Razne novice. Godovl priKoanJega (e3na, 18. nedelja: prva po Binkoštih. Presv. Trojica. 19. nondeljek: Celestin, papež; Ivo, spozn. ^ 20. torek: Rernardin, spozn.; Bazila, dev. in muč. 21. sreda: Valens, m.; Feliks Kant, spozn. 22. četrtek: iv. Rešnje Telo ; Helena, dev. 23. petek: Deziderij, škof; Andrej Bob. 24. sobota: Marija Dev. Pomočnica kristjanov. * Sv. O6e. Stanje sv. Očeta se je zdatoo izboljšalo, tako, da je mogel dne 7. t. m. prvič po svoji bolezni zopet darovati sv. mašo. * Iz sodnijske slnžbe. Dosedanji prvi državni pravdnik v Celju,*' d'r." latfanuel Bayer, je imenovan za, nadsvetnika pri deželnem sodišžu v Gradcu. O njem se je pred kratkim govorilo radi tega, ker ni zaplenil članka celjske ,,Vahtarice", v katerem je ostudno pisala o avstrijskem prestolonasledniku. Vedelo se je, da bo mož kmalu šel iz Celja, toda to nas je sedaj presenetilo, da pride v Gradec. Dr. Bayer, sedaj odličen uradnik katoliške Avstrije, vzgaja svoje otroke protestantski. * Iz finangne službe. Davčni ofieijal Emil Pleskovic je imenovan za davčnega upravitelja, davčni praktikant Adolf Bristovič pa za dav&nega asistenta. * Bazpisana ufiiteljska mesta. Na trirazredni ljudski šoli v Hočah pri Mariboru |e razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 10. junija. Na dvorazrednici v Selah pri Ptuju pa je razpisano mesto nadučitelja. — Prošnje do 31. t. m. * jKatolišld (Uiaki uapadeai. Nemško katoliško d^jaško društvo ,,Karolina" v Gradcu je slavilo o binkoštnih praznikih 251etnico svojega obstoja. Svobodomiselno nemško dijaštvo pa je hotelo to z napadi na katoliške dijake zabraniti. Prišlo je do takih spopadov, da so morali tudi vojaštvo poklieati, da vzdržuje red. Še pred kratkim je sedanji voditelj krščansko-socialne stranke, dunajski župan dr. "\VeiBkirhner, govoril za sodelovanje nemških strank, katoliških in svobodomiselnih, ter vzkliknil bahate besede: Nekdaj smo bili^združeni kristjani, danes smo združeni Nemci. Graški katoliški dijaki bi sedaj dunajskemu županu lahko povedali, kako prijetno je to, kadar se palice svobodomiselnih študentov združijo z glavami katoliških študentov. * SOletnlca zaslužnega moža. Bivši poveljnik naše vojne mornarice, admiral H. pl. Spaun, je obhajal dne 9. t. rn. SOletnico svojega življenja. Kot vrhovni poveljnik vojnega brodovja si je pridobil mnogo zaslug za državo. Kotmož-poštenjak si je pridobil s svojim nepristranskim občevanjem splošno priljubljenost. Slavljenec je naš slovenski rojak in živl sedaj večinoma v Gorici. * jKapucinski rcd je razširjen po celem svetu in obstoji iz 54 redovnih pokrajin, v katerih živi 5303 mašnikov, 1122 klerikov, 244 novincev, 2956 bratov-lajikov, 240 kandidatov in 176 redovnih tretjerednikovTa redovna ,,armada" obstoji torej iz 10.141 bojevnikov. Red ima tudi 41 misijonskih postaj v vseh delih sveta, kjer deluje 698 mašnikov in 255 lajikov. Kapucini imajo sedaj enega kardinala, 6 nadškofov in 16 škofov. Kapucini so pri našem ljudstvu zbIo v Sasti in imajo na slovenskih tl^h, ^l^deCe s.amostane: Celje, Lipnica, Krško, Škoija Loka, Celovec, Gorica in Sv. Križ na Vipavskem. * f Jakob Pukl. V Marija Enzersdorfu pri Dunaju je dne 8. maja umrl po dolgi bolezni naš štajerski rojak g. Jakob Pukl, rojen 1. 1849 na Žečah v konjiški arhidijakoniji. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 11. maja popoldne v Marija Enzersdorfu pri Dunaju, ob ogromni udeležbi dunajskih Slovencev, zlasti pa slovenskega visokošolskega dijaštva. Z Jakobom Puklnora je legel v grob eden najboljših mož, ki nikdar ni pozabil svojega naroda in mu je ostal vse dni zvest. Bil je vrl mož, vzor slovenskega rodoljuba! Casten mu ostani v našem narodu spomin! V prihodnji šte\ilki prinesemo iz prijateljskega peresa njegov životopis. * Konštantinova slavnost v Mariboru. Kn. šk. dijaško semenišče priredi v nedeljo, dne 18. maja t. 1. ob 5. uri zvečer Konštantinovo slavnost s petjem, tamburanjem, deklamacijo in slavnostnim govorom ter igro: ,,Mlini pod zemljo ali Zladnje ure poganstva v Rimu", gledališčna igra v 5. dejanjih, kjer nastopi 23 oseb. Dejanje se vrši v Rinm v Času ,,zadnjih ur poganstva". P. n. gg. duhovniki ter drugi prijatelji dijaške mladine so prijazno vabljeni. * Slovenski mladeniči so najlirepkejši. Nemški list ,,Die Vedette" piše, da je bilo med avstrijskim vojaštvom 1. 1911 povprečno najmanj bolezni med slovenskimi fanti in da so ti povprečuo najmanj službenih dni izgubili. Umrl ni nihče. Kot najbolj zdrav kraj v celi Avstriji se imenuje Kanal na Goriškem, ker je bilo tam povprečno najmanj slučajev bolezni. * Nemška Kniečka Zveza za Stajersko je binkoštne praznike, kakor smo naznanili, imela svoj občni zbor. Zelo važno je, da je med drugim tudi oddala izjavo, v kateri glavno krivdo na nedelavnost štajerskega deželnega zbora pripisuje majhni skupini v nemški večini (Wastian - Ornig - Negri), ki zavzema proti Slovencem skrajno sovražno stališče. Naši pametni liberalci pa še vedno lajnajo po shodih, da so slovenski poslanci vsega krivi! Nemci so poštenejši v svoji sodbi kakor slovenski liberalci. * Kanone vllvajo. Liberalci, ki pomenijo pri spodnještajerskem slovenskem ljudstvu toliko kot plevel na cesti, se delajo zadnji čas čudno korajžne. 'Po raznih krajih, kjer je še kaj nemškutarjev in liberalcev, prirejajo strankarske shodiče, kjer sloviti celjski govorgiki slikajo svojim zvestim ovčicam zlate gradove, ki jih vidijo v svoji domišljiji kot verni člani Narodne stranke. Tako priredi Narodna stranka prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m., zopet dva shodiča, in sicer predpoldne v Ljutomeru, popoldne pa v Mariboru. 0ba shoda imata ,,zaupni" značaj, to se pravi: liberalci si ne upajo na beli dan. V Ljutomeru bosta imela gotovo glavno besedo politična pobratima novejše dobe, radenski Zemljič in orehovski Bračko, ki se zadnji čas tako pogosto vozi v Ljutomer, v Mariboru pa kranjski uradnik Kejžar, advokat dr. Glaser, liberalno-nemčurski učitelji iz okolice ter smolniški Glaser. Kanone bodo vlivali ti ,,narodnjaki" ne za boj proti njiii političnim bratcem nemškutarjem, ampak proti rodnira bratom, katoliško mislečim Slovencem. \\li pa bomo poskrbeli, da liberalno-nemškutarska pšenica v mariborskem in ljutomerskem okraju ne bo šla vklasje! * jKako učiio, kako delajo. Sooialni demokratje pravijo, da bo nastal pravi raj za delavce, kadar bodo njihovi nauki zavladali v Človeški družbi. Potem bo vsak delavec na dan 8 ur spal, 8 ur počival in 8 ur delal, tako, da bo na teden delal vsega skupaj samo 48 ur. Toda krščansko-socialni poslanec Spalovski je z zgledi dokazal, da socialni demokratje že sedaj drugače učijo in drugače delajo. Le v 12 socialističnili konsumnih društvih na Avstrijskem se je delalo samo 48 ur na teden, v vseh drugih po več. Tako se je v 63 rdečih konsumih delalo po 72 ur, v 58 do 78 ur, v 19 do 90 ur in v 5 rdefiih konsumih celo 96 ur, torej po 16 ur na dan! * Koliko zaslužijo banke? V času vsesplošne gospodarske krize, ko v obrti in trgovini navseh straneli poka, in ko med delavskim ljudstvom vlada kruta beda, v tem času se bankam sijajno godi. Vse so 1. 1912. mastno zaslužile. V naslednjem le nekaj primerov, pri čeraer pa je treba upoštevati, da številke niso popolnoma točne, kajti banke se razumejo na sestavo bilanc in prikrijejo dobršen del dobička, nekaj radi davka, nekaj pa zaradi delničarjev, da jim ni treba izplačati še višjih dividend. Izkazale so za leto 1912.: Dunajski ,,Bankverein" 27,635.804 kron kosmatega in 14,234.142 K čistega dobifika; 594.000 K se pa prenese na leto 1913., dividende se izplača VA'%, to je 30 li na delnico; anglo-avstrijska banka 23,214.758 K (predlanskim 19,64,0.965 K) kosmatega in po odbitku vseh stroškov 12,702.123 K (predlanskim 10,251.394 K) čislega dobička; dividenda znaša 20 K na delnico. Na I 3,000.000 so deli ,.na stran" ali sioer norabili; ,.L."nilerbanka" 25,246.106 K kosmatega in po odbitku vseti stroškov 13,687.811 K čistega dobička; dividenda zuaša 30 K (7'/2%); avstr. ,.Bodenkreditanstalt" 14 milijonov 901.418 K čistega dobička; dividenda znaša 57 K (19%!); pri tem pa še niso sklenili računov o mnogih mastnih poslih, ker hočejo za eno leto zavleči plačilo davkov! Avstrijski Kreditanstalt izkazuje 18,000.000 K čistega dobička, ki je pa vresnici mnogo višji. * Protialkoholni splsi se dobivajo pri društvu ,.Sveta vojska" in v Cirilovi tiskarni v Mariboru, in sicer: 1. Mali protialkoholni katekizera za male, pa tudi za velike ljudi. Cena komadu 10 vin. — 2. Fr. Avsec, Proti alkoholu brez dvoma! Cena 10 vin. — 3. Sveta vojska. Druga izdaja. Ccna 40 vin., 10 izvodov skupaj 3 K. — 4. Učitelj v boju proti alkoliolizmu, 2 zvezka, 60 vin. — 5. Razglednice, več skupaj naročenih komad po 5 vin., v knjigotržtvu komad po 6vin. — O malokaten stvari je dandanes toliko novednosti, zmot in predsodkov kakor o alkoholu. Ti spisi dajo najpotrebnejši pouk. V kratkem izda tudi mariborsko protialkoholno društvo majhne brošure o alkoholizmu. Z ozirom na to, koliko milijonov nam požre vsako leto nesrečni alkohol, naj se nikomur ne zdi škoda teh par vinarjev. * Plsmo slovenskega vojaka v Dalmaciji. Dragi ,,Slovenski Gospodar"! Ti si rai edini prijatelj, ki ine prideš obiskat vsak teden v kamenito Dalmacijo. Komaj pričakujem sobote, da te čitam in izvem, kako je še v moji domovini, v zeleni Štajerski. Tukaj je zdaj že velika vročina, vse lepo raste, žito je že za komolc visoko, tudi krompir je za pedenj visok, smokve pa bodo kmalu zrele; vse je veselo, ker je prišla Ijuba pomlad. Za nas rezerviste pa je žalostno, ker bo kmalu preteklo 5 mesecev, od kar smo tukaj. Pa pride tudi za nas enkrat vesela ura, ko nas bodo odpustili. Potem me boš zopet nrišel obiskat pod moj domači krov, k moji mili družini. Ce se pa usodadrugače obrne, da pride do vojske, potem pa s pogumnim srcem naprej: Vse za vero, dom, cesarja! Srčni pozdrav tudi vsem znancem, prijateljem in cenjenira čitateljem ,,Slovenskega Gospodarja"! — Trdnjavski topničar F. K. * Mraz. Hladno vreme zadnjega tedna in pribod takozvanih ,,ledenih mož" je povzročil med ljudstvom strah pred zopetnim mrazom. Da je ta strah deloma opravičen, potrjuje tudi neki znanstvenik, ki razlaga zadnji mraz v aprilu na sledeči način: V; začetku marca je divjal na Tihem morju velik orkan (močen vihar), ki je pozneje zadivjal tudi po Severni in Srednji Ameriki. Posledica tega viharja je bil nenavadno močen pritisk mraza, ki je tudi po naših krajih napravil mnogo škode. Ker pa se je orkan na Tihem morju koncem marca in v začetka aprila ponovil, zatrjuje isti znanstvenik, da bo koncem maja najbrž pritisnil zopet mraz. Isto zatrjuje tudi neki drugi učenjak, ki je prišel v svojih raziskavanjih ,,o uplivu meseca" do istega zaključka. Bog dai, da se to prerokovanje ne bi obistinilo! — Kakor poročajo listi, je zapadel na Ogrskem sneg, visok do 20 cm. Pritisnil je tudi precejšen mraz. Podobna poročila prihajajo tudi iz Nemčije in Franeoskega. Na Škandinavskem in Svedskera se je vsled hudega mraza in velikih viharjev zgodilo precej nesreč. — Tudi na balkanskem polotoku, pred vsem na Grškem, ie divjal nepričakovan vihar. Vsled teh vremenskih izprememb je napravila po dolinah slana tudi na Štajerskem na raznih poljskih rastlinah precej škode. * jKmetijska šola na Grmu je sedaj tako urejena, da ima zimsko šolo in enoletno šolo. Od učencev, ki so leta 1912 dovršili šolor so ostali vsi pri svojem poklicu. Tega mi o raariborski in grotenhofski šoli ne moremo reči, nasprotno je izjema, če se kdo vrne na kmečki dom. Večinoma se vzgajajo v teh šolah Valpeti za madžaronske in nemške graščine. Kmečki mladeniči, ki ne najdejo prostora v Št. Juriju, naj bi šli v Grm, osobito na zimsko šolo, ki traja od začetka novembra do konca marca.- Lani je bil le en Štajerc na enoletni šoli v Grmu. * Vlnogradnlšld tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v petek, dne 13. junija, in v soboto, dne 14. junija, s sledečim sporedom: V petek od 2. do 5. ure popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci. Žvepljanje in škropljenje trt. V soboto od 8. do 11. ure dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepIjenkami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenetza cepljenja, Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko) do 1. junija t. 1. Oddaljenim in podnore potrebnim vinogradnikom povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 vin. na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila. * Cebelarski te6aj[ na Grmu (Kranjsko) priredi kmetijska šola v nedeljo, dne 8. in v ponedeljek, dne 9. junija s sledečim sporedom: V nedeljo, dne 8. junija od 2. do 4. ure popoldne: Zivljenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni. Od 4. do 6.: Izdelovanje doraačega in dzterzonovanega kranjskega panja ter razkazovauje raznih panjev s premakljivimi satniki. V ponedeljek, dne 9. junija od 7. do 11. dopoldne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Cebelna paša. Pitanje čebel. Popoldne od 2. do 4. ure: Razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov. Vlivanje umetnega satja in pritrjevanjezžico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim rizkazo vanjem v šolskem čebelnjaku. Podporddobi pa le tisti, ki za njo pravoCasno po dopisnici prosi in ki se mu je izrecno dovolila. * Tečaji. Kakor je razvidno iz današnjih oglasov, se bo vršil na mariborski deželni sadjarski in vinarski šoli od 9. do 14. junija poletni tečaj za pridelovanje vina in sadja, združen s tečajem zaviničarje. Na državni gozdarski šoli v GuB\verku pri Marijinem Celju pa se začne s 1. septembrom llmesečni gozdarski tečaj, za katerega razpisuje deželni odbor 6 ustanov. — Na deželni podkovski šoli v Gradcu se bo vršil od 1. julija naprej polletni tečaj za kovače. Tudi za ta tečaj je razpisanih več deželnih ustanov. Ve6 v oglasih. * Naš les v Itallji. Uvoz avstrijskega lesa v Italijo je še vedno največji. Le Amerika uspešno tekmuje z nami, posebno v finejšikakovosti. Povpraševanje po lesu za kurjavo se je izmanjšalo, kor se ved- no ve6 kuri s premogom in plinom. Pač pa se potrebuje vedno več hrastovega lesa, nainreč dog, zaradi rastoeega vinogradništva. Hrastovega lesa prihaja največ iz Ogrskega po morju. Skrb za hraste se v naših slovenskih krajih preveč zanemarja. Vsak sadi le drevo, ki že njemu vrže dobiček, za naslednike ne skrbi. Sebičnosti je med nami prevei\ modrosti premalo. * Izvoz avstrijskega melikega lesa v 1. 1912 je znašal 240 milijouov kron, to je za 12m.niionov kron več kot 1. 1911. Izvozilo se je: stavbenega lesa -za 64 milijonov kron, za rudokope za 754 railijona kron, za papir za 14 milijonov kron, za železniške prage za 2 milijona kron, obtesanega lesa za 10 milijonov kron, žaganega za 145 milijonov kron. Leta 1912 je dosegel izvoz najvišjo številko. Na Francoskem so leta 1911 uvozili za 170,871.538 frankov, izvozilipaza 62,459.726 Jrankov lesa. * Tržno poročilo. Cena živini zopet pada. . Na graškem kakor tudi na včerajšnjem mariborskem živinskem sejmu je cena živini, posebno plemeni, padla pri 100 kg žive teže za 2—6 K v.primeri z zadnjim sejmom. Enako se nam porofia tudi iz drugih krajev. Ker je vreme zelo suho, se je bati, da bo jako malo sena in bo cena živini še bolj padla. — Na tujo strd se uvede večja carina, in sicer se predlaga vladi, da bo računala odslej 60 kron carine pri 100 kg. Se večja pa naj bo carina na umetno strd. — Žitne cene občutno padajo. Pšenica je izgubila zadnji teden celo 40—50 vin. pri 100 kg. V skoro enaki meri je cena popuščala tudi v drugih žitnih vrstali. Celo koruza je izgubila 40 vin. pri svoji ceni. — Med tem ko pri nas v Avstriji cene železu vedno rastejo, so sklenili lastniki železnih tovarn in livarn v Nemčiji, znižati ceno za vse vrste železa za 5%. — Za naše gospodinje prihaja razveseljiva vest, da se bo cena kavi zopet znižala za 2%. — Zidovski tovarnarji tkanin so zvišali ceno za svoje izdelke za 354%. * Vsak brlvec dobi od meno pn naročilu Lysoform-delavnic zastonj 2 elegantni pozlačeni posodi za desinfekcioniranje. Poštnino 60 v mora sprejemnik sam plačati. Posodice se dobe z nemškim in slovanakim napisom. Kemik A. C. Hubman, Dunaj XX, Petrachgasse 4. 1,800.000 frankov .... Nadaljevanje v današnjem oglasu nSrečke v korist Slov. Straži". Mariborski okra|« m Maribor. Preselitev c. kr. davčnega in sodnijskega hranilnega urada v uradne prostore, nahajajoče se v novem uradnem poslopju ,,Cesta v park" (gaj) pritličje, duri, štev. 7 do vštevši 18, se vrši dne 19., 20. in 21. maja t. 1. Ob teh dnevih. se uraduje s strankami samo v nujnih slučajih, zajedno se pripomni, da je vhod k uradnim prostorom davčnega in sodnijskega hranilnega urada v novem uradnemposlopju za stranke odprt samo ob glavnem pročelju poslopja. ra MapibWi Nameravanega cvetličnega dneva za nemško kočo na Pohorju prihodnjo nedeljo, dne 18. maja, sicer ne bo, pač pa bo ta dan velika tombola na korist nemškerau Šulferajnu. Ker se karte za tombolo našim ljudem posebno po trafikah in raznih prodajalnicah te dni zelo vsiljujejo, opozarjamo vsakega Slovenca in Slovenko, da je vsak vinar, ki se ga izda za te karte, dar nemškemu Sulierajnu, ki potujčuje v svojih mučilnicah slovensko deco. Pozor! Cvetlični dan za nemško kočo pa bo pozneje in bomo naše čitatelje pravočasno nanj opozorili. — Veletržec Mayer na novem Glavnem trgu je dal pri zidanju svoje nove hiše razobesiti frankfurtarsko zastavo. Pri njem kupujejo veči,noma vsi okoliški trgovci; živi torej skoro edino od slovenskega denarja. Cemu torej to izzivanje! m Sv. jKriž pri Mariboru. Bridka izguba je zadela tukajšnjo čislano rodbino Jakoba Sternad, p. d. Spesarjeve. Neizprosna smrt nam je nenadoma po kratki, nad vse muftni bolezni ugrabila Spesarjevo Mimo, ki je bila staremu gospodarju in gospodinji kaj krepka opora, katero bodo pač težko pogrešali. Veličasten sprevod, ki se je vršil na binkoštni ponedeljek popoldne, bodi žalujočim ostalim vsaj v nekoliko tolažbo. Spoštovani Spesarjevi hiši, v kateri je ,,Slovenski Gospodar" že od prvega početka star priljubljen gost in znanec, naše iskreno sožalje! m Jarenlna. Pri občinskih volitvah, ki so sevršile za tukajšnjo občino dne 8. majnika t. 1., so bili izvoljeni v odbor: V Ill.razredu: Ign. Supani6, Ant. Lorber, Ant. Sparl, Ant. Drozg; v Il.razredu: Avg. Lorbek, Jan. Sabeder, Mih. Sabeder, Jurij Pahernik; v I. razredu: Jan. Wenger, Ant. Kolarič, J. Vernik, Karol Schmirmaul. Sami vrli pristaši Kmečke Zveze. Nasprotnikov ni bilo blizu. Imena teh mož jamčijo, da ostane Jarenina kakor do sedaj v taboru Kme&ke Zveze. m Gačnik. Dne 13. majnika je bil pokopan v Jarenini TGletni kmet v Gačniku, Jurij Herič. Stal je pokojni vedno pri volitvah za iiesniško občino v vrsti naših slovenskih braniteljev. Svetila mu večna luč! m Sv. Jurij v Slov. gor. Dragi Jože! Zakaj se tako jeziš in huduješ zdaj nad enim in zopet nad drugim? Mašfieval bi se rad, pa ne veš, kdo ti je bil kriv, da so te brcnili iz občinskega odbora. Veš, krivo je bilo beračenje za ,,Stajereem" in pa .jeziConje čez duliovnike. V obraz si bil kot angelček, za hrbtom pa štajerčijanski pristaš; to kažeš s tem, da hodiš v tisto trgovino v Št. Lenart, kjer dobiš ,,Stajerca" na vrh. Stajerfiijanskih priliznjencev ne maratno. m St. Lenart v Slov. gor. Tukaj nam je neizprosna smrt ugrabila dne 3. maja Alojzija Arnuša, gostilničarja, ki ga je hudo in dolgo mučila jetika. Bil je star komaj 35 let in zapušča 3 nepreskrbljone otro- ke. Bil je tudi dober katoliško-naroden Slovenec, ki je vsepovsod krepko branil vero in narodnost. To je prifial njegov pogreb v ponedeljek, dne 6.maja popoldne, ki so se ga udeležili ljudje iz celega šentlenartskega okraja in veteranci z godbo ter ga spremili k zadnjemu počitku. Pogreb je vodil doniači gospod župnik v spremstvu šesterih gg. duliovnikov. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako srčno ljubil! m Hoče. Umrla je blaga gospa Eleonora MejovSek, žena g. nadučitelja Konrada Mejovšek v Reki, po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti. Pogreb je bil v nedeljo popoldne zelo veličasten. Stir' je gg. duhovniki, učitelji, šolarji in veliko drugih ljudi so jo spremljali na zadnji poti. Spavaj sladko mati blaga! Cenjeni družini iskreno sožalje! m Maribor. Občni zbor mariborske podružnice Slovenske Straže se vrši v torek dne 20. maja ob 8. uri zvečer v prostorili Zadružne Zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna). Na vsporedu je poleg običajrjih poročil in volitve novega odbora tudi še zanimiv govor. Vabimo vse dobročuteče Slovence in Slovenke mariborske na zborovanje. Pridite! m Slov. gleda>isče v Mariboru. V nedeljo 18. in v torek 20. majnika gostujejo v Mariboru člani ljubljanskega deželnega gledališča. Začetek predstave ob 8. uri zvečer. m Sv. Knž pri Mariboru. V nedeljo dne 25. maja se vrši po sv. maši v župnišču letošnji redni občni zbor Kozjaške posojilnice, na katerem bo govoril g. nadrevizor Vlado Pušenjak. Radi tega je želeti, da se vsi člani pa tudi drugi prijatelji zadružništva tega velevažnega zborovanja prav mnogoštevilno udeležijo. m LpitersberŁ. Na gostiji Ferenc — Repina sg je nabralo na predlog Andreja Repina za rSlov. Stražo" 4 K 2 vin. Ziveli! m Javenina. V nedeljo, 25. maja ponovi Dekliška zveza gledal. igro nNežika z Bleda", v nedeljo, dne 1. junija pa priredi Bralno društvo večjo veselico s sodelovanjem akademičnega društva Zarja v Gradcu. m St. Uj v Slov. gor. Občai zbor Kmet. bralnega društva se vrši v nedeljo dne 25. maja popoldne takoj po večernicah v Slov. Domu. Govorit pride govornik iz Maribora. Slovenci in Slovenke šentiljske župnije, pridite v obilnem številu! m Ccršak. Prihodnjo nedeljo 18. maja ob 4. uri popoldne se vrši pri g. Hamerju mesečno zborovanje skupine Jugoslovanske strokovne zveze. Obenem bo tudi običajno mesečno vplačevanje. Cirberžani in Selnioani, pridite zopet mnogobrojno! m Sv. Rapert v Slov. gor. Prijateljsko omizje je darovalo dne 7. t. m. za Slov. Stražo po ntlenartski podružnici 20 K. Slovenci, darujte za Slov. Stražo. m Hoče. Vsi prijatelji mladinskega gibanja od blizu in daleč, v nedeljo, dne 18. majnika v Hoče. Spored: Ob pol 10. uri pridiga (g. dr. Hohnjec), blagoslovljenje nove zastave in slovesna sv. maša. Popoldne ob 3. uri veselica v hiši g. Terezije Rojko. Pozdrav. nVesela pesem nedolžnega otroka", deklamira Orel. Govor, (6. g. dr. Hohnjec). BDomovini" poje meš. zbor. nPravica se je skazala", šaloigra s petjem. Vstopnina 40 vin., sedeži 80 vin. Ker se čisti dobiček porabi za Orle in zastavo, se preplačila hvaležno sprejemajo. Pt^jski okr»j" p Ptuj. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, minoritski samostan, naznanja vsem, ki imajo vkljub sedanji denarni suši kaj prihranjenega denarja, veselo novico, da obrestuje od 15. majnika t. 1. naprej hranilne vloge po 5%. Sprejema tudi hranilne vloge pri drugib. hranilnicah in posojilnicah, oziroma njih knjižice, in jih obrestuje, ne da bi se s tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi imel vlagatelj pri tem kakih potov ali sitnob. Prošnje na c. kr. sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica sama in sicer brezplačno; stranka plača pri tem samo koleke. p Ptuj. V nedeljo, dne 11. t. m., se je poročila vrla članioa Dekliške zveze, Terezija Brenčič, s pridnim mladeničem Francem 'Majerič. Poročencema kličemo: Na mnoga leta! — Naš Orel je dal letos 3 fanto cesarju. Pa naj reče kdo, da so ,,Cuki" za nič! p Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo, dne 4. maja, je v gostilni Smigovc prvič nastopilo šentvidsko tamburaško društvo. Ako se pomisli na kratek čas, ni še namreč 2 meseca, kar se je ustanovilo, igrajo fantje prav dobro. Vsa 6ast gre g. učitelju Rosband, ki jih je tako dobro izvežbal. p Cirkovce. Dne 30. p. m. je po kratki,- toda mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala g. Marija Ribič. Njen pogreb je pokazal, kako je bila pokojna splošno priljubljena. N. v m. p.! p Cirkovce na Dravskem polju. Pri nas se širi vest, da se bo ustanovilo, oziroma zopet oživilo Izobraževalno društvo, kar bi bilo zelo potrebno, posebno še za iante. Vsako nedeljo po večernicah bi šli v društveno sobo čitat kaj koristnega in zabavnega, mesto v krčmo popivat in polnit žepe krčmarjem. Le pogum fantje in ne dajte se zapeljati od par nevednežev i _ par nem6ur5kov in liberalnih petelinov ho6e v ,,Štajercu" in v drugih liberalnih listih okljuvati našega vlč. g. župnika, Zakaj pa? Ker jim je trn v peti. Pravijo, župnik jo bo moral pobrisati iz fare. A teni prerokom povemo, da tega veselja še ne bodo tako kmalu doživeli. p Sesterže. Dne 7. t. mes. se je našlo v potoku Crnec, kateri meji občini Sesterže in Cirkovce, mrtvo truplo okoli 60 let stare nepoznane ženske. Truplo je bilo najbrž le malo časa v vodi. Imeli je pri sebi 12 vin. in molek. Truplo se je pod nadzorstvora c. kr. orožništva prepeljalo v cirkovško mrtvašnico. p Sv. Andraž v Slov. gor. Kako krotek je vendar postal andraževski dopisnik ,,Sloge", odkar ne more veft s svojim zarjavelira možnarjem streljati dr. Ploju na 6ast. In kakor je videti, je že odnehal s svfr jim bojnim klicem, in zato se bo g. Brenčič zanaprej že smel pripeljati tudi zvečer k Sv. Andražu. Pa, ah, da bi andraževski dopisnik vsaj smel na Brenčičev shod! Potem bi gotovo preprečil, da bi na BrenCičevem shodu ne prišlo takoj do enoglasne zaupnice. Porabil bi trenotek in bi dvignil — kaj mu mar, če bi bil vsem našim ljubim in najuglednejšim Andraževčanom v zabavo in smeh — obe roki, in g. Brenčič bi ne dobil enoglasne zaupnice na shodu pri Sv. Andražu. Da pa dopisnik ,,Sloge" zraven tega še izraža skromno željo po svetlem cvenku, po podpori, ozi- roma, da mu je mar povišanje pla6, je lepo in prav. In če se mu zraven tega še cedijo sline po dijetah naših poslancev, pa tudi razumemo. Najbolj pa ve andraževski doj)isnik sam, koliko svetlih kronic je treba, ako se hoče ubiti tisti ljubi čas, zlasti sedaj, ko je andraževski dopisnik cel dan brez dela. Mi pa gledamo na to, h kateri stranki naš andraževski dopisnik spada. Vidimo ga in sodili ga bomo edino po tem, kako in koliko je zabil dolgega časa, in koliko je potegnil za to svojo brezdelnost mesečne plače. p Središčc. G. učitelj Franjo Serajnik nam piše z ozirom na članek o Marijiuih oltarčkih v sredifcki šoli, da v njegovem razredu to leto noben otrok ni omenil kaj o iiapravi takega oltarčka. Pač pa je gospod Serajaik \j;ričo celega razreda rekel: ,,Ker v. šoli nimate časa moliti Kraljici majnika na čast, napravite si doma oltarček ali pa idite k šmarnicam, da se priporoeate naši Pomočnici". Iz drugih besed v pismu g. učitelja Serajnika se razvidi, da središko u6iteljstvo sumniči ondotnega g. kaplana kot dopisnika našega lista o šoli in šolskih zadevah. Izjavljamo odločno in brez kakega poziva, da nismo od sedanjega g. kaplana nikdar dobili dopisa, vkaterem bi se bavil ali dotikal učiteljstva in srediških šolskih razmer. Prepričani smo, da bo učiteljstvo to odkrito našo izjavo tudi uvaževalo. p Vitan. Iz naše vasi so se letos preselile(v večni dom že dve gospodinji: Marija Curin in Marija Trop. N. v m. p.! — Kljub hudemu mrazu, ki js obiskal tudi našo vas, je sadno drevje še precej lepo cvetelo. Rž in pšenica se prav lepo razvijata. — Lov v naši vasi so prevzeli liberalni gospod Ivan. Naš pobožni liberalni očka župan imajo res veliko dela, zato jih je težko najti doma. Ce jih pa najdeš doma, ležijo na mehki postelji. Ce jih prosiš, da bi napisali živinski potni list, osorno odgovorijo: ,,Sedaj nimani časa pisati, pridi drugokrat". To ni za Vas lepa točka! Kadar boste zopet ob času občinskih volitev prosjačili glasove za svojo liberalno stranko, Vam bomo mi tudi nekaj bridkega povedali: ,,Sedaj nimamo časa, voliti liberalcev, na petelinovo popoldan pridemo." — Volilec III. razreda. p Samošaiii pri Sv. "Marjeti niže Ptuja. Iz naše vasi v ,,Slovenskem Gospodarju" še ni bilo nobenega dopisa. Opozoriti hočemo cenjene čitatelje ,,Slov. Gospodarja" na našo vas zategadelj, ker nosi ime po nekdanjem slovenskem kralju Samo. Samošani štejejo blizu 100 hiš, med temi jih je 5 naro&enih na ,,Slov. Gospodarja". To nam sicer ne daje najlepšega izpričevala, pa gospod urednik, obljubimo Vam, da se bomo počasi že začeli zavedati, da je ,,Slovenski Gospodar" najboljši list za kmečko ljudstvo. — Prebivalci naše vasi se pečajo po največ s kmetovanjem, nekaj s pridelovanjemčebule. Cebelarstvo je pri nas na zelo visoki stopinji in naš med slovi daleč po svetu. Letos so ga že zelo veliko prodali, posebno v Gradec. Dva posestnika se tudi pečata s trsnico ter pridelata vsako leto več tisoe lepega trsja. Vinogradnikom se je sicer letos nekoliko slaba pokazala, pa ako ne bo toliko množine vina kot navadno, se bomo pa tudi z vodo morali zadovoljiti, katera še ni nobenemu Samošancu zmešala pameti. — Občinske ceste nam, oziroma našemu občinskemu odboru, ne delajo nikakih preglavic, ker drugače bi se obcestni jarki gotovo nekoliko osnažili in gnojnica spuščala drugam, pane na cesto, kjer ve6 škoduje kot koristi. Ve6 prihodnjič! Središet. Dekliška zveza ima v nedeljo dne 25. maja svoj mesečni shod. LJHtomeraM okraj« Ljutomei1. Iz trga smo imeli tekom treh tednov že 5 mrličev: 18. aprila smo pokopali bivšega lamparja Polaka, 20. aprila Košnika st., 27. aprila gospo A. Karba, mater pok. učitelja Janka Karbe; 9. maja pa smo spremili gospo Emo Drofenikovo, soprogo ces. kr. davčnega kontrolorja, proti kolodvoru, od koder so jo prepeljali v Ivlaribor. 12. maja ,je umrl g. Ludovik Majer, klepar. Vsem večni mir! 1 Ljutomer. Dne 21. t. m., to je v sredo pred Telovim, se vrše v trgu občinske volitve. Nemci s« že veselijo, da dobe še III. razred v svoje roke ter da bodo delali lažje elektriko. Dolžnost naših volilcev je, da pridejo k volitvam vsi, tako tržki kakor zunanji. V lem slučaju je potem zmaga v tem razredu naša. Zbirališče slovenskih volilcev je v Seršenovi gostilni, od koder korakamo skupno na volišče. Ne pozabite doma glasovnice in legitimacije! Kdor ne pride, ni naš prijatelj, kajti: ,,Kdor ni z nami, je proti nam!" 1 Radislavci. Dne 1. maja je imela naša prostovoljna požarna bramba svoj I. občni zbor. Udeležilo se ga je okoli 50 posestnikov. V odbor so bili izvoljeni sledeči: načelnik Anton Filipič, Radoslavci; njega namestnik, Franc Kšela, Kuršenci; tajnik, Ludovik Vrbnjak, Sitarovci; blagajnik, Ludovik Filipič; liadzornik, Jakob Kšela; vodjaplezalcev, Franc Skrobar; njega namestnik, Ivan Farkaš; vodja brizgalnice, Jože Zmazek; njega namestnik, Jože Cirič; vodja var., Mihael Marinič; njega namestnik, Ivan Rakuša; za zdrav. oddelek, Alojz Tomanič; trobentač, Iv. Megla; vodja plezalcev Anton Kranjc, vsi iz Radislavc. V občini vlada splošno navdušenje za požarno brambo, katero vodijo naši katoliško-narodni možje. — Tudi sosedne občine so se dogovorile, da prispevajo z denarjem in lesom. Vsa hvala pripravljalnemu odboru in našemu županu, da so se potrudili za tako dobro stvar. Pristopilo je 40 udov in 1 podporni član. 1 Crešnievci. V najhujše sršenovo gnezdo se dregne, ako se v ,,Slovenskem Gospodarju" razkrinkajo naši štajerčijanci. V dveh dopisih ,,Slovenskega Gospodarja" se na kratko in še itak dosti milo poroča o našem dedecu Wračkotu in njegovem privrženou F. Puharju. Da bi pa teh in drugih njihovih lepih lastnosti nikdo ve6 ne omenjal, skujejo v predzadnji številki ,,Stajerca" nek dopis, ki ni ne tič ne miš in v katerem sumijo ter napadajo obitelj Zemljičevo kot dopisnike teh dopisov. Kdo dopisuje, o tem še naši neraCurji ne bodo tako hitro znali, kar se pa tifie Zemljičevili, bodi povedano, da ko bi bili štajer6ijanci taki •rospodarji kot je Zemljič, bilo bi v Crešnjevcih in v Orehovcih več kmetov kot jih je danes, in ko bi vzrejal Wračko svoje otroke enako kakor Zemljič, bi mu ne bilo treba prodajati posestvo, amuak bi je lahko izročil enemu izmed svojih številnih otrok. Sicer pa Orehovčanje in drugi sosednji občaui komaj fiakajo, da bi se že znebili tega jarma. 1 Kniet |MidrfiŽ!ii('& v Vučji vasi priredi na Teloro popoldne po večernicah v gostilni pri Muhieu v Križevcih zanimivo predavanje o Balkanu in balkanski vojski s skioptičnimi slikami. e^enjgrašM okra|« s Šoštanj. Liberalno gospodarsko delo že rodi sadove. Vsled slabega gospodarstva odbora in slabe revizije celjske liberalne Zveze je nastala pri naši liberalni Posojilnici precejšnja izguba. Celjski liberalci čivkajo že več ko 2 leti, da so uredili Posojilnico, a kako izgledaureditev? Pridno so hodili mladi liberalčki v Šoštanj, tarokirali pri Rajšterju, a plod njih dela so dopisi članom sledeče vsebine: ,,Obra6amo se na vse prave in tudi izstopivše člane, da prispevajo za pokritje opisane izgube. Tudi oni člani, ki so svoj izstop naznanili še-le potem, ko je izguba nastala, se ne bodo mogli odtegniti plačilu." Ljudstvo je silno razburjeno, povsod išče sveta in pomofii. Najbolj pametno je, kar se jim tu in tam svetuje, da si večje število članov skupaj najame kakega odvetnika, ki bo dal pregledati stanje Posojilnice, pustil napraviti načrt za ureditev in delal na to, da bodo odborniki ter nadzorniki in celjska liberalna Zveza storili svojo dolžnost, ne bo plačal nobeden član, zlasti radi tega ne, ker nimajo člani zaupanja do ureditve do celjskih liberalcih. Zgodi se namreč lahko, da dobe člani, četudi sedaj nekaj prispevajo za pokritje izgube, čez nekaj časa zopet poziv za plačilo. Vsem pristašem pa kličemo: Pozor pred liberalnimi posojilnicami! s Št. Ilj pri Velenju. V nedeljo, dne 4. majnika, so imeli pri nas Florjanovo veselico ali takozvano ,,bikovo ohcet". Cuditi se moramo starišem, da tako zaslepljeno gledajo skozi prste svojim otrokom. s St. Ilj pod Turjakom. Na binkoštni ponede]jek, dne 12. maja, se je vršil pri nas poučen shod J. S. Z. G. Valentin Urbancl otvori zborovanje in podeli besedo Vekoslavu Zajcu, ki nam je iz lastnf^ izkušnje povdarjal kot delavec, kake velike važnosti je vsepovsod sedaj J. S. Z. Zborovalcev nas je bilo nad 100. Ljudje so izrekli željo, da se mora pri nas že v teku 14. dni ustanoviti ta prepotrebna organizacija. Govornik pa je z veseljem obljubil, da v 14. dneh zopet pride, da se ustanovi skupina J. S. Z. s Na Muti in v Marenbergu kakor tudi po vsem marenberškem okraju so bili naši narodni nasprotniki pred par tedni vsi iz sebe. Kaj se je pa zgodilo? Nič posebnega; izvršilo se je samo to, česar smo že dolgo pričakovali. Njihov človek Auer, ki je svoj 6as najhujše nastopal proti Slovencem in je bil tudi predsednik podružnice Siidmarke, je prodal svoje posestvo z gostilno in mesarijo vred Slovencu g. Vrhnjaku, p. d. Otu, posestniku pri Sv. Jerneju. Tako pridejo Slovcnci vendar enkrat do svoje gostilne ter jjik ne bo Ireba vec metati iz nemških gostiln. Nemški bratci pa so Auerja hujskali ter so ga hoteli popolnoma uničiti, a ko je prišel v stiske, ga ni hotel nikdo več poznati*. Taki so! Njihova jeza pa najboljše kaže, kolike važnosti je za nas ta pridobitev. G. Vrhnjak prevzame s 1. junijem gostilno, kar si naj naši ljudje zapomnijo. s Stari trff pri Slovenjgradcu. V nedeljo 25. maja ob 3. uri pop. se vrši v gostilni g. Ibl podučno zborovanje J. S. Ž. Poroča g. V. Zajc. s Sf. Ilj pod Turjakom. V uedeljo, dne 25. maja po prvem sv. opravilu se vrši v gostilni g. Krašovca ustanovni shod nove skupine J. S. Z. Poročat pride g. V. Zajc. s So taujski 'tkr«|. Jugoslovanska strokovna zveza priredi v nedeljo 18. maja troje zborovanje in sicer: Zjutraj po rani sv. maši se rrši shod pri sv. Martinu pri Velenju v gostilni g. A. Meža prej Lahovnik, p. d. Kokošinek, v Šoštanju so vrši shod v cerkveni hiši takoj po drugem cerkrenem opravilu. Tretje zborovanje so vrši in sicer ustanovno v Nazarjih popoldue ob pol 4. uri pri Toniču. Vabljeni ste povsod da pridete v obilnem številu. Nihče ne zamudi ta dan zborovanja. Poročat pride V. Zajc. Konjilki okraj. k Prihova. Iz naše fare jih je bilo pri zadnjem naboru 12 potrjenih k vojakom. Med terai je lepo število Marijinih družbeiiikov, katere bodemo težko pogrešali, ker so nas večkrat z mičnimi govorčki učili in z igrami zabavali. Kličemo jim: Nastopite junaško težavni, na tudi častni vojaški stan; zadržite se moško, da vas ne premaga vsak veter skušnjav in slabcga vzgleda, in vrnite se zdravi ter nepokvarjeni po dobro prestani službi k nam v domafti kraj! Iz srca vam to želi 1. 1906 potrjeni vojak. k Kebelj na Pohorju. Krasen in vesel je bil v naravi dan 1. majnika. Še bolj vesel pa je bil isti dan ?a nas Kebeljčane, ker nam je naš požrtvovalni gospod nadučitelj Bregant preskrbel jako prijetno in nedolžno zabavo. Naši mladi, večinoma še šolarji, so nam isti dan med deklamacijami in petjem priredili krasno uspeli igri: ,,Darežljivi otroci" in pa ,,Lažnjiva Milena". Posebno slednja jevzbudila mnogo smeha in odobravanja med občinstvom. Prostorna šolska soba je bila nabito polna. Mnogo veselja je vzbudil med navzočimi tudi naš novi in še mladi tamburaški zbor. Res, kaj takšnega se tukaj še ni slišalo in zato je zanimanje za tamburice tem veCje. Da so otroci-igralci kakor tudi tamburaši tako dobro rešili svojo nalogo, gre pred vsem hvala našemu vrlemu g. nadučitelju, ki se je z.vsemi močmi trudil za krasno uspelo slavnost naše mladine. Hvala pa tudi našemu 6. g. župniku in gdč. učiteljici za krepko pomofi v tamburaškera zboru. Draga mladina, oklepaj se z vso ljubezriiio takšnih dobrih voditeljev in ni se ti treba bati zanjk zapeljivega sveta. Krepko torej naprej po začrtani poti in marljivost bo venčana. k ZreCe. "ivlinuli teden so se vršile 3 poroke iz hiš našili somišljenikov. In ker zahaja ,,Slovenski Gospodar" pod njihove strehe, naj torej imena poročencev ,,njihov" list zapiše v svoje predale. Posestnik A. Kotnik, denarničar pri političnem društvu ,,Straža", se je poročil z Golčar Juliko, blagajničarko tukajšnje podružnice društva Slovenska Straža. Pri gostiji se je nabralo 9 K 72 vin. za Slovensko Stražo. Lamut Franc, sin podpredsednika ,,Straže", je vzel za zakonsko tovarišico Rušnik Marijo. Tu je za Slovensko Stražo govorila družica Klančnik Franica, in gostje so-zbrali 9 K 12 vin. Rudar Pozeb Josip se je pa poročil z Matavž Amalijo. Vsem novoporočencem: Obilo sreče! k Zreže. Pri meseSnem sestanku Mladeniške zveze smo se učili nekoliko zemljepisja. Tov. Josip Naglič nara je povedal marsikaj lepeqa. — Umrl je F. Sojič, star 25 let, filan Marijine družbe. V dolgotrajni bolezni je bil vzgled potrpežljivosti in vkljub bolečinam vedno veselega srca. Blagi dušici sveti večna luč! CeljsM okraj. c Celje. Vrl hmeljar iz celjske okolice nam piše: Akoravno še hmeljarji ne vedo, kakšna bo letošnja hmeljeva ietina, vendar že liberalni mešetarji stikajo glave in trosijo vest, da bo letos cena hmelju primeroma zelo nizka. Zakaj delajo tako? Prvič, ker hočejo nas hmeljarje preplašiti, da bi nasedli na limanice mešetarjev in bi za slepo ceno hmelj prodali naprej. Drugič, da bi zopet napolnili svoje raastne mošnjičke, kakor so jih predlanskim. Tretjič, da bi tu,jim veletržcem pripomogli do kolikor mogoče velikega dobička. Hmeljarji! Taki vaši prijatelji so savinjski liberalni mešetarji in velikaši. Pokažite jim vrata! c JšŁgiŁii»"pri Celju. Kakor vsako leto, tako so tudi lefos lantje ob vojaškem naboru peli slovenske narodne pesmi. To pa je celjske okoliške nemčurčke razkačilo. Zapovedali so dvema fantoma, ki sta imela slovenske trake na obleki, naj jih odstranita. Ker se pa to ni zgodilo, so jima s silo strgali slovenske trahe, in tako bi bili radi prišli do pretepa; pa zakaj? Zato, ker oni niso za delo, njim bije srce bolj mirno, kadar sedijo v zaporih. In ti fantje, ki so zrastli v,slovenski zemlji in so si par koščkov kruha zasluži]i že pri Nemcih, toda komaj toliko, da nosijo že prav kratke nemške trake. — Opazovalec. c Dramljj^. Nb, muCenika bo iz Jarnoviča ,,Narodni List" tako malo naredil, kakor so ga iz Prohaske nemški listi. Kaj se je zgodilo? Na Jožeiovo je med prvim sv. opravilom v cerkvi nad 100 ljudi videlo, da je ..mučenik" Jarnovič iz klopi siloma potegnil in po tleli vrgel Jožefa Slemenšek in mu raztrgal suknjo. Župnik, ki je želel, da ne pride Imdodelstvo pred sodnijo, je Jarnoviča primerno uradno opomnil, naj doma poravna svoje dejanje. Ni hotel. Bil je ovaden in je pri sodniji svoje dejanje obstal, pa tudi v pismu na neko drugo osebo. Ali ga je tedaj sodnija oprostila, ker je bil nedolžen in lažnjivo ovaden? 0 ne, ampak, ker je sodnija sklepala, da ni v jezi vedel, kaj dela. Ni se pa na to ozirala, da je naredil veliko pohujšanje v cerkvi prieujočim otrokom in odraslim. — Listen koš advokatske pretkanosti je treba, da izvija ,,Nfl.rodni List" iz teh dejanj Jarnovičevo nedolžnost, pa župnikovo lažnjivost in sovraštvo. Naj ne pričakuje to 6asnik, da bo s takimi svojimi lažmi volilce od razveljavljenega imenika spravil na druge misli. Kdor ne ve pri volilnem imeniku in v cerkvi, kaj dela, ne velja v Dramljah za tajnika in šolskega ogleda. c Petrovče. Naš gospod nadučitelj že baje agitira za prihodnje občinske volitve. V občinskem odboru mora biti tudi g. Slanc, potem bodo ,,zlati" časi zasijali petrovški občini. Opozarjajo se naši pristaši, da ne držijo križem rok! Petrovških liberalcev vodja dela na tihem! c Vojnlk. V dobi Ireli dni smo zagrebli kar tri odločno naše može, in sicer Andreja Leber iz trga Vojnik, Janeza Veleušek in Franca Svetec, posestnika v Trnovljah. Slednji je umrl nagle smrti. N. v m. p.! Vitanje. Dne 24. marca t. 1. je rnnrl v 'Mariboru g. Martin Regoršek, upokojeni nadučitelj iz Trbonj, v 79. letu svoje starosti. Pokojni je bil tudi v Vitanju več let učitelj in nazadnje tudi nadučitelj. Bi! je vesten, pobožen in izvrsten odgojevalec mladine. — Ljudje ga imajo še zmiraj v hvaležnem spominu. Dne 8. maja so se tukaj za rajnega opravile vigilije, peta črna sv. maša in libera. Pričujofii so bili vsi tukajšnji gg. učitelji s šolarji vred in veliko hvaležnega Ijudstva. Naj v miru počiva! c Frankolovo. Veselico, katero je priredila Mladeniška zveza dne 11. t. m., je obiskalo prav -mnogo občinstva in se je jako dobro izvršila. Igri se ponovita v nedeljo, dne 18. maja. Gostje pridite! c Smartin v Rožni dolini. Prav živahen dan je bil pri nas na binkoštni ponedeljek. Orli celjskega okrožja in tamburaši celjskega Izobraževalnega društva so prihiteli k nam ter nam priredili prijeten po' poldan. Pred cerkvijo se je vršila javna telovadba. Mnogoštevilni gledalci so bili presenečeni, pa so z veiikim občudovanjem gledali naše vrle Orle, kako spretno so se sukali na drogu in kako tofino so izvrševali zanimive proste vaje. Res, vsa čast takim faniom! Prepričali smo se vnovič, da ni prazen naš up, da bodo to kdaj vitežki možje, naš nonos in stebri slovenske zemlje. Tudi igre, ki so jih uprizorili tamburaši, so se izvršile v splošno zadovoljnost. Vsi smo se zedinili v navdušenih pozdravnih besedah doma&ega g. župnika, ki je želel Orlom vstrajnost in procvit, jih zahvaljeval za lep vzgled, ki so ga dali našim domačim fantom. Omeniti moramo, da je naš domači pevski zbor vso prireditev izredno povzdignil. c Sv. Vid--Grobelno. Slučajno mi pride v roke neka številka frakarskega ,,Narodnega Lista", v kateri neki zatelebani liberalfiek godrnja zoper izid občinskih volitev v naši občini. Ako nisi popolnoma neumen, moraš spoznati, da liberalcev ne marajo nikjer v kakih odborih, torej tudi mi ne, ker smo bili že do grla siti liberalne strahovlade. Hvala Bogu, da je temu enkrat konec! Vsi občani smo popolnoma zadovoljni, da nam ne županuje več kak oholi liberalec. Spoštujemo pa zato tem bolj našega vrlega župana, ki je v resnici z ljudstvom, kajti za vsakega ima prijazno besedo. c Mestinje. Preselil se je tukajšnji trgovec gospod Anton Fidler v Lemberg. Kot poštenjak in naš somišljenik je bil pri nas ob6e priljubljen. Imel je v trgovini vedno naše vžigalice kakor tudi drugo blago Slovenske Straže. 'Želimo mu v Lembergu obilo uspeha ter ga vsem toplo priporočamo. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Kakor po drugih krajih, je napravil letošnji pozni mraz tudi pri nas veliko škode. Radovedni smo, ali se bo potrudil naš župan, izposlovati kakšno pomoč, odpis davka ali kaj temu enakega. — V začetku minulega leta se je vršila pri nas občinska volitev, katere izid je bil za nas povoljen, dasiravno so liberalci napeli svoje zadnje moči. Ta dan je uvidel sedanji župan, v kako žalostnem položaju se nahaja. Vkljub svoji strastni agitaciji še v novi odbor ni mogel zlezti. Sedaj nestrpno čakamo zaželjenega novega župana. c Loka pri Zidanem mostu. Tukajšnji liberalci in socialni demokratje se veselijo, ker upajo, da bodo občinske volitve razveljavljene. Silno jih jezi, ker niso pri zadnjih volitvah prišli do večine. Mi jim tiho povemo le toliko, da jim prihodnjič ne bo nifi boljše izpadlo. — Proti Siidmarkvereinu, ki so ga osnovali na Zidanem mostu Nemci in nemčurji, so ustanovili liberalci družbo sv. Cirila in 'Metoda. Toda dokler bodo liberalci branili svojo narodnost z alkoholom, z gonjo proti naši duhovščini in z nespodobnim govorjenjem, ne bo imelo njihovo delo posebnega uspeha. c Iz laškega ojkraja. Agitacijsko društvo za liberalne prazne besede in ki naj bi bilo tudi predpriprava za prihodnje deželnozborske volitve, snuje celjska liberalna stranka za naš okraj. Zlasti ji dišijo kraji ob desnem bregu Savinje, kjer je za njihove namene še nenačeto polje. Upamo, da kakor drugod, tako tudi tukaj, ne bo za seme liberalnih protiverskih in protiljudskih naukov ni6 kaj rahla in sprejemljiva zemljica. c Celje. Slov. Kat. izobraževalno djuštvo vabi na velezanimivo skioptično predavanje o balkanski vojski v 150 slikah, ki se vrši v nedeljo 18. majnika ob pol 4 uri pop. v dvorani pri Belem volu. Vstopnina 30 vin. Čisti dobiček v prid Slov. Straži. c Cclje, V večjem trgu v Say. dol se odda z vsem potrebnim orodjem opremljena edina mizarska delavnica v najem ali pa se sprejsprnten mizarski delovodja kot družnik. Izve se pri Občeslovenskem obrtnem društvu v Celju, ako se priloži znamka za odgovor. c Nova cerkev pri Celju. Čebelarska podružnica priredi t nedeljo, dne 25. maja ob 3. uri popoldne v Socki pri Al. Arličevem čebelnjaku veliki čebelarski shod ob vsakem vremenu. Predavanje ima naš priljubljeni pot. učitelj Ivan Jurančič. Vabijo se vsi čebelarji. c Sav. mladenke. Pripravite se na velik dekliški shod, ki se bo priredil 8. junlja 1913 na prijaznem hribčku v Nazarjih v Gornji Sav. dolini, Agitirajto pridno, da bo udeležba od vseh strani mnogoštevilna; vsaka D. Z. naj pošlje zastopstvo. Potreba je, da pohitimo skupno na kraj, kjer se seznanimo, se navduiimn za vzvišene vzore, da javno izpovemo svoja načela, ter se tako utrdimo v versko in narodno zavednost, da mora tudi slevensko ženstvo na plan. Pričakuje se prav obilne udeležbo. Pripravljeno bo tako, da se zborovanje lahko vrši ob vsakem vremenu. Natančen vspored se pravočasno naznani. Toraj mladenke, pridno na agitacijo, da bodo prav častno zastopane vse Zveze cele Savinjske doline! c Sf. .Sošt na Kozjaku. Strokovna zveza priredi 1. junija velik slavnostni izlet iz Salcške doline k Sv. Joštu. Vspored jo sledcči: ob 10. uri sv. maša in pridiga. Po sv. op^avilu jo pred cerkvijo kratko zborovanje J. S. Z. in nato cbed. Po obedu se podamo na vrh hriba poleg cerkve, ki nam nudi krasen razgled po celi Savinjski, Šaleški in Mislinjski dolini. Nato se vrnemo s hriba k župnijski cerkvi, kjer bo prosta zabava s petjem mešancga zbora. Kdor ima okus za razgled in pošteno zahavo, naj prihiti ta dan na to prijazno goro. Na izlctu bo govoril g. dr. Vcblo iz Celja. c Lnfc. Na kvatcrno nedeljo se bo igrala pri nas igra nDve materi". Začctek ob 2 pop. Domačini in sosedje pridite vsi knam, da se z nami veselo poveselite. c L.Hfhovit vas. Požarna bramba ima v nedeljo dne 18. maja svoj redni občni zbor pri g. načelniku Franc Cilenšek. Začetek točno ob 3. uri pop. c Laško. V nedeljo, dne 18. maja ima naša Kmečka hranilnica in posojilnica občni zbor v pivnici § 11 ob pol 9. uri predpoldne. Govori nadrevizor g. Pušenjak. Kmetje, pridite v obilnem številu! Brežiski okraj^ b Brežice. Naš okraj meji na brate Hrvate in sosede Kranjce. Nihče si ne bi predstavljal, da je pri nas mogoče nemškutariji vzdigovati tako prešerno svoje rožičke, kakor jih sedaj vzdiguje. Nemškutari se vse vprek; nemškutarijo trgovci, gostilničarji in obrt- niki. Odkod to? V ,,višjih" slovenskih krogih v Brežicah se nemškutari ravno tako, kakor v družinah pristnih Nemcev. Ti liberalni ,,narodni junaki", ki so pri zadnjih državnozborskih volitvah dan za dnevom plezali po okraju in lovili volilce za dr. Kukovca, gojijo pri nas največ nemškutarije. Naj si celjski ,,Nar. List" to dejstvo zapiše, kadar bo zopet pel slavo svojim posavskim ,,narodnim bojevnikom". — B. Z. b Zabukovje. Danes prihajamo na dan z novo novico. Sliši se, da bodo ustanovili zračnega Sokola. Načeloval jira bo župan Božič, po domače Kerhetov Jože iz Stop. Njegov namestnik pa bo vredni mu naslednik Vodičer. Za tajnika mislijo izbrati nekega Kolariča, ki je tudi izvrsten govornik in nad vse resnicoljuben! ! ? Odbornikov bo pet in sicer: Bevc, Gračnar, Božič Alojz, Srebrnič in AH5 ivliha. Pregledovalca računov pa: Neža Božič in GoJob, mlinar. b Blanca ob Savi. Ves utrujen in upehan sem jo pred kratkim primahal dol s hribov na Blanco. Veliko se je že pisalo in čitalo o potrebi postajališča na Blanci in da bo že ta in ta čas otvorjeno. Vsedel sem se v gostilno g. Likerja. Ko sem se že malo okrepčal, vprašain g. gostilničarja, če bo že skoraj vlak tukaj. Ta mi zafiuden odgovori: ,,Saj še ne sme tukaj obstati". No, kapa kosmata, kaj pa sedaj! Prtljago na ramo, palico v roke, pa hajd na drugo postajo. Med potom pa naletim na nekega, že precej priletnega moža in mu razložim svojo dogodbico. On se mi na široko nasraeje in pravi: ,,Jaz in še ve6 starih mož že željno pričakujemo te prekoristne postaje. Ce bi bila tu postaja, bi se lahko k sv. mašam peljali vsako nedeljo, tako smo pa velikokrat radi velike oddaljenosti brez sv. maše. Da -•> ni še vse gotovo, je pa krivo, ker niso bili vsi občinski odborniki za to, da bi bila tukaj na Blanci postaja." — Obžalovanja vredno je, da ne spoznajo, kako koristna bi bila ta postaja za celo občino. Ce bi tudi bilo malo več plafiila, pa bi bila zato tudi korist veliko večja za celo občino in okolieo. c Brcžiee. V nedeljo 18. maja po večernicah priredi Kat. slov. izobraževalno društvo lepo igro ,,Don Manuel" ali nAye Marija". Odrasli Ln mladina pridite v obilnem številu! Naj Ptujska gora. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne se priredi v šoli na Ptujski gori veselica z godbo in šaljivo igro. Vstopnina se uporabi v šolske namene. Vurberg. Gospodarsko bralno in izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 18. maja, po litanijah mesefino poučno zborovanje. Soštanj. Bralno društvo priredi dne 25. majnika (na lepo nedeljo) ob 3. uri pri Rajšterju predstavo: ,.Lukn.ja v namiznem prtu" in ,,Nežika z Bleda". Sv. Jurlj ob Sč. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 18. maja po rani sv. maši v šoli važno gospodarsko zborovanje. Na Ball iu. Določeno je, da izro5i črnogorski namestnik v Si.adru, Plamenac, zastopnikom mednarodnega brodovja Skader dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne. Zastopniki privedejo seboj 500 pomorskih vojakov, katere dajo Avstrija, Italija, Nemčija, Anglija in Francija. Le Rusija ne pošlje nobenega vojaka. — Prihajajo poročila, da se vrše pred Solunom majhne praske med grškim in bolgarskim vojaštvom. C3-xa.,šls:o trža^o poročilo. Sejem z rogato živino dne 8. maja 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 90—108 kron (izjemoma 118 kron), poltolsti 86—94 kron; suhi od 76-82 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, telste od 74—86, poltolste od 54—72, snhe od 40—52, biki od 72—94, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do ¦— K: breje krave od — do — K; mlada živina od 72 do 98 kron. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K T40, K 164; teleta Ia (izjemoma cena od K 162 do K 176); mlade svinje od K 136 do K 146; nemške pitanske svinje od K 144 do K 150; ogrske pitanske svinje Ia od K —'— po K —'—; ogrske pitanske svihje Ila od K 1-42 do K 168; mesne svinje od K T40 do K 1 55; bosnjaške pitanske svinje, suhe, od K 124 do K T30; ovce od K —-90 do K 1-—; kozlidi in jagneta od K 6"— do K 10—. Kupčija slabaa, cene nazadujejo.