Bog sc jih usmili in jih tolaži, — Gospod župnik je bil do mene sila prijazen; prosil me je celo, naj še pridem, da obiščem te begunce, in obljubil vedno svojo prijaznost in pomoč v vseh zadevah, Naj mu bo tu izražena moja zahvala! — Šel bom tudi tje, kadar mi bo le mogoče. — Če bi kdo imel meni kaj sooročiti v zadevi teh ubogih ljudi, naj rni "piše na naslov: I. Vodopivec, St. Polten, Franzis-kanerkloster.
Str. b.
Usteno iraiaKnl m? v Hežeisem v litini.
I. večer v torek 17. aprila ob 8. uri zvečer.
Sodelujejo: V koncertnem delu: gospa Cilka Otahalova, bivša operna in koncertna pevka češkega narodnega gledališča v Pragi, dvorne opere v Sfuttgartu in slovenske opere v Ljubljani. — Gospa Marija Periilova, bivša operna in koncertna pevka mestnega gledališča v Poznanju in slovenske opere v Ljubljani. — Gdč. Angela Malic, altistinja, gdč. Mila Počivalnik, so-pranistinja, gdč. Jeni Peršlova, absolvenii-nja konservatorija, pri klavirju. — MoSki zbor: G, Lavoslav Pahor, glasbeni vodja koncertnega dela. — V drami. Dame in gospodje: Gospa Zoiija Zvonarjeva, bivša prvakinja dvornega gledal, v Sofiji in kralj, hrvatskega gledal, v Zagrebu kot gost, g. Miiaa Skrbinžek, g. Anton Danilo, režiserja slovenskega gledališča v Ljubljani, g. A. Juvaa, g. J. Gorski. — Spored. I. del: L. Mudovornik: »V celici«, bas (alt) solo; Ri-hard Skraup: »Ljubav«, pesenn, poje gospa M. Peršlova. Slov, narod, pesmi. Harmonizi-ral L. Pahor, »Soča voda je šumela.* »Kaj pa ti pobič.« »Jc pa davi slanca pala.« »Kako bom ljubila.« »Oj ta mlinar« (koroška). »Ko dav' odsev.« Koje moški zbor. — L. Meyerber: ».Ples senc«, iz opere »Dinorah«, A. Maillari: Arija iz opere »Puščavnikov zvonček«, poje gospa Cilka Otahalova. — H. del. Slovenske narodne pesmi, »šopek šostih vojaških narodnih pesmi«, priredil L. Pahor. — »Moja kosa je križavna« (koroška), zapisal Fr. Kramar. — »Moj očka hna koajička dva«, »Čukova ženitev«, har-moniziral L. Pahor. — A. Dvoržak: »Prerok Ifabezni«, »Tolažba«, J. Pelz: »Idila, valček (češka), dvospevi. Pojo: sopran gosoa Cilka Oiahaiova in gdč. M. Počivalnik, alt; gospa M. Peršlova in gdč, M. Malič. — III, del, »Maska satana«. Groteska v enem dejanju. Soisal Pavel Czimer. Preložil Josip Šest. Režiser M. Skrbinšek. — Igra se vrši v ravnateljevi pisarni. — Vstopnina: Sedeži v ložah: I. nadstropje loža št. 10, 9 in 8 po 5 K, v ostalih po 4 K, sedeži v pritličnih ložah po 3 K 50 v., sedeži v ložah II, nadsk-opia po 3 K, rezervirani sedeži po 3 K in 2 K 50 v., partemi sedeži po 3 K 50, 3 K, 2 K 50 v.' in 2 K, bal! con po 3 K, 2 K 50 v. in 2 K, galerijski sedeži po 1 K. — Sedeži v predprodaji pri blagajni deželnega gledališča.
Kanile si m raste v.ie Pol Mm.
Poljski listi priobčujejo po uradni petrograjski brzojavni agenturi besedilo oklica nove ruske vlade Poljakom, ki se glasi:
»Poljaki! Bivša politična?1 vlada Ru»?.je, vir vašega suženjstva in našega razbitja, je padla za vedno. Osvobojena Rusija, vpo-osebljena po provizoričtti vladi, ki je od nje vpostavljetia in legitimirana, Vam pošilja bratski pozdrav. Kliče vas do življenja in svobode. Stara vlada Vam je obetala lažajtve obljube, katere bi sicer lakko izvedla, toda jih ni hotela. Centralne države so izkoristile njen jjreh, da bi Vašo dežel« zasedle in uničile. Namen obljube iluzorič-nih političnih pravic, ki se ne raztezajo na ceK poljski narod, ampak samo na clel od sovražnika trenutno zasedenega ozemlja, je strojni! izključno za tem, da premaga Rusijo in njone zaveznike. Za to cono so hoteli kupiti kri naroda, ki se ni bojeval nikoli, da vzdrži despotizem. In tudi sedaj se noče poljska armada bojevati pocl ukazi dednega vraga za uničenje svoje lastne svobode in za razkosanje svojo domovine.
Bratje Poljaki! Tudi za Vas bije ura velikega probujenja! Svobodna Rusija Vas kiiče v bej v svojih vrstah za svobodo naroda. Ruski narod, ki je vrgel raz sebe jarem, priznava tudi poljskemu nar«du polno pravico sklepanja o lastni bodočnosti oo lastni volji. Provizorična vlada, zvesta dogovorom z zavezniki, zvesta skuonemu načrtu vojne z bojevitim germanskim svetom, smatra vpostavitev neodvisne poljske države iz vseh pokrajin, kjer imajo Poljaki večino, za predpogoj trajnega n ir;i v prihodnji novo prerojeni Evropi.
Poljska država, združena z Rusijo na podlagi svobodne vojaške zveze, bo ustvarila silni val proti pritisku centralnih držav na slovanske narode. Svobodna, združena Poljska, si ho sama začrtala obliko svoje vlade. Izrartila bo svojo voljo v ustavodajnem sbc-rv.. skl:ff«inon» sa padlsfi gftas-svakic praviš« v st»ia®n» mostu roliske. Rusiia ima trdno oreoričanje,
da bodo narodi, ki so živeli stoletja in stoletja združeni s Poljsko, dobili na ta način popolno jamstvo svoje družabne in narodne eksistence. Ruski ustavodajni zbor je končno pridobil in vzdržal novo, bratsko zvezo. Ta ustavodajni zbor bo dal tudi svojo privolitev na teritorijalno premembo ruske države, ki je potrebna za ustanovitev svobodne Poljske. Bratje Poljaki I Sežite v roko, ki Vam jo nudi svobodna Rusija. Zvesti stražarji ve-*ke tradicije davnine, vstanite, in začnite novo dobo nove zgradbe Poljske. Naj združi bodoča enotnost naših narodov in naših držav tudi enotnost naših čustev in naših src. Naj najde klic zvestih prijateljev \ aše svobode s ponovno silo v Vašem srcu odmev. Naprej v boj! Ramo ob rami, roka v roki! Za Vašo in našo svobodo!« —
Slecle podpisi vseh ministrov.
Oklic ima gotov namen, pa Poljaki na ruske besede ne bodo nič dali. Preveč so trpeli, da bi njihovo trpljenje, pod ruskim jarmom moglo odvagati obljube.
»Glos Narodu« dostavlja: »Na ta način je priznana zgodovinska potreba neodvisne vloge v vrstah državnih narodov od obeh vojnih strank in od vseh treh držav, ki so pred dve slo leti skupno zbrisale Poljsko s karte Evrope. Z akti 5. listopada je morala revolucijonarna Rusija izvajati posledice.«
tlaki na Krasu.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
Po zadnjih hudih bojih z Rusi 12. in 13. avgusta ,1916 v Galiciji smo prišli 15. avgusta t. j. bilo je ravno na praznik Marijinega Vnebovzetja v vas Borežnica koder smo v ondotni gališki cerkvi imeli sv, mašo pri kateri smo se spominjali izgubljenih bratov, in dali Mariji zahvalo za srečno vrnitev iz krvavih bojev meseca julija in avgusta 1916,
Drugi dan obišče naš polk general pehote nadvojvoda Fran? Kari, sedanji naš presvetli cesar. Polk se razvrsti v vrste, in naša godba zaigra — Bog ohrani... pri čemur postanejo obrazi resni, spominjajoč se na zadnje hude boje in na delo katero smo opravili domovini — našemu presvetlemu cesarju. Naš sedanji presvetli cesar pristopi m gre od ene vrste do druge, vprašuje tudi infnirteriste skoro popolnoma slovensko (malo mešano s hrvaškim) kako je bilo v zadnjih bojih? Kje je doma? Kako se počuti? Kako so domače razmere? itd. Pri tem se je naš presvetli cesar dol^o mudil, —- vse se jc čudilo njegovi veliki prijaznosti. Ko je bilo pregledovanje in osebni pogovori končani napravi naš presvetli cesar govor, v katerem se zahvaljuje polku za njegovo junaško delo v bojih z Rusi od 1. do 7. julija pri Kobilica potoku, in 12—13. avgusta pri Bochoryszani; nam pove novico da se preselimo že drugi dan v našo ožjo domovino, na soško bojišče, izraža zaupanje v nas, da bedemo preti zahrbtnemu sovražniku Lahu, ravno tako opravili svojo dolžnost, pridobili tako čast polku, in domovini prostosti — svobode. Veliko je bilo veselje pri tem sporočilu, in še večje ko smo drugi dan bili že v železniških vozovih in se peljali proti domačem kraju.
Prišli smo sem na Kras, koder so namočena tla s krvjo naših bratov, in se dela zemlja po njihovem kamenju iz njih trupel.
Ravno ob času našega prihoda, si je iskal Lah poti na 1 rst, in si je odločil zato dneve oktobra, in novembra 1916, katere smo imenovali mi 8. in 9. laško ofenzivo. Ker sem opisal razvoj 8. in 9, laške ofenzive, stališče polka pri Hudemlogu v članku priobčenem v »Slovencu« 23. XI. 1916, misKm da bo čitateljem »Slovenca« to še v spominu, in bi bilo zafcoraj odveč to še enkrat .popisavati, Tudi uradna poročila od 8. in 9, laške ofenzive, in visoka odlikovanja pri polku, spominjajo na te krvave dnove.
Ker je uvidel Lah, da so časi za potovanje na Trst slabi, nas pusti od tega časa naprej, precej v miru. Edino kadar pripelje posreči municijo iz Amerike ali od kod jO že dobiva, takrat nam hitro pokaže modele novih granat! Pač pa je od naše strani dobil sedaj že večkrat neljuba presenečenja. Tako nam jc pri teh neumnostih prepustil po več sto ujetnikov, katere smo potem izpraševali o njihovih načrtih. Kakor so izpovedali, jih to zelo moti, in si nemo-rejo tega prav tolmačiti, kaj lo pomeni.
Ker sc bližamo spomladi, in ker so civilisti morali se umakniti zavoljo vojaštva daleč cd bojne črte, in ker je treba da porabimo vsako ped zemlje, je odredila vojaška oblast, da se mora vsaka vojaška rezerva porabiti za kmetijska dela in tako nadomestiti pri obdelavi zemlje odšle civiliste. Ker smo imeli tudi mi to srečo da smo postali enkrat rezerva, smo obesili puške, in prijeli za plug, lopato, vile, in nož za obrezovanje trle. Gnoja za obdelavo je zadosti, kar je glavno, ker sedaj je prebivalcev tukaj več kot ob mirnem času, in
je tukaj tadi velik« t»iwu"jivci ve VimB voMk® !v«t4, m ImiJc »foraj vse obdelano in zagnojeno kot le kdai.
Sejali bodemo malo, pač pa več sadili. Sejali bomo ječmen, sadili pa krompir in turšico. Tudi vinograde bodemo popravili kar se bode dalo, zakaj pri polku je veliko Primorcev, Dolenjcev in sploh ljudi kateri so iz vinorodnih krajev doma, in se torej razumejo na trto. Tudi naši Gorenjci kateri so obiskovali kmetijske šole, in imeli doma pri hiši kakšno trto (brajdo) jim tudi delo s trto ne bo prišlo kot tuje v roke.
Kako bo potem z žetvijo? — Rečeno je, da ako prooeha vojska, in pridete civilisti do žetve nazaj, ostane žetev Vam, in plačate vojaštvu samo vrednost semenaj ako pa vojska žetve ne bo upoštevala pa ostane pridelek vojaštvu, civilisti pa dobite nekaj odškodnine za zemljo, kot neko najemnino.
Pripomniti je, da ako bomo mi vojaki tukaj ob času žetve, ne bojo imeli sadeži časa za dozorenje! Veselje za obdelavo po- ' ja imajo fantje večje, kot pa za delo v za-kopih. Zakaj ker tukaj se vsaj lahko prosto gibljejo. Zvečer ko sc delo neha, se zberemo na sredi zapuščene vasi in zapojemo pri stan slovenski lipi kakšno prav oo kranjsko.
Tudi naša godba nas razveseli v večernih urah s svojimi koncerti. Prišli smo ze tako daleč v tej nesrečni vojski, da imamo nedaleč za bojno črto ICino-gledališča, katera tudi sedaj od časa do časa malo pogledamo. Samo ta grdi Lah nam pa tega ne privošči, da bi se v njegovi bližini zabavali v Kinu, in nam je tako pred nekaj dnevi enega fanta na sredi gledališča težko ranil z drobcem granate, katera je v neposredni bližini gledališča eksplodirala.
Sedaj se bližamo Veliki noči. Na Veliko noč gremo najbrže v Kino, samo ako pride Lahti na misel, da se mi danes najbrže v Kinu zabavamo in bi nam poslal par granat »als ein Akt ffir sich«, bi bilo pa ze neumno da bi bil v Kino nesrečen, ko je poprej mogoče iz hudih bojev zdrav prišel! -	_ Gregorc. -
Trelia Velika noč m mm polja.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Leta 1915. je bilo naše bivališče na malem hribčku, pod katerim je pela tužno pesem krvava Zalotvinska Bistrica. Sredi meseca marca smo si že za silo uredili bivališče, seveda le toliko, da je vsakdo v slučaju slabega vremena vtaknil glavo na suho. Prišel je praznik velika noč; vreme, smo imeli zelo slabo. Snežilo je neprestano, tudi hud mraz je bil. V zgodnjih jutranjih urah sem se vzdignil s trdega ležišča, za prvo silo se malo s suhimi rokami obrisal po obrazu, misleč na umivanje, nato pa opravil nujna dela; v prvi vrsti sem moral skopati grabenček izpod ležišča, pod katerim je stala voda in mi namakala suhe kosti m kozo. Obuvati in oblačiti se ni bilo treba torej je bila vsa toaleta kmalu gotova. Nato sem šel k bližnjemu studencu po vodo, Idoč slišim klicati moje ime — ozrem se — nikoga ne zapazim. Klici se ponav-'f.l° ~ ,za,ceI se™ se zanimati, kdo me klice. Dobi sem odgovor, da je še nekdo drugi z enakim imenom. Radovedno stopim bhze revne, nizke barake in spoznam v tuji osebi mojega bratranca. Tako sem prvič v svojem življenju spoznal svojega bratranca. Začel se je kmalu živahen pogovor o ljubi domovini in o grozoti vojne. Kakih 10 korakov od bivališča mojega bratranca je pridno kuhal njegov prijatelj leže na mokrih tleh zgance ter pihal iz vse duše v slabi ogenj. Kmalu je bilo praznično kosilo gotovo — povabljen sem bil tudi jaz. Seveda si nssem pustil dvakrat reči, točno sem držal zhco v rokah. Bilo nas je nič manj nego 8 okolu malega ruskega kotlička. Pridno smo zajemali po žgancik. Hvalili na vse načine izborno jed na tako velik praznik katera nam je istotako dišala kakor nekdaj v srečnih časih najboljši kolač v lepi domačiji. — V pondeljek nismo imeli več moke, zato ni bilo treba kuhati žgancev in seveda tudi ne jesti. Zadovoljiti smo se morah s sunim komisom. Tako so minuli prvi prazniki na bojni črti.
Leta 1916 smo spremenili mesto. Tako smo na krasnem kraju sredi Tirolske bivali v mah vasici za rezervo, ter čakali kedat pride cas, da požgečkamo malo Pepinota kar se je tudi pozneje zgodilo. Okolu nas so se mogočno razprostirala visoka gorovja pokrita s snegom, krasna vinska trta je že zace a poganjati. Na veliko soboto je odkorakal celi regiment v 5 minut oddaljeno vaško cerkev, v kateri so zapeli slovenski tantje »alelujo«. Obiskal je hrabre 17te sam divizijonar in z velikim ponosom zrl v oči fantom, ki so mu bili vedno zvesti in ne-ustrašljivi. Po vstajenju smo defilirali pred g. divizionarjem, kateri ni mogel prehva-hti reda in izurjenosti polka. Dospevši domov smo dobili čaj, ter se kmalu vlegli k počitku. Na veliko nedeljo smo šli k službi božji, potem je bilo kosilce, katero se je razločevalo od vsakdanjega; dobili smo zrezke in dobrega fižolčka. Popoldan smo balinali na lepem vrtu, katerega je dičila iepa vinska trta. Pred večerom smo zapeli nekaj slovenskih j»<*swu, Nato stno se razšli vsak na svoj prostorček in kmalu za-soali, Ponedeljek je bil enak nedeliL Vr«.
Strm &
6D0VKPIH0, bi m afptfhc 191%
BL 85,
me t« bflo kramo. Tako Je pokx£a tomna nač drug« praznike v tuflnit
Polomi v Brzezflnyn
»Kuryer Lwowski« poroča o pololaju mesta Brzezany, ki leži ob bojni črti, naslednje: Na splošno ima mesto pač še tieto lice kakor preje, toda življenje postaja čimdalje žalostnejše in meeto je čimdalje bol) zapuščeno. Dan za dnem prihajajo nove ruske granat« in kopljejo poleg starih vedno nove jame. Ob lepem vremenu stresa gromenje topov mestno zidovje in tla, pokanje pušk in ragljanje strojnih pušk nič n« preneha. Od juga in vzhoda pogosto prihajajo ruska letala, ki jih preganjajo naši topovi. Nočd razsvetljujejo rakete in žarometi. V jasnih nočeh so ruski letalci že večkrat obiskali mesto, toda vržene bombe doslej niso napravile posebne škode; večinoma popoka le nekaj šip. Ruske granate »o tu vsakdanji gosti in kak dan jih pade na itotine. Zadnji čas uporabljajo Rusi velike izstrelke, ki jim pravijo »Ivan«; ti izstrelki povzročajo v zraku podobno žvižganje in bučanje kakor možnarski izstrelki, njihov učinek je pa še mnogo strašneji. Vendar so pa doslej še vsi »Ivani« tako srečno padli, da niso povzročili nobene posebne škode. Pet takih izstrelkov je nedavno padlo v bližino bolnišnice, a brez večjega zla. Rusi običajno obstreljujejo le po en del mesta; tu se prebivalci poskrijejo po kleteh in za zidovi, v ostalih mestnih delih pa gre življenje svojo običajno pot dalje. Zato ima tudi vsak mestni okraj svoje posebne spomine na strašne preživele ure. Seveda pa prebivalstvo nikoli ne ve, kateri mestni del si izberejo Rusi za cilj. Večkrat se dogajajo pravi čudeži, ko prilezejo izpod razvalin na dan živi in nepoškodovani hišni prebivalci. Otroci, ki so že tretje leto brez šolskega pouka, se malo zmenijo za granate. Vedno so prvi zraven, kjer se razstreli kak sovražni izstrelek. Preskrba z živili je še dokaj ugodna ter veljajo sedaj naslednje cene: ržena moka 60 v., goveje meso 6 K, svinjsko meso 12 K, surovo maslo 24 K, mast 20 K, slanina 16 K, sir 5 K 60 v., sladkor 1 K 40 v. kilogram; mleko liter po 1 K do 1 K 20 v., petrolej do 70 v. liter.
Slovenska voiaška pisma.
(Priobčil J. H.)
1.	Janez Andreju. — »Dragi brat. Predno Ti kaj pišem, Te prav srčno pozdravim. Dragi brat, nič se ne boj, če si potrjen, zaradi tega Ti ni treba biti žalosten, saj ni nič hudega. Le veselo zavriskaj in veselo zapoj. Če boš prišel na Taljana, ga vsakega ubij, bati se ne smeš nič, samo Boga se boj.«
2.	France Micki. — »Draga mi Micka. Sedaj se Ti najpred lepo zahvalim za Tvojo karto, ker sem jo prav iz srca z veseljem sprejel. Oj draga dušca Ti, to mi je dolgčas po Tebi, ali kaj si morem pomagati, ker ni drugače, da mi ki nosimo hlače moramo biti tukaj, da varujemo Vas, da Vas ne doseže taljanska zver, ker ona nam pije kri in ako nam ne da Bog kaj kakšnega konca, ne vem ali se še kdaj vidiva ali ne. Jaz sem zdrav kakor ribica v vodi in tudi Tebi želim ravno tako. Sedaj Ti pa pošiljam mnogo srčnih pozdravov. Prosim, odpiši še kaj, če Te je volja,«
3.	Jaka Lojzki, — »Na Pustno nedeljo. Najprej Te prav lepo pozdravim in Ti želim, da bi Te moje pisanje pri najbolj-8em zdravju našlo. In nocoj v moji službi »eni premišljeval, kakšen pust je'bil prej v civilu in kakšnega smo imeli pri vojakih, prvega in drugega in kakšen je tretji, vsi
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K L50, za otroke K 1*20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti zq več parov skupaj. Dobe sc pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Mm
Toplice (Hrvatsko)
zdravi trganje revmo 860 tschtas
Pojasni la in prospekti zastonj.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
•o M m %„„ tfifi tako Soda) •• )• tudi ari na« začel post, pa pri tobaku, 6tno ga že fuč. Pa pravijo, da ga m«nda ne bo v«č,
&m*ni S« čisto lahko min«, •« drugi š« grenko držijo, ko pa jaz. Piši mi š«, T« pozdravljam, Tvoj Jaka.«
4.	France »voji družini. — »Predraga mi soproga in otroci moji. Najpr«j Va« vs« skup srčno pozdravim. Odkar sem ■« vrnil eem, nisem še nič prejel od Va«, nobenega pisma, kakor tudi ne druge po&ljatve, za kar sem Vas prosil v začetku tega tedna, Težko pričakujem, ker me skrbi, kako je pri Vas. Danes smo bili tukaj skupno pri sv. maši, med katero je tudi bil lep primeren govor v dveh jezikih. Opomnil nas je č. g. feldpater že na velikonočno spoved, da poskrbimo tudi sami, če bi nam ne dovolili naS predstojniki in da se poslužimo in udeležimo milosti in pripomočkov, ki se delijo in dobijo ravno v največji meri pri prejemanju »v. zakramentov z največjim uspehom za sedanji bridki čas v vojni, za dušo in telo; da on bo že poskrbel, kar bo v njegovi moči, da bomo vsi lahko opravili svojo dolžnost, da živimo tudi dejansko po njegovih naukih in se v voljo božjo v vseh težavah udarno, tudi če bi nam bilo tukaj umreti, da vsaj to večno srečo po smrti pridobimo, za katero je Jezus Kristus za nas na sv. križu umrl. Ž Bogom,«
5.	Oče svojemu sinu. — »Bojišče, dne —. Sprejel sem Tvojo karto in se Ti zahvalim za pozdrav. Le nadalje priden bodi in živi tako, kakor sem tudi Jožku pisal, da boste v tolažbo zapuščeni materi. Le nikar jih ne žalite, to jim bo olajšalo bridke ure, in s tem boste, dragi otroci plačevali trud in skrb matere do Vas. Sprejmi Ti in vsi Tvoji bratci in sestrica moj Očetovski blagoslov, ki naj Vas varuje vsega hudega! Srčni pozdrav vsem, zlasti pa Tebi pošilja Tvoj oče.«
4 registrirne blagajne 1 velika omara za led
so naprodaj. — Natančneje so poizve pri
Mlekarski zvezi, LJnblJana, Dunajska ces*a št. 33«
Sprejme se deklica s primerno Šolsko izobrazbo, dobrih krščanskih stariSev kot
učenka
v trgovino z mešanim blagom pri tvrdkl Fr. Bernard na Polzeli, Savinjska dolina na štajerskem.	902
za mesarsko obrt se takoj sprejme pri Alojzija Breeeljnik, Spod. šiška 25.
Proda se iz proste roke
910

v Rožni dolini St. 197
(vila Antonija).
Vse podrobnosti se izvedo istotam od 12. do 3. ure popoldne.
Na prodal sta
polog zaloge Mengeško pivovarne na Javornlkn pri Jesen'cah (Gor.). Prva sloji pri ccstl in se v nji IzvrSuje gostilniška obrt, druga nekoliko višje proti želoznicl. V drogi hiši jo več delavskih stanovanj In spada k nja) njiva ln vrt. Cena jako ugodna. — Pojasnila daje: ADEI.A BALOH NA JESENICAH.
Knpllo se dobra ohranjene
Stelaže in pult
za Špecerijsko trgovino. Kje, pove uprav-nifitvo ..Slovenca* pod Štev. 873.
se kupi 805
v vsaki množini.
Plača se dobro. — Ponudbe na
Ivan Ogrin,
Laverca pri LJuM|anl.
vajena mešane stroke, izurjena nekoliko knjigovodstva, vešča slovenščine in nemščine, pridna in zanesljiva, žoll službe v mestu ali na dežoli. Naslov pove uprava tega lista pod št. 859.
od 1 m dolgosti, £0 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. Pogačnik, 5,07
LJnblJana, Marije Terezijo cesta št. 13.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da je pri meni več parov
li Hen i«
na razpolago po nizkih cenah. — Se naj-topleje priporočam Frančiška Furlan, roj. Kobilica, Pot v Rožno dolino štov. 8.
pleskarski ln likarskl mojster
MubSjana, KimsHa sesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
9S
(Tltambilije
' IU aX ilVk,	vrvel iva nvoila
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Gerne
graver iu izdelovatelj kavčuk - štambilijer
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
z Goriškega išče službe. Kdor ga potrebuje, naj poizve naslov pri upravi .Slovenca" pod Št. 919.
V r
v pouk. I LJubljana, Breg št. 18, III. nadstropje.
' i
I
, /

C. kr.
Snlošna prometna banka
C. iapr
Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. — 33 pcaraznSc, ilogaS Marijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital 60,206.000 K Reserve 17,000.000 X
prav.
nbliana,
Henrik Weisz gES*
Ustan. 1910.
dobavlja po povzetju naslednje Čevlje v vsaki
velikosti. Rizike? izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno nI mogoče postreCI. Par dam-4 , , skih Čevljev K 35.-, K zakon, protokol 40.—, K 45.-\ In KflO. K 00. Par Čevljev za strapac (bakancl) K 50.-, K 60.—, In K 70.—. Par Čevljev za gospode K 43L—, K 50.-, K 55.-, in K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnlij« cene. 1 Skatlja kreme za Čevlje KI.—
Slav. občlDstvu ln gosp. trgovcem prlporoC«m
slamnate čevlje (solne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker jo druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskuall FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu,-poSta Domžale pri Ljnbljanl, H7
Vojna zapsstna ura
, natanSno rosni, ta n-
i pds. Mikal ali Jaklo K 1 1».— 1«— to-— ■ radij. Kvetiln. kazalkam K 15 — tO — K 24 —T«r»-brnem okrovn K lt'— 14 — K SH -J ■ rady d vet. kazal. K 80— M-— »rebrna capa>tn.ws na alaBt. K 80 — 3«-— 40'— 14 kar. clata zapoitna on ua olnst. K 100 — li 120 - K 140 - S letno t>l»meno jam-utvo. Pošilja po povzetju. Nikiilt rizikol Zamena aove-ljena ali denar nazaj.
Prva tovarna ur Jan Konrad
o. lil kr. dvorni založnik BrQx it. 1558 (Oeiko.) Na ieljo ae vsakomur za»tonj poSlja moj glavni cenik,
Vsakovrstne
priporoča gospodom trgovcem ln slavnemu občinstvu v obilo naročltev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča. FR. CERAR, tov. slamnikov v Stobn, poŠta in žel. post. Domžale pri LJ.
C* f.
TglaieviliG plasoTlrin tn trnom Glasbil
Ljubljana, Wolio?a ulica II U.
Zaloga ter Izposojevalnica ula-
sovir je v, planin ln harmonijev. Ugodna m-mena Ih desetletno jamstvo. SpeOlelnl zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vaeh slovenskih zavodih.
Zaradi starosti prodam fr proste roke aft	po primerni ceni
!! bivšo suhnarsHo tovarno U
katera je dolga 86 metrov, Široka pa 10>/i metra. Stoji na precej močni vodi, katere padec znal« 4 metre. Poslopje je enonadstropno. V pritličju ln v prvem nadstropju je Železna tranemlsija. Okrog tovarne je 5 oralov zemljiSča. Tovarna je pripravna za vsako obrt. Na razpolago Je tudi električna moč, bodisi kot gonilna moč ali n razsvetljavo. V poslopju se nahaja tudi vodovod 853 z dobro pitno vodo. Oglase sprejemat
Jernej Grilc, posestnik, Zgoia, pofita Begunje pri Lescah, Gorenjsko.
Zaloge v Ljubljani: A*. Šarabon in dulius Elbert.
Telefon št. 41.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanjo denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obreatovanjem. - Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnth kurznih poročil. — Shranjevanje ln upravljanje (dopott) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
uatmena ln plamena pojasnila ln nasvet! o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsokdar
Nttjkulant.nejfio izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mas tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najeniodaja varnih predalov samoshrambe (salos) za ognjovarno shranjevanjo vrednostnih papirjev, listin, dragotln itd. pod lastnim zaklepom stranice. — Brezplačna revizija izžrebaaih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja brezplačno. Stnnje (tc.inrnili vlou na hranilna knjižice dno 30. novembralSlO K H3,241.M0.-,