{gj°XLVIJ|Uj7-C^ Usta viti krajo in odliv kapitala v tujino Kranj, torek, 9. novembra 1993 Bo vlada dobila ukradeno nazaj *1>K je pri revizijah že odkrila številna oškodovanja družbene lastnine K*aj, 5. novembra - Po treh letih divje ¥**£&*att *^neM £nUa?a v tujino, se je vlada končno zgandaln SM^Iad^^^d^o;. K temu je SjiltftTito W*** H uJ^JSB. že mUnarde družbenega premoženja, od tega na Gorenjskem za približno 40U "nlijonov tolarjev. ..SDK je po opravljenih revijah v 71 podjetjih ugotovila, ^ je do oškodovanja prišlo v 43 Podjetjih, dodatno pa še v dcsetih podjetjih, za katera Poročila še niso dokončana. Skupaj je bilo ugotovljene za milijarde tolarjev oškodovanj- podjetjih, v dveh pa tega ni bilo. V poročilo pa je zajeto še eno podjetje, za katerega poročilo še ni dokončno izdelano, oškodovanje družbenega premoženja pa je bilo že ugotovljeno. Skupaj tako znaša približno 400 milijonov tolarjev in sicer po ^iija družbenega premoženja. 48.a členu znaša 399 milijonov ob PorenJskem so do srede tolarjev, po 48. členu pa 1,9 g obra revizijska poročila milijona tolarjev. 0»,^delali za pet podjetij, Bodo vladni ukrepi ustavili Kodovanja so ugotovili v treh kraje družbenega premoženja in odliv kapitala v tujino je seveda veliko vprašanje, najboljši odgovor bodo dali prihodnji meseci, nemara celo leta. Mnogi namreč dvomijo, da je to sploh še mogoče, saj so šle stvari že tako daleč, da bo ukradeno zelo težko ali sploh nemogoče dobiti nazaj. Vemo, da v tujini neradi dajo davčne podatke o naših podjetjih pri njih in kako nasploh skrbe za tajnost denarja v svojih bankah. Navsezadnje, tudi naš novi zakon o gospodarskih družbah pozna tihe družbe, ki bodo nedvomno postale zatočišče ukradenega družbenega kapitala. Več na 7. strani • M.V. Razburjenje zaradi davčnih odločb Kranj, 8. novembra - Kranjska davčna uprava je min«« teden odloJie o davkn na^mo^enje (»"P™^;* kurjenja kot običajno, saj se je vrnila napaka, U jo bodo oavKarji P™« v naslednjih dneh pismeno pojasnili. Gneča je bila največja minuli petek, tudi ^nes je bil hodnik kranjske davčne uprave Poln ljudi, ki so spraševali in se razburjali faradi odločb. Veliko pritožb je neupravičenih, j? povedala direktorica Hermina Borak, saj so We dolžni po 22. členu zakona o davkih občanov sami prijaviti nastanek davčne obveznu ali spremembo, prav tako morajo po 23. flenu vložiti pismeno vlogo za desetletno oprostititev davka na novo stanovanjsko hišo. Mnogi pa tega ne storijo in se jezijo, ko dobijo odločno, ki ne ustreza dejanskim razmeram. **«v tako ne vedo, da točkovanje poteka prek sklada stavbnih zemljišč, davčna uprava lahko popravi le nepravilnosti pri kvadraturi ali zavezancih. Kranjski davčni upravi pa se je tokrat primerila napaka, ki je vsaj po telefonskih klicih v našo redakcijo sodeč povzročila dodatno razburjenje. Na odločbah je izpisan seštevek površine obdavčenih nepremičnin, naštete bi morale biti po vrstah - denimo stanovanjska hiša in garaža. Vendar pa je davek pravilno izračunan, je povedala Hermina Borak, v prihodnjih dneh bodo prizadete o tem pismeno obvestili. * M.V. danes Priloga o radovljiški občini •JANEZ JANŠA VOUL SEBE - IN KUČANA • SE BOMO SAMO ŠE ZMERJALI? • VLOM OB CERKVENEM ZVONENJU S DELAVCEM KROŽNIKE, ZADRUGI HOTEL? Držav a bo pomagala družinam Zakon predlaga štiri vrste pomoči ^dlagani zakon o družinskih prejemkih uveljavlja denarno nadomestilo za 0: Porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novor- »ca in otroški dodatek. &mkih- Zakon uvaja štiri "Olike državne pomoči materjo oziroma družinam. Denarno 'jaomestilo za čas porodniškega dopusta bodo prejemale to?*' ki 50 bile zavarovane •JJa dnevom obveznega nasto-vl Porodniškega dopusta. Po ti?Vem naJ bi °»a do nadomešča upravičena tudi mati, ki ji je x!cd nosečnostjo oziroma v Z*80 Porodniškega dopusta, do-J;*18 za nego in varstvo otroka re«ehalo delovno razmerje vice do nadomestila za čas porodniškega dopusta ali kakšnega drugega nadomestila plače. Višina starševskega dodatka naj bi bila 52 odstotkov zajamčene plače. Starševski dodatek lahko dobi tudi oče v sporazumu z materjo ah oseba, ki vzame v nego otroka. Pomoč za opremo novorojenca je enkratna pomoč ob rojstvu otroka je lahko zavitek ali nJemu primerna denarna vsota. Četrta oblika pomoči pa je otroški dodatek. Pravico do njega ima eden od staršev za otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Višina otroškega dodatka naj bi po predlogu zakona znašala za predšolskega otroka 13 odstotkov zajamčene plače, za šoloobveznega otroka 16 odstotkov in za otroka med IS. in 26. letom starosti 17 odstotkov zajamčene plače. Višina dodatka za otroka z motnjami v duševnem in telesnem razvoju se poviša za 50 odstotkov. Univerzalni otroški dodatek naj bi uveljavili s 1. januarjem leta 1996. • J. Košnjek Danes odpiramo! S PAR supermarket ugodno - mednarodna ponudba blaga ZOISOVA K R A N DANES Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /U ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj IS j i i * mjm} KS i I Tisoč delavcev na protestnem shodu Ljubljana, 6. novembra - Le okoli tisoč delavcev iz vse Slovenije, se je udeležilo sobotnega protestnega shoda, Id so ga zoper vlado pripravili svobodni sindikati. Organizatorji so namreč pričakovali več tisoč Hudi, ki bi pod geslom "Za delo in pravice gre" protestirali proti mlačnemu odnosu vlade do naraščajoče brezposelnosti in politiki krčenja godalnih pravic Med protestniki je bilo videti zlasti delavce iz okolij, kjer se zadnje čase kopičijo najhujše socialne stiske, denimo iz Maribora. - Na sliki: protestniki iz slovenskih železarn. • D.Ž., foto: G. Šinik OKRA) ŠKOFJA LOKA \mmmwm *** mm m* *»**-m Živila in Maribor navdušila - Nogometna tekma med Živili Naklo in Mariborom Branikom ie bil osrednji nedeljski športni dogodek na Gorenjskem. Nogometaši niso razočarali nad 2500 gledalcev. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Na sliki: Mariborčani zaustavljajo naklanskega nogometaša Vorobjova. V ozadju (temnejši dres) strelec gola za Naklo Andrej Jerina. Vse o spornih dogodkih na Gorenjskem v današnji Stotinki • J.K., slika G. Sinik Škofja Loka, 8. novembra -Pretekli teden so na glavnih cestah, po katerih se vstopi v občino Skorja Loka, postavili table s pozdravom okraju škofja Loka. Sklep izvršnega sveta o tem pred trend tedni se je torej kaj hitro uresničil, dejstvo pa je, da je državni zbor medtem tudi po drugi obravnavi zakona o območjih državnih okrajev, želje škofjeločanov po svojem upravnem okraju ni sprejel. Utegne se torej zgoditi, da table z dobrodošlico ostanejo le voščilo za turiste. Š.Ž., slika: J. Pelko CsO SLOVENCI PO SVETU Bodo nemškogovoreči v Sloveniji manjšina Predsednik društva Most svobode Dušan Kolnik je na četrtem kongresu o narodnih manjšinah v Dobroljah pri Beljaku načel tudi problem nemško-govorece manjšine v Sloveniji. Dobiti bi morala enak položaj kot italijanska in madžarska. Beljak, 6. novembra - Dušan Kolnik je med drugim dejal, da je Slovenija edina postkomunistična država, ki ne priznava svoje nemškogovoreče manjšine. Ta bi morala dobiti enake pravice, kot jih ima po ustavi italijanska in madžarska manjšina, kolniku je odgovonla slovenska veleposlanica na Dunaju dr. Katja Boh. Dejala je, da se do tega problema nista opredelili ne slovenska vlada ne parlament. S tem se ukvarja posebna raziskovalna skupina. Ni pa nobene ovire za delovanje društva Most svobode, negovanje nemškega jezika in kulture. Vlada in parlament bosta upoštevala evropska merila glede narodnih V Evropi 200 narodnih manjšin V 178 državah, članicah Organizacije združenih narodov, živi kar 892 različnih narodnih skupnosti. Nacionalne države niso rešitev, saj peljejo v balkanizacijo vojne. V Evropi je okrog 200 narodnih manjšin, od katerih jih večina ni sposobna živeti v svojih državah. Večina manjšin tega tudi noče. Zato je probleme manjšin mogoče reševati z demokratizacijo držav, kjer so manjšine, in kjer mora biti spoštovanje človekovih pravic prvo načelo. manjšin, ne nazadnje tudi merilo bivanja na strnjenem ozemlju. Sicer pa je kongres o narodnih manjšinah v Dobroljah pri Beljaku organizirala koroška deželna vlada. Na njem je sodelovalo okrog 100 strokovnjakov in predstavnikov manjšin, predvsem iz držav Srednje Evrope. Vodja biroja za narodnosti Eri koroški deželni vladi dr. Pavle Apovnik je povedal, da sta ili glavni temi kongresa položaj manjšin v luči najnovejše Dunajske izjave o manjšinah v okviru Evropskega sveta in položaj narodnih skupnosti v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Slovenski način reševanja položaja manjšin je bil tudi tokrat ocenjen kot najboljši, saj imajo tako Italijani kot Madžari ustavno zastopstvo v državnem zboru in na občinskih ravneh. Slovenski predstavnik mag. Boris Jesih je povedal, da je najpomembnejše določilo, da se zakoni in predpisi, ki zadevajo uresničevanje ustavnih pravic italijanske in madžarske narodnosti ne morejo sprejeti brez soglasja predstavnikov manjšine. Ne gre torej samo za možnost soodločanja, pri katerem je možno preglasovanje, ampak za soglasje s pravico veta. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Slovenska desnica Na svečanosti v Bazovici Ljubljana, 2. novembra - Predstavniki Slovenske desnice (Liberalna stranka, Slovenska nacionalna desnica, Narodna stranka Slovenije) so se udeležili proslave v Bazovici, kjer so po prvem tržaškem procesu ustrelili septembra leta 1930 slovenske domoljube Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Desnico je v Bazovico povabila Slovenska narodna stranka iz Trsta. V imenu Slovenske desnice je govoril Vitomir Gros. Bazoviški junaki so se borili proti fašizmu, ne pa za podporo kateri od totalitarnih ideologij. Padle sta počastili tudi tržaška in pokrajinska uprava. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Pomembna naloga dr. Ljuba Sirca Portorož, 6. novembra - Blizu 200 gospodarstvenikov, podjetnikov m ljudi, ki jih zanima gospodarska problematika in razvoj Slovenije, se je udeležilo ustanovitve Gospodarskega foruma. Pobudnik zanj je bila stranka Slovenskih krščanskih demokratov. Že ustanovni zbor kaže, da forum ne bo zaprt za strankarske okvire, ampak bo odprt, tudi za ljudi, ki niso člani ah simpatizerji te stranke, želijo pa biti uspešni gospodarstveniki. Forum ima že nekatere izpostave po državi. Na tem področju imamo sedaj v Sloveniji kar združenj, ustanov in forumov, ki delujejo pri posameznih strankah. Takšne forume imajo že pri Slovenski ljudski stranki, Liberalnodemokratski stranki in Združeni listi, skratka pri vseh najmočnejših strankah. Predsednik foruma je Igor Umek, sicer minister za promet in zveze, za predsednika sveta foruma pa je bil izbran dr. Ljubo Sire, farni decembra predsedniški kandidat Liberalnodemokratske stranke. To nova funkcija pomeni za tega zglednega moža ponovna vrnitev v slovensko gospodarsko in politično življenje. • J.K. Socialdemokratska stranka Slovenije Pismo članicam Internacionale Ljubljana, 4. novembra • Ker so članice Socialistične internacionale po različnih poteh konec spomladi in letošnje poletje sprejemale mnoga sporočila, da je Socialdemokratska Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor bo sprejemal pravila igre parlamentarnih preiskav in obravnaval proračunsk1 memorandum za prihodnje leto. Kako gledati politikom pod prste Zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi naj bi državni zh°r končno sprejel. Bodo poslej parlamentarne preiskovalne komisije učinkovitejše. Doslej s° namreč tarnale, da so zaradi pomanjkanja pravil igre nemočne. Ljubljana, 9. novembra - Za danes je predsednik Herman Rigelnik sklical 13. sejo državnega zbora. Predlagal je le tri točke dnevnega reda: tretjo obravnavo predloga zakona o parlamentarni preiskavi, tretjo obravnavo predloga poslovnika o parlamentarni preiskavi ter [>roračunski memorandum za eto 1994. Zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi naj bi tokrat končno sprejeli. Sicer pa bi bilo čudno, če bi se po dolgih usklajevanjih in popravkih predloga spet zapletlo. Tako je sedaj jasno, da parlamentarna preiskovalna komisija ne izvaja kazenskega postopka, niti ni organ s pristojnostmi na področju varnosti države. Gre za specifično področje ugotavljanja politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Če bi preiskovalna komisija pri svojem delu naletela na okoliščine, ki bi terjale uvedbo kazenskega postopka oziroma vključitev organov za varnost države, mora to po uradni dolžnosti sporočiti državnim organom. Preiskovalne komisije v smislu poizvedovanja in proučevanja nimajo enakih pooblastil kot pravosodni organi. Glede omejevanja človekovih pravic in svoboščin je po 37. členu ustave možna izjemna intervenci- Svetniki o davčni reformi Danes bo začel s seio tudi državni svet. Obravnaval bo proračunski memorandum za prihodnje leto, izhodišča z* drugo fazo davčne reforme, energetsko problematiko jfj vladno poročilo o razmerah v celulozni in papirni industrij' ter konkretnih ukrepih v primeru Vidma in GoriČan-Komisija za gospodarstvo državnega sveta ocenjuje <° vladnoporočilo kot pomanjkljivo, saj ni podatkov o izplača-nih plačah in odgovornosti odgovornih. Zato naj državni zbor tudi za to problematiko ustanovi preiskovalno komisijo. Dr. Jože Pučnik, predsednik preiskovalne komisije za povojne množične poboje, pravno dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti. Po novem bodo povabljenci pred komisijo morali odgovarjati na vprašanja članov. Sedaj tega niso bili dolžni storiti. Nekateri so bili že pred prejšnjo Polaj-narjevo komisijo. Tokrat bodo Erve povabili Mitjo Ribičiča, ojana Polaka - Stjenko in Alberta Svetino, komisiji pa bodo strokovno pomagali zgodovinarji dr. Tone Terene, Zdravko Klajnšček, dr. Dušan Biber, Jera Vod usek in Boris Mlakar. ja na področju kazenskega postopka oziroma varnosti države. To pravico imajo le na tem področju pravosodni organi. Specialnih in operativnih metod (prisluškovanje in podobno) se praviloma smejo posluževati le pristojni operativni organi v procesu spremljanja oziroma odkrivanja kaznive aktivnosti, ne pa sodišča pri obravnavanju in sojenju. Osrednja točka seje bo proračunski memorandum za leto 1994. Konec preteklega tedna je bilo na to temo kar nekaj sestankov najvišjih predstavnikov koalicijskih strank. Premier dr. Janez Drnovšek je povedal, da so večino spornih zadev uskladili. Za ceste bodo dajali 16 odstotkov maloprodajne cene goriva in ne 12, kot je po novem predlagala vlada. Dve milijardi več bodo dali za naložbe v energetiko, občutno pa bodo zmanjšali materiala stroške državne uprave, t/8*1 dili so se glede denarja m obrambo. Dolgoročno naj D ga posebej zbirali za zracfl obrambo, protioklepni boj varnost meje, tudi na rnorj Le dve zahtevi Združene socialnih demokratov nista bi uslušani. Povečanje denarja1 aktivno politiko zaposlovanja 68 na 73 milijard tolarjev »J državni kapitalski vložek tehnološki razvojni sklad polovice na eno milijardo tola jev. Glede obsega proračuna P je bilo doseženo soglasjcg Stranke, ki imajo drugaCij? mnenja, imajo dve možnos ■ da svoje zahteve izborijo parlamentarni razpravi ali P zapustijo koalicijo, kar pa r do sprejema proračuna za Pjj hodnje leto najverjetneje ne o° zgodilo. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE stranka Slovenije stranka skrajnih desničarjev, njihov izvor je bil nekje v Združeni listi oziroma v (deponiranih) krogih blizu nje, smo članicam Internacionale želeli pokazati politični položaj v Sloveniji tudi iz našega zornega kota in jim zato v začetku jeseni poslali pismo z informacijami tudi o tem, naj kar bi v Združeni listi najraje pozabili, na sporočila pa je očitno žal pozabil tudi g. Kocjančič, pravi v odgovoru na članek Kocijančiča in na njegove izjave na novinarski konferenci Združene liste Socialdemokratska stranka Slovenije. Pisanje g. Kocjančiča kaže na popolno nerazumevanje razlik med strankami totalitarnega značaja, kamor pač sodijo komunistične stranke, in strankami evropske socialdemokracije. Enačenje (real)socializma in socialdemokra-cije ni ravno argument, ki bi prepričeval volilce o resnosti spremembe metod dela naslednice nekdanje Zveze komunistov. Sicer nas pa zgodovina uči, da zaradi enakih metod dela skrajna levica in skrajna desnica hitro najdeta skupni jezik. Konec koncev usklajeni nastopi g. Jelinčiča in g. Kocjančiča (ter drugih iz Združene liste) lepo pokažejo, kdo je kdo na slovenski politični sceni, pravijo v odgovoru Socialdemokrati. Podpisal ga je glavni tajnik Branko Grims. • J.K. Slovenska ljudska stranka Sporen proračunski memorandum Ljubljana, 4. novembra - Programski svet Slovenske ljudske stranke je v razširjeni sestavi obravnaval proračunski memorandum za prihodnje leto. Oblikovali so alternativne predloge, ki jih bodo poslanci stranke posredovali državnemu zboru. Člani programskega sveta se bodo v prihodnjih tednih sestali z nekaterimi vodilnimi slovenskimi ekonomisti in ocenili predvsem makroekonomska izhodišča. Sicer pa je po sodbi stranke memorandum v svojih osnovnih izhodiščih sporen. Ljudska stranka mora kot najmočnejša opozicijska stranka oblikovati izviren pogled na temeljna vprašanja slovenske države. Združena lista orožje oziroma kaj lahko počne slovenska vlada v teh razmer*^ Izredni profesor Filozofske fakultete in podpredsednik državr»c& zbora dr. Lev Kreft pa je govoril o Duhu časa in mladi generacr Vojko Vcnišnik, vodja mednarodnega sektorja Združene liste. J pojasnjeval socialno demokracijo v Evropi, igralec Polde Bibič P je razmišljal na temo Kaj počne kulturnik v politiki. • JJk Socialdemokratska stranka Slovenije Podpora Ivu Hvalici l} Ljubljana, 3. novembra - Stranka ugotavlja, da se vedno ^ stopnjuje pritisk na ljudi, ki si prizadevajo pojasniti finančna politična ozadja dogajanj, ki letošnjo jesen pretresajo Sloveflv Groženj in nizkih udarcev so deležni ljudje, ki želijo več pravflj^ in finančnega reda v državi. Svet stranke protestira zop^ oživljanje metod totalitarnega sistema. Stranka bo storila ^„jji zaščito posameznikov, enako pa pričakuje tudi od države in nJc«vj organov, v celoti pa podpira dejavnost svojega poslanca Hvalico. • J.K. Srečanje mladih Izola, 7. novembra - Mladi forum Združene liste socialnih demokratov je priredil v hotelu Simonov zaliv v Izoli srečanje mladih z imenoma San Simon 93. Na izobraževalnem in družabnem srečanju je sodelovalo skoraj 80 mladih in številni gostje. Obravnavali so nekatere temeljne sedanje in prihodnje slovenske razvojne dileme. Ministra Združene liste Jožica Puhar in dr. Maks Tajnikar sta govorila na temi Danes mladi - jutri brezposelni? in Gospodarski preobrat - prihodnost mladih. Minister dr. Rado Bohinc in glavni tajnik Združene liste Dušan Kumer sta se lotila teme Udbomafija, HIT, VIS, Sova, VOMO, Slovenska nacionalna stranka Radovljica Lažna vest o razpustitvi Predsedstvo Slovenske nacionalne stranke območni Radovljica ostro protestira proti lažnemu in izmišljenemu čl*!?*,, v Gorenjskem glasu, objavljenem v petek, 5. novembra SNS bo v prihodnje ukrepala v skladu s pozitivno zakonodaj proti odgovornim, ki so dopustili objavo lažnega in nepreverj^ ga članka, ki je očiten poskus posameznikov, da na podel nac1 vnašajo razdor v SNS in poskušajo stranko destabilizirati 1 politično onemogočiti. Slovenska nacionalna stranka OO Radovljica ima več kot s ^ članov s plačano članarino, da o vse večjem številu simpatizer/*, sploh ne govorimo, med njimi tudi nekaj deset akademsk" izobražencev, ki pa iz razumljivih razlogov ostajajo v anonim nosti. £ OO SNS v občini Radovljica deluje v danih pogojih tvorno^ občinskimi strukturami in ni nikakršnih vzrokov za razpustite > kot se navaja v izmišljenem članku. a Še več, SNS OO Radovljica ima v svojih prostorih 0 Gorenjski cesti 25 v Radovljici organizirano brezpla^. svetovalno službo za svoje člane in socialno ogrožene upok l ence in sicer vsak ponedeljek od 17. do 19. ure in vsako sredo 10. do 13. ure. Radovljica, 5. novembra 1993 Predsedstvo SNS OO Radovljica Predsednik Majo Jože Markelj ^ADTIVI irji/i w a O Uredniški politiki: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik t poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta; Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik VF" JK.JrLI^I J VJT L//V 5 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ^PujisM . . . . Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / ^ Ustanovitelj in izdajatelj: / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835, telefas: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463. telefaks: (064)215-366 / Mali oglasi: telefon' ^' ;C C asonisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki^" KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SI»- ^ posegih v prostor bo v Škofji Loki še burno Na Kamnitniku bi potrebovali še tretji zazidalni načrt Najmanj dve leti in pol bi bilo potrebno, da se pripravi možnost za Kano vanjsko gradnjo na Kamnitniku, če se bodo za tako možnost sPloh odločili. V krajevnih skupnostih razmišljajo o referendumu. K možno dobiti komunalno urejene zazidljive parcele, in je torej treb in interesov za stanovanjs-gradnjo na teh povrSinah veliko, pa so dokočne rešitve, ki bi kaj takega omogočale še verjetno precej oddaljene. Naša prva naloga je sedaj pripraviti vse potrebne podatke in analize, ki bodo izvršni svet in nato skupščino prepričale, da je na tem področju orava smer razvoja mesta Skorja Loka, šele temu pa lahko sledijo postopki spremembe družbenega plana ter nato izdelovanje načrtov, ki sem {'ih že omenila. Če bi vse teklo >rez posebnih zapletov, bi do sprejetja zazidalnega načrta po- "Predvsem kaže poudariti, da osnovne usmeritve za urejanje oros-tora v Skofji Loki izhajajo iz prvega urbanističnega načrta, ki je bil pripravljen že v letu 1966, katere- it k °9a Loka, 8. novembra - Odločitev škofjeloškega občinskega ranega sveta, da zahteva dodatne analize in strokovne j-panente za to, da skupščini predlaga spremembo prostorskega ''družbenega plana, ki jo zahtevajo obvezna izhodišča iz # ~M «v, im nuu v ivuj pii*uiwui uuiuuvujiu uucuvmc /**°da za družbeni razvoj Almo ViČar, odgovorno za prostorsko b*J*QJe ter predsednika sveta krajevne skupnosti škofja Loka -^nitnik Borisa Čajiča. katerem je morala občina te fiovršine (več kot polovico) v etu 1984 za namen pozidave izvzeti. Obljubljenega ponovne-a usklajevanja varstva kmetijs-i zemljišč in potreb po urbanizaciji v letu 1986 ni bilo, pač pa so se dve leti stare opredelitve le podaljšale z veljavnostjo do leta 2000. Urbanistična stroka se je zaradi tega znašla v precejšnji zagati, saj se je s tem zlasti zaostrilo vprašanje zaporedja oziroma faznosti širitve mesta, saj bi prehitevanje gradnje na Pšenem hribu pomenila ustvarjanje satelitskega naselja za katerega bi bilo veliko vprašanje, kdaj bi se z mestom organsko spojil. Za pozidavo Kamnitnika je bil izdelan že v letu 1982 zazidalni načrt na osnovi strukturnega načrta celotnega območja, ki pa zaradi že omenjenih razlogov ni bil sprejet, v letu 1986 pa je enaka usoda zadela tudi drugi zazidalni načrt, okrog katerega se je zapletlo v javni razpravi v Skofji Loki, čemur je sledila intervencija iz republike. Če bodo obveljala najnovejša izhodišča države, bo potrebno področje ponovno obdelati najprej s programskimi zasnovami in nato še zazidalnim načrtom. Razloga za to sta predvsem dva: bistveno so se spremenile razmere in potrebe na področju stanovanjske izgradnje I17UU, KOIC1C-etjlT01 ie bil inž Kovič in dve O^kasneje tudi sprejet. Že v tem ohrTU Je kot potencialno K^očje širitve mesta Škofja j, bilo opredeljeno področje ^nitnika. Ker to tedaj ni bil ki dokument, pozidave niso časovno opredeljene, pač pa tjceptualna vizija mogočega ^torskega urejanja, ki ie za ^Ovanjsko izgradnjo predvidel p/ dolgoročno možnost tudi ^"o. Znano je, da se ta ^anistični Če bo potrebno, bomo organizirali referendum "Stanovanjska izgradnja v škofji Loki ne zadeva le naše krajevne skupnosti, zato smo jo letos ie večkrat obravnavali na koordinaciji 4 KS v ŠkoHi Loki. Naše stališče je vedno bilo, da bi bila gradnja na Pšenem hribu boleč poseg v naravo, podatki o tem, da bi bila Izgradnja Infastrukture približno tri in polkrat drolja kot pri gradnji na Kamnitniku, pa pod take načrte postavlja velik vprašaj uresničljivosti Po našem mnenju, odpor v izvršnem svet Izvira tudi iz dejstva, da Je bila pozidava Kamnitnika načrtovana le pred več kot 20 leti, vse iz prejšnjega sistema pa se skuša zavračati. Spregledati tudi ne kale, dale v Izvršnem svetu član, ki Ima hišo na tem terenu, In podobno kot pri reševanju lokacije novega bencinskega servisa, tudi za primer pozidave zastopa prevsem svoje interese. Sklicevanje na vrednost kmetijskih zemljišč, le znano vsem, ki livijo v Skofji Loki, le Izgovor za povsem druge Interese. Ker nam nekateri očitajo nelegalnost organov in funkcionarjev, smo se odločili, da sredi tega meseca skllčemo skupščino, kjer naj se pokale volja ljudi. Ker se Je nabralo kar precej potez Izvršnega sveta, ki niso po volji ljudi: odprtje pokopališča sredi mesta, odlašanje z rekonstrukcijo ceste v Skojjo Loko, problematika bencinskih servisov In stanovanjska Izgradnja na Kamnitniku, razmišljamo celo o referendumskem opredeljevanju ljudi do teh vprašanj, to pa naj bi tudi pomenilo konec manipulacij z ljudmi in očitkom o načrt pri razvoju °" *P: no unrMtpvnl sni i*» USOOJ W*a ni vedno % Podlub ^ -^er odstopanja od tega načr- ts P *** YCUUU upošteval, saj je 8e«je Podlubmk pomemben od t Prime tov, verjetno iz ekonomskih razlo- Mal površine na tako imenovanem em Kamnitniku so tako os- lih V V8en Prostorskih dokumen-"5 u stanovansjko leta 1982, ko je Va*?' VeUa« interventni zakon o "rstvu kmetijskih zemljišč, po >p02 stanovanjske politike niti nimamo dorečene, izjemna vizualna občutljivost tega terena pa tudi narekuje ponovno proučitev možnosti za to, da bi na tem Kdročju posegli v prostor čim lj nevsiljivo in diskretno. Novega Podlubnika si tu ne smemo privoščiti, kar zlasti velja za blokovno gradnjo, ki mora dobiti drugačno obliko navzven in tudi do stanovalcev, kot je bila praksa doslej. Kljub temu da v Škofji Loki vse od leta 1982 ni več bilo trebovali najmanj dobri dve leti, pri čemer kaže posebej opozoriti, da to še ne pomeni možnost posega na zemljišča, saj bo potrebno, zlasti v razmerah, ko občina nima več predkupne pravice, z lastniki zemljišč za nakupe zemljišč najtipovsem nove načine dogovora, urbanisti smo le stroka, ki lahko pokaže, kje je možno, smotrno in sprejemljivo poseči v prostor, urbanistična politika pa je znatno širša zadeva in pristojnost, kar mnogi ne razumejo.. • Š. Žargi j) ---- ^edvolilni boj se je že začel Pozabili, kje so bili izvoljeni ^°fja Loka, 8. novembra - Pri zelo aktualnih razpravah o novi Šaniziranosti lokalne samouprave ter državne uprave smo ob vseh Kr°S°čih argumentih, ki naj bi vplivali na to, večkrat slišali opozorilo ^dsednika škofjeloškega izvršnega sveta Vincencija Demšarja, da je sij a.nJe ° tem predvsem in celo izključno odvisno od razmerja političnih tr." ah" kot je večkrat dejal: "To je čista politika!' ^tev obrazloži, nam je povedal: Na našo prošnjo, da to fo^0 sedanjih razpravah o p *avni upravi in lokalni samou-ta> Se pogosto spomnim na tuj*ave Pre°lcti. kakršen je bil jr" Posvet, ki so ga v zimi 1990 -Hi °.r8anizirali na to temo liberalci mc*rati v Škofji Loki. Ob • u .žbi uglednih strokovnjakov te*n>verzitetnih profesorjev, so n JI v LDS opozarjali na nevar-vj 1 ^ntralizacije oblasti v držati^ p.n čemer je potrebno vedeti, odov bila ta stranka tedaj v kati !?"• Danes ni mogoče zani-niin!- ■ 86 stranke na oblasti, med {""Jje LDS, ki ima predsednika pri^jvečje število ministrov, OelcH a Prav za uresničitev te ra{., ^je 'nevarnosti", saj jim Priun kaže, da bi jim prav tak ^drt P m organizacija omogočila vi p*tl Prevladujoč vpliv v drža-pteS,re za čisto geometrijo in teui|?Vanje rezultatov dveh pretep1", volitev s ctt)em> kako bQ .fiJ zaokrožiti v enote, da se To 2,h?v večinski vpliv zadržal. 8lranL-SlCer dela v vsaki Politični °dlo?!' Vendar zadnji dogodki in to d tako grobo kažejo na stroj3 S° merila, kriteriji in drugi s»cer°Vni ^gumenti o katerih se deijj na. veliko govori, zgolj l'£rie aC*'e' k' naJ P"krijejo poli-5pre . račune, da ni mogoče te|;n]a- To velja tudi za našo loW da sedanja občina Škofja kljuu Postane upravni okraj, ko je uejstvu, da so se nekateri poslanci o tem oglasili, očitno, da so prevladali strankarski interesi. Politično še nismo dozoreli, da bi znali interese okolja zastopati tudi mimo strankarskih navodil, kar se ne kaže le pri organizaciji uprave in lokalne samouprave, temveč tudi pri drugih problemih, kot na primer je zapiranje nekdanjega rudnika urana v Žir-ovskem vrhu." Ni dvoma o tem, da se je I»red volilni boi pred naslednjimi okalnimi volitvami že začel. Koliko vas, kot predsednika izvršnega sveta, in organ, ki ga vodite, to dejstvo vodi in vpliva na vaša ravnanja ter odločitve? "Res je, da so se volilni mehanizmi že sprožili, mislim pa, da mnogi ne uvidijo, da so strankarski programi kar pogosto v nasprotju s konkretnimi interesi ožjega ali širšega okolja, ki ga kot poslanci zastopajo in kjer so bili -zlasti na to so nekateri čisto Eozabili - izvoljeni. Volilci ne odo ocenjevali izpolnjevanje strankarskega programa, pač pa ravnanja in prizadevanja pri konkretnih problemih. Najboljša potrditev za to je primer ŠNS in njenega predsednika Jelinčiča (ne glede na to, kaj se je kasneje pokazalo), ko ie očitno, da je znal prisluhniti zahtevam, pogledom in razpoloženju ljudi, in za to pridobil presenetljivo veliko število glasov. Sam lahko rečeni, da sem v večini primerov uspel uskladiti interese okolja s programskimi izhodišči Slovenskih krščanskih demokratov, ki jim pripadam. Dodati pa moram, da se pri delu na funkciji predsednika izvršnega sveta srečujem tudi s problemi, ki zahtevajo nekoliko dolgoročnejši pogled in temu ustrezne rešitve, kar utegne biti - na primer pri politiki stanovanjskih najemnin, ali pri prodaji stanovanj - včasih v nasprotju z večinskim razpoloženjem ljudi, ki jih vodijo bolj kratkoročni interesi. Sami spremljate delo izvršnega sveta in vidite, da politični cilji ah celo prepričanja ne določajo opredelitev posameznikov, primeri različnih pogledov posameznikov, ki so sicer politični somišljeniki, pa potrjujejo dejstvo, da se za odločitve na tem organu na politični ravni ne dogovarjamo. Ko bi tako ravnanje kdaj zmogli tudi na ravni države!" • S. Žargi 200 milijonov za jeseniško gimnazijo Jesenice, 8. novembra - V jeseniški občini so se z ministrstvom za šolstvo in šport uspeli dogovoriti za temeljito obnovo jeseniške gimnazije. Najprej je ministrstvo zahtevalo, da se morajo iz stavbe izseliti delavska univerza in glasbena šola. Delavsko univerzo so preselili na stavbo na Titovi cesti, glasbeno šolo pa v stavbo na Kejžarjevo cesto, kjer ima kar štirikrat več prostora, kot ga je imela doslej. Stavbo gimnazije bodo predvidoma začeli adaptirati februarja prihodnje leto, obnavljali pa jo bodo v dveh delih tako, da bo v njej vse leto potekal pouk. Medtem ko bodo dijaki v enem delu stavbe, bodo obnavljali drugi del, kar bo seveda moteče, vendar bodo prosili starše dijakov za razumevanje. Dela naj bi potekala eno leto, izvajalca pa bodo izbrali z razpisom. Ob nova, ki bo povrnila nekdanji ugled stavbi jeseniške gimnazije, bo veljala okoli 200 milijonov tolarjev. • D.S. so rastle... lekarne škofja Loka, 8. novembra - V soboto so sredi Spodnjega trga v Škofji Loki odprli, po torkovi otvoritvi lekarne v Kranju, petkovi v Tržiču, že tretjo zasebno lekarno na Gorenjskem. Po dvoletnih pripravah in koncesiji, ki jo je podelil občinski izvršni svet Škofje Loke, se je za lekarno v lastni hiši odloČila dipl. ph. Janka Primožič Tavčar, ki je kar 18 let delala v škofjeloški enoti Gorenjske lekarne. Praksa bo pokazala, ali se bo uresničila napoved Ferdinande Burdrich, [>redsednice sekcije zasebnih ekarnarjev pri Farmacevtski zbornici, da ta nova usmeritev v razvoj zasebnega lekarništva pomeni tudi konkurenco, s tem pa dvig kvalitete, vrnitev prijazne besede in toplega nasveta. Na otvoritvi videna izredna skrb in urejenost lekarne, z veliko mero spoštovanja do tradicije te stroke v Škofji Loki, vsekakor veliko obeta. S.Ž., slika: J. Pelko Forum mladih Jesenice, 8.novembra - Minuli teden so pri stranki SDP na Jesenicah ustanovili iniciativni odbor za oblikovanje Foruma mladih. Iniciativni odbor sestavlja mladi od osemnajst do petindvajset let, delo pa koordinira Azira Kamberi. Mladi bodo predvsem pripravljali pogovore mladih o težavah s svojimi vrstniki in odprli za mlade SOS telefon, delali pa bodo tudi na kulturnem področju. D.S. Kako se bo delilo občinsko premoženje Jesenice, 8. novembra • V krajevni skupnosti Sava je organizacija SDP obravnavala poleg političnih razmer tudi priprave na novo lokalno samoupravo. Ob tem so poudarili, da morajo biti pred oblikovanjem občin znani osnovni pogoji za oblikovanje občin, znano mora biti financiranje in finančne posledice takega združevanja. Predvsem pa se je predhodno treba dogovoriti, kako se bo delilo sedanje občinsko premoženje, v razpravo o lokalni samoupravi pa naj se vključi čimveč občanov. • DA "Več žensk v politiko" Da ne bi prišlo do napačnega razumevanja, da celo vem, kaj so govorili v vladi ali stranki, vas prosim, da v naslednji številki objavite popravek. Namreč • pravilno bi se moral 1. stavek moje izjave glasiti- "Z MENOJ o tej motnosti zamenjave niso govorili ne v stranki ne v vladi." S spoštovanjem Rina Klinar Načrt za pozidavo v tržiški obrtni coni Zasebni objekti na družbeni zemlji Lastništvo zemljišč v okviru zazidalnega načrta ie ni povsem razčiščeno. Tržič, 8. novembra - Še teden dni bo trajala javna razprava o osnutku zazidalnega načrta Obrtna cona Loka v Tržiču, kjer je predvidena gradnja hiš in delavnic za štiri zasebnike. Načrti presenečajo vodstvo podjetja Modena, ki je zemljiškoknjižni ustnik treh zemljišč v tem predelu. Kot ugotavlja direktorica Helena Bešter, se apetiti po tej zemlji kažejo le dalj časa. V tržiškem oddelku za prostor in okolje so že pred odločitvijo o izdelavi osnutka zazidalnega načrta Obrtna cona Loka ugotavljali lastništvo parcel in namere lastnikov za uporabo zemljišč. Gozdno gospodarstvo je za manjši del izrazilo pripravljenost za prodajo, za večji del pa so po pogodbi med občino in podjetjem Oblačila Novost iz leta 1976 sklepali le o prenosu pravice uporabe dveh družbenih zemljišč, travnika in gozda. Ker ni dokazila o plačilu zemljišč, niso smatrali Novosti oziroma današnje Modene kot lastnika. Za del tamkajšnjega zemljišča, kije bilo leta 1949 odvzeto Župnijskemu uradu Tržič, obstaja tudi zahtevek za denacionaliza cijo. O tem so se že lani sporazumeli za menjavo zemljišča na Loki s parcelo v okolici kapele v Bistrici, je med drugim pojasnila Mojca Basaj-Kos iz občinskega oddelka za prostor in okolje. Od občine želijo dokaze "Modena je zemljiškoknjižni lastnik zemljišč v industrijski coni Loka v skupni izmeri 11.082 kvadratnih metrov. Po tej zemlji se kažejo apetiti dalj časa. Že prejšnja oblast je želela od podjetja neko privolitev, da lahko načrtuie v okviru našega zemljišča. Pred koncem leta 1990 so nas seznanili z zamislijo za obrtno cono, mi pa smo vztrajali pri zazidalnem načrtu za industrijsko cono in lastništvu nad svojo zemljo. Po nekaj letih mirovanja je nastal osnutek zazidalnega načrta za obrtno cono, nas pa ni nihče seznanil s temi pripravami, ali nas kaj vprašal. Znano je, da imamo proizvodne prostore v središču starega dela mesta, do katerih je nemogoč dostop z večjimi tovornjaki, težave pa so tudi s proizvodnjo v nadstropjih. Zato bo v prihodnosti nujna preselitev na boljšo lokacijo, za kar nam zemljišče na Loki daje vsaj neko osnovo. Po načrtih sedanje tržiške oblasti je vse to nepomembno, na našem zemljišču pa naj bi dobili prostor znani obrtniki. Zanima nas, kdo ščiti te nove firme, v ozadje pa postavlja že uveljavljeno podjetje! Na to smo opozorili sestavlialce načrta. Obenem občino spominjamo na pogodbo iz leta 1979 (in ne iz 1. 1976, kot trdi občina) ter izpisek iz zemljiške knjige o vknjižbi družbene lastnine na ime Oblačila Novost. Ce to negirajo, želimo od njih dokaze," je osvetlila direktorica Modene Helena Bešter njihovo plat zgodbe. Med javno razpravo o osnutku načrta, ki bo trajala do 15. novembra, na občini zaenkrat še nimajo drugih pripomb. Morda bo več razprave na javni obravnavi v KS Bistrica pri Tržiču. Tam bodo tudi prebivalci iz okolice lahko povedali, ali so ogreti za nov avtomobilski servis, proizvodnjo lesenih obuval, poslovno-turistični objekt in lesno strugarstvo, kar bi želeli skupaj s hišami zgraditi znani investitorji- * Stojan Saje TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besni ca 81 IZREDNI POPUSTI V NOVEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite IT 064/403-871 90 let Frančiške Oblak z Orehka Gorenjski glas bere še brez očal Orehek, 5. novembra - Frančiška Oblak, rojena 13. oktobra 1903 v Lučinah, presenetljivo dobro prenaša svojih devet križe v. Gorenjski glas, kije pri hiši od začetka, bere še brez očal in tudi klekljanje ji gre se vedno urno od rok. Tudi spomin te drobne bistroumne ženice še ni pustil na cedilu, tako da se je ob našem obisku v njeni hiši na Orehku razvil zanimiv pogovor o nekdanjih dneh. Frančiška je rojena v Lučinah v družini s trinajst otroki. Mama ji je zgodaj umrla, zato je šla kmalu od doma. Od svojega šestega leta obvlada umetnost klekljanja, v mladih letih*pa se je izučila za šiviljo. Omožila se je, leta 1928 prišla na Orehek, kjer sta z možem v naslednjih letih sezidala hišo, delala najprej v pletilnici Ika in nato v Tekstilindusovi tkalnici, potem pa je ostala doma, da je vzgajala svojih pet otrok. "Živeli smo samo z moževo plačo; kadar je bil poklican na orožne vaje, pa še tistega zaslužka ni bilo," se spominja Frančiška. "Da bi prišli do denarja, smo v hišo jemali stranke. Kar 13 let je pri nas prebivala družina s šestimi otroki. Lahko si mislite, kako Živahno je bilo, ko je bilo pri hiši vsega skupaj enajst otrok." Frančiška je bila vsa leta vajena skromnega življenja, zato je povsem zadovoljna z nizko pokojnino, ki jo ima po možu (vdova je že 28 let), in jo ii popravljajo z varstvenim dodatkom. Tudi štirje od njenih petin otrok so že upokojenci, vnuki so že odrasli in trdno Oblakovo rodovino zaokrožujejo že pravnuki. Ko jih skuša Frančišča s hčerino pomočjo pošteti, se kar malo zatika, potem pa se odreže: "Kaj vem, koliko nas je! Ko se zberemo pri hiši, že vem, kateri je naš!" Frančiškina 90-letnica je bila že priložnost za tako družinsko srečanje. In pred desetletjem 80-letnica. Pričakujejo, da bodo enako veselo slavili tudi tretjič, takrat pa stoletnico. Tudi Frančiško Oblak smo, kot mnoge njene vrstnike, povprašali o skrivnosti dolgega življenja. Pritrdila je preizkušenemu receptu o skromni domači hrani, delu in vedrini, sicer pa imajo nagnjenje k dolgemu življenju očitno v rodu. Tudi njeni bratje in sestre so dočakali visoko starost. Najbolj pa je Frančiško v življenju utrdilo delo. Obudila je nekaj tovrstnih spominov, med njimi enega iz obdobja, ko sta z možem gradila in je morala nasejati kupe in kupe peska. Ali pa, ko je drva za kurjavo nosila iz kanjona Save. Pozna leta preživlja Frančiška srečna in zadovoljna pod domačo streho, kjer zanjo skrbi ena od hčera. Za noben dom starostnikov noče slišati in tudi tega ne, da bi jo po smrti upepelili. Ampak dotlej je še daleč, če hoče dočakati stoto. To ji iz srca privoščimo tudi v našem uredništvu in se pridružujemo čestitkam ob visokem jubileju. • D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko Dom upokojencev v Kranju Slavje ob dvajsetletnici Kranj, 9. novembra • Ta teden v Domu upokojencev v Kranju praznujejo 20-letnico. Osrednja kulturna svečanost bo jutri ob 16. uri, ko bo nastopila folklorna skupina s Primskovega, podelili bodo jubilejna priznanja stanovalcem in delavcem doma, odprli pa bodo tudi razstavo ročnih del. Program bosta povezovala Simona Juvan in Janez Dolinar. V četrtek, 11. novembra, pa ob 17. uri vabijo na modno revijo sekcije za ročna dela Društva upokojencev Kranj z glasbeno spremljavo Marjana Betona. V petek, 12. novembra, prirejajo družabni večer s stanovalci, njihovimi svojci in delavci, ob zvokih ansambla Praprotnik. Od jutri do 15. novembra bo v domu odprta razstava ročnih del, ki si jo bodo lahko obiskovalci ogledali dopoldne od 9. do 13., popoldne pa od 16. do 18. ure. • D.Ž. Občni zbor društva Za srce Ljubljana, 9. novembra - Jutri ob 17. uri bo v dvorani Smelta v Ljubljani letni občni zbor Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ocenili bodo svoje preteklo delo, podelili tudi znak "varovalno živilo", zboru pa bodo dali kulturno obeležje umetniški nastopi basista Ladka Korošca, dramskega igralca Poldeta Bibiča in mešanega pevskega zbora Kliničnega centra "Dr. Bogdan Derč". V preddverju bodo razstavili in ponudili v degustacijo nekatera živila in pijače, varovalne za srce. • D. Ž. ABft A4AJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 ZAPOSLOVANJE, REPUBLIŠKI ZAVOD ZA OBMOČNA ENOTA KRANJ Blehveisova 12, KRANJ razpisuje zbiranje ponudb za zunanje svetovalce, ki bodo iskalcem zaposlitve pomagali pri njihovem samozaposlovanju, in sicer za naslednja področja: priprava poslovnega načrta in registracije gospodarske družbe oz. podjetja; svetovanje na področju financ in računovodstva, marketinga, pravnih ter administrativnih postopkov. Ponudbe morajo vsebovati svetovalno področje, kadrovsko zasedbo svetovalne firme z referencami svetovalca (svetovalcev), potrdilo o registraciji, ceno svetovalne ure oziroma posamezne storitve. Pisne ponudbe pošljite v zaprti ovojnici do 19. novembra 1993 na nas naslov, s pripisom "Razpis za svetovalce". Nepopolnih ponudb ne bomo upoštevali. O Izidu bodo ponudniki obveščeni v petnajstih dneh po roku oddaje. Pogodbe bomo sklepali, ko bodo to dopuščale finančne možnosti zavoda. Vlada, stroka in sindikati o zaposlovanju Zdravilo zoper brezposelnost je gospodarska rast Vsa čast kratkoročnim ukrepom, s katerimi država blaži posledice brezposelnosti, toda rešitev zoper ta problem je edino gospodarska rast. delovnih mest izgubili na ra&jj! v prihodnjem Tetu še izgublj^ velikih podjetij. Teh je t"dl največ med izgubarji, ki bfr,; delovna mesta. Po drugi stra« pa je okoli 35 tisoč delovn»D mest nastalo v malih podj^H 6 Ljubljana, 4. novembra - O tem so enotnega mnenja vlada, stroka, Sospodarstveniki in sindikati, ki so se na pobudo premiera dr. aneza Drnovška sestali ob eni od razprav o proračunskem memorandumu. Problemu zaposlovanja in brezposelnosti bodo v prihodnje posvetili potrebno pozornost v okviru vladnega projekta, ki naj bi vodil v smeri zagotavljanja novih delovnih mest, seveda v skladu s privatizacijskimi in stabilizacijskimi procesi. Brez dela 10 ali 15 odstotkov ljudi? Kako do novih delovnih mest je osrednja tema ekonomskih in socialnih politik mnogih evropskih držav, je menila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puh ar. Pri nas smo v nekaj letih, ko smo se odločili za tržno gospodarstvo, izgubili 150 tisoč delovnih mest, k temu pa je še dodatno pripomogla izguba južnih trgov. Po podatkih o iskalcih zaposlitve, prijavljenih na zavodih za zaposlovanje, je brezposelnost pri nas 14-odstot-na, po merilih mednarodne organizacije dela, ki za brezposelne šteje le tiste, ki so resnično brez dela, pa blizu 10-odstotna. V sklop ciljnih ukrepov za zmanjšanje brezposelnosti, je letno vključenih okoli 80 tisoč ljudi. To zgolj pomaga odstranjevati neskladja na trgu dela, ne more pa nadomestiti ustrezne ekonomske politike, ki bi ustvarjala okoliščine za nova delovna mesta. Aktivna politika zaposlovanja je ta čas v preverjanju, je dejal dr. Janez Drnovšek, saj gre za te namene veliko denarja, učinki pa niso zadovoljivi. Slišimo namreč tudi ocene, da razni ukrepi brezposelnih ne stimulirajo k zaposlitvi, čeprav Nekaj podatkov o značilnosti slovenske brezposelnosti je nanizal tudi dr. Milan Vodopivec, ki se pri svetovni banki ukvarja s trgi delovne sile. Ugotavlja, da so med brezposelnimi najbolj ogroieni mladi, ki zaradi pomanjkanja izkušenj ne dobe dela, in starejši iskalci zaposlitve, za katere so delodajalci manj zainteresirani. Delo lalje dobi tisti z več izobrazbe. Negativen vpliv pri iskanju dela ima nadomestilo za brezposelnost. Kdor ga prejema, je manj zainteresiran za novo delo. Podoben učinek ima tudi precej dolg odpovedni rok pri delodajalcu, zaradi česar si ga driava prizadeva zmanjšati s šestih na tri mesece. Dr. Vodopivec govori o dveh šibkih točkah pri naši politiki zaposlovanja: o ohranjanju delovnih mest, za katere zgolj driava namenja denar, namesto da bi ga tudi podjetja sama; ter o politiki zgodnjega upokojevanja, ki močno zmanjšuje delovni potencial, hkrati pa za driavo predstavlja tudi veliko finančno breme. Sicer pa se tudi mednarodni strokovnjak strinja, da je pravi odgovor na nova delovna mesta rast ekonomije. Kritičen je do visoke cene dela pri nas, kar delodajalce odvrača od zaposlovanja in spodbuja črno zaposlovanje. O ukrepih aktivne politike zaposlovanja pa pravi, da jih poznajo tudi druge driave, vendar zanje ne gre toliko denarja kot pri nas. se hkrati že oblikujejo nova delovna mesto. Optimistične napovedi Obdobje privatizacije sicer ni naklonjeno vzdrževanju velikega števila delovnih mest, vendar so se podjetja večidel že "očistila" navidezno zaposlenih in izgubljanje delovnih mest se ustavlja, je optimistično ocenil minister dr. Davorin Kračun. Kljub vsemu se v vladi lotevajo medresorskega projekta, ki bo vodil k zagotavljanju delovnih mest. Povezan pa je s številnimi vprašanji, denimo s ceno dela, davčno politiko, s socialnim paktom... Država naj bi iskala druge vire davka, namesto da z visokimi prispevki na živo delo povečuje ceno dela. Povečevanje izvoza, tuja vlaganja, odpiranje tržišč, vse to ima lahko ugodne učinke na zaposlovanje, posvetiti pa se bo treba tudi prestrukturiranju ponudbe dela in se prilagoditi povpraševanju. Tudi Dušan Kidrič je bil optimističen, ko je nizal prognoze za prihodnje leto: letos se je ob nekaj večji produktivnosti zaposlenost še zmanjševala, prihodnje leto pa se bo ob povečevanju produktivnosti nezaposlenost ustavila na 15 odstotkih. Tudi pri plačah ne bo večjih pretresov (čeprav mnogi ohranjanje zaposlenosti povezujejo z nižanjem plač), padle ne bodo, rasle pa tudi ne, saj je to eden od prispevkov h konkurenčnosti gospodarstva. Eden naj bi bil tudi spreminjanje davčne strukture. Spodbuda za mala podjetja, sanacija za velika Tretji minister dr. Maks Tajnikar je govoril o tem, da smo v Sloveniji več kot 170 tisoč Minister zagovarja načelo velikih k malim", ko je beseda spodbujanju razvoja in °dpirj!aj u delovnih mest. Temu cilju\W i bile namenjene tudi kredi^ garancije in stimulacije, * . zlasti srednja in m.ala p00!^. spodbujale k ohranjanju delo nih mest. Velika podjetja pa b treba sanirati. Ob sociaj^ Erogramih, s katerimi dr*3 ■ laži učinke brezposelnosti, "J tečejo tudi programi Pre.s„ja turiranja in prekvalificiraj delovne sile, zagotoviti pa j kazalo tudi večjo mobilnost P iskanju dela. Ni predrago le delo, tefl»ve* tudi kapital $ Vlada namerava o vprasOT^j zaposlovanja in brezposeln . še posebej spregovoriti s sin katf. S^njfpa sc, že «*J primaknili svoj lonček. ' Tomšič, predsednik konfedj^ cije Neodvisnost, je vladi ocK mlačnost pri privatizacij5^ postopkih in opozoril na tf* jj minirane direktorje, °£ q0. vrzeli v delovnopravni za£°fl8, daji in zahteval uvedbo z** j-ki bo obrzdal ekstremno viso* direktorske plače. Predseo^ vlade je tudi pozval, nalt^ podpiše pod peticijo za zakon, česar pa dr. Drnovšek bil pripravljen storiti, d°*L Sredloga ne prebere. Tudi l*j in Semolič, predsednik 8 ^ bodnih sindikatov, je o*8*^ na vlado nekaj kritičnih bese zlasti da ni pripravljena J dialog s sindikati o tem, ali ^ brezposelni dovolj zaščiteni . ali gre za ta namen do* denarja. Predlagal je razvij zaščitno politiko za dom«* industrijo, se zavzel za s^.8% obstoječih delovnih mest (*jrl. po njegovem ceneje kot odp anje novih) in oporekal rn nosti za povečanje kurenčnosti gospodarstva na račun nizkih plač. Ne le ^:{ dela, tudi cena kapitala!, previsoka, je prepričan atnp^j alist, ki tudi predlaga, o*J' j,j plaz stečajev zajezili tako, d ti postali za delodajalce pt6°^ gi. • D. Z. Žlebir Prisilna izselitev zakonita, a skrajno nehumana Pobrali so vse: tudi kahlico in zdravila Pravna država je bila pri prisilni izselitvi iz barake zelo temeljita Jesenice, 8. novembra - Železarna jje vrgla na cesto lastnega železarja, ki je najemnino za stanovanje v baraki redno plačeval, a ni imel stanovanjske pravice. Sodna izvršitev je bila tako temeljita, da so iz stanovanja pobrali celo odpadke, da ne govorimo, da so šli na spisek izvršbe vsi dokumenti, hranilne in zdravstvene knjižice. Stanovanjska firma Meting pravi: "Primera ne komentiramo - vse je zakonito!" V Podmežakli na Jesenicah stoji pri Hermanovem mostu nekdanja konjušnica, zdaj dolga baraka, v kateri so si številni ljudje prostor za prostorom uradili svoja borna stanovanj-ca, če se dvema vlažnima barakarskima prostoroma tako reče. Vrata pri vratih in za enimi kljub nikakršnemu bivalnemu standardu, kaj šele kakršnikoli stanovanjski kategoriji, posebna skrb: Stojče in Verka Veljkov sta z lesenim opažem {»o vseh stenah polepšala to uknjo in nabavila celo vso opremo za novo razkošje -kopalnico! Brez posojil ni šlo, a bo že: navsezadnje je on redno zaposlen v železarni, ona pa v redni službi v radovljiškem domu oskrbovancev! V baraki pobirajo najemnino in obratovalne stroške lastniki -Železarna Jesenice. Veljkova se nista nasilno vselila, bila sta podnajemnika pri lastniku, ki Ie zdaj v domu oskrbovancev, 'repustil jima je tista dva prostora, za katerega sta Železarni redno plačevala stanarino. A stanovanjske pravice nikoli nista dobila. In ker je v tej državi enkrat že treba napraviti red, je prišlo tako daleč, da sta dobila sodno odločbo o izvršilnem postopku: deložaciji. V praktično učinkovitost sodnega akta pa nista verjela, saj so jima po njunih besedah v Fi-promu, kjer je Stojče redno zaposlen, obljubili, da ju ne bodo nasilno izselili. Vsaj mrzlega novembra ne, ko nimata kam z enoletnim in petletnim otrokom. In tudi zato ne, ker je Stojče vendarle delavec Železarne! Saj menda ne bo lastno O*, podjetje metalo iz lastne barake Veljkova, Makedonca po rodu, sta oba redno zaposlena: - kjer je še ogromno stanoval- Fipr0niu, ona v radovljiškem domu oskrbovancev. Od »f*JV cev in zatorej ne gre za to, da bi stanovanj v baraki Podmežaklo sta najlepše opremila svoj 0 prostor kakorkoli že potrebo- zdaj sta na cesti... Foto: D. Sedej vali - metala torej lastnega delavca! "Ne# odpadki, tudi rože in tudi sindikat Železarne: Na kamion so vrgli tudi u ;ih se mati pekla šano, da se novembra cesto iz barakarskega Žeie*Jr kega stanovanja delavec ^ zarne!" In - ne bomo o**^ vseh, ki danes na Jese?a V kljub zakonitosti postop*^ humanih razlogov obsojaj0 to deložacijo Podmežaklo- Pa še to: v vsej precix^"NAVHOVCm ... u »irokombin.uk. »VIM« -». B.b«ik »VPKAVLJAH At . SPAR -Jdj&a praćka vseh vrst blaga SPAR-MERCATOR, d.o.o. , Ljubljana F im 9. novembra 1993 ob 16,30 uri v Kranju, Zoisova 1 OTVORITEV prvega Sparovega supermarketa v Kranju Sadje fn zelenjava: BANANE _ Ikg 85,oo MANDARINE 105,oo J kg KITAJSKO ZELJE 1 kg 59,00 SOLATA ENDIVUA Ikg 79,oo BRIVSKA PENA NORMAL, LEMON 279,oo sedaj samo PAPIRNATI ROBČKI UNIVERZAL 149^0 sedaj samo DE O STICK ČREDO ROLL ON 4 vrste, 50 ml _ ^ 399,00 PLENICE PAMPERS ULTRA, PHASES sedaj samo sedaj samo 1.690,00 KREMA KALODERMA INTENSIV, LIGHT DAMSKI VLOŽKI ALWAYS 200 ml sedaj samo 369,00 sedaj samo 465,00 ŠAMPON ZA LASE VIDAL SASSOON TOALETNI PAPIR UNIVERZAL 200 ml sedaj samo 385,oo 8 rol sedaj samo 319,00 PASJA HRANA FROLIC 1,5 kg sedaj samo 629,00 ZOBNA KREMA COLGATE 3 vrste, 75 ml sedaj samo TOALETNI PAPIR C A RIJ NA 155,00 10 rol sedaj samo 159,00 HRANA ZA MUCE BREKKIES ZOBNA SCETKA AQUA FRESH 5 vrst TEKOČIDETERGENT CET ,kB 399oo sedaj samo WC RAČEK 750 g sedaj samo sedaj samo 159,00 II sedaj samo 249,00 249,oo PENATEN OLJNI ROBČKI 120/1 PRALNI PRAŠEK ARIEL sedaj samo 599,00 3 kg sedaj samo 1.199,00 t/h $) supermarket /HM Vsak tolar prihranka vam vrača denar - TO JE SPAR! SPAR V/A ($) supermarket Vsak tolar prihranka vam vrača denar - TO JE SPAR! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akademski slikar Vinko Tušek slike, kipe in ambient. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Industrijska tekstilna dediščina Gorenjske. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je še do četrtka, 11. novembra, na ogled razstava Rimsko steklo iz Argyruntuma iz Arheološkega muzeja v Zadru. V galeriji Pungart razstavlja Maja Drakslar likovna dela pod naslovom Ob vodi. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja Jože Tisnikar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Poslikane panjske končnice. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij in diapozitivov Človek in kovina. V Ruardovi graščini na Stari Savi je na ogled stalna zbirka okamnin iz zbirk Jožeta Bediča. V bistroj u Želva na Jesenicah razstavlja akrile in risbe Ana Cajnko. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja risbe Janez Mohorič, v pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa so na ogled risbe s svinčniki in kredami Vitomirja Pibra. BEGUNJE - V galeriji Avsenik še do četrtka, 10. novembra, razstavljata slike Franz Berger in Robert Primig. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavljajo fotografije člani Fotografskega društva Radovljica. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Mednarodna razstava fotografije treh dežel v galeriji Loškega muzeja je podaljšana do 10. novembra. V avli LB Škofja Loka razstavlja fotografije portretov znanih osebnosti fotograf Janez Pipan. ŽELEZNIKI • V galeriji Domel je na ogled skupinska razstava del članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. TRŽIČ - V Jožefovi dvorani je na ogled razstava z naslovom Olesenelt cvet: razstavljata akademski kipar Cene Ribnikar in slikar Vinko Hlebš. LJUBLJANA - V zgornjih prostorih Moderne galerije je odprta razstava slik, plastik in risb slovitega danskega umetnika Pera Kirkebvja. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo, ob 9.30 uprizorili igro za otroke Roberta Thaventhala ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE - zaključeno za OŠ. Istega dne ob 17. uri pa bodo igro ponovili za IZVEN in KONTO. V petek, 12. novembra, ob 19.30 bodo ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja REVIZOR 93 - za abonma petek L, IZVEN in KONTO. RADOVLJICA: IDRIJA V OBJEKTIVU - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Ivan Pipan predstavil izbrane diapozitive, ki so jih italijanski in slovenski fotografi posneli na 2. fotografskem ekstemporu avgusta letos. ŠKOFJA LOKA: VEČER Z DIAPOZITIVI - V knjižnici I. Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri prof. Miloš Humek ob diapozitivih predstavil Bali, Malezijo, Tajsko in Burmo. LJUBLJANA: JAMAJKA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinovgrad), Celovška 23, bo danes, v torek, ob 19. uri Igor Fabjan ob diapozitivih predaval o popotovanju na Jamajko. Nove knjige SLOVENIJA Z RAZDALJE Naj bo ob letu turizma ali pa kot promocija Slovenije, ilustrirana monografija "Slovenija bi zraka", ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga, je že sama po sebi nekaj Eosebnega, namreč vseh 220 fotografij, kolikor jih vsebuje niiga, je posnetih iz zraka. "Iz zraka so vidne posebnosti in zakonitosti, ki se včasih s tal ne vidijo, zatorej gre za pogled na Slovenijo in Slovence z razdalje," je dejal dr. Matjaž Kmecl, avtor spremnega besedila k fotografijam, ki sta jih bodisi s helikopterja in letala bodisi z motornega zmaja in balona, [>osnela Jože liane in Stane Klemene. V devetih med seboj očenih enotah ne gre le za razdelitev Slovenije po regijah, besedilo je namreč preplet tako geografskega kot zgodovinske- §a, kar je avtor povezal s slovenskim nacionalnim obstojem. Lnjiga je trijezična, napisana v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, fotografije pa so bile posnete od aprila do oktobra 1991. Knjiga "Slovenija iz zraka" nam tako predstavlja našo deželo s perspektive, ki je doslej nismo poznali, obenem pa našemu spominu ponuja čisto nov pogled na slovenske kraje m znamenitosti, pogled z neba. * Igor K. Jesenice - V razstavnem salonu Dolik so minuli petek odprli fotografsko razstavo Človek in kovina, ki jo je v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije pripravil Foto klub Andrej P rešeni Jesenice. Na razstavi sodeluje petnajst slovenskih foto klubov, katerih člani so na razpis poslali 408 fotografij in 319 diapozitivov. Žirija je za razstavo odbrala najuspelejše izdelke in nagradila najboljše avtorje za vse tri razpisane teme: v temi Človek in kovina je prva nagrada za najboljšo fotografijo pripadla Janiju Novaku, za kolekcijo pa Sandiju Novaku. V prosti temi sta bila najboljša Bruno Bizjak za posamično fotografijo, za kolekcijo pa Vinko Skale. Pri barvnih diapozitivih je posamično prejel prvo nagrado Tomaž Kunst, za kolekcijo pa Benjamin Vrankar. Foto: Janez Pelko Nova razstava Gorenjskega muzeja v v DVESTO LET TEKSTILNE DEDIŠČINE Kranj - V začetku tega leta so v Gorenjskem muzeju predstavili katalog Gorenjska industrija od manufaktur do daneS> ob njem pa napovedali več posebnih razstav o industrijskem razvoju regije. Razstava Industrijska tekstilna dedi&i0' Gorenjske, ki so jo konec minulega tedna odprli v galeriji Mestne hiše Kranj, je prva od posebnih razstav, ki sodijo v okvir predstavljanja industrijskega razvoja v regiji. dobila Muzej novejše zgodovine, ki se je preimenoval •* prejšnjega specializiranega M"' žeja revolucije." Kakšni so muzejski orf^ glede nadaljnjega zbiranj* predstavljanja gradiva? ' xi, divo se bo vsekakor ZD'ra'?tu. naprej, nekaj dobimo z od* Eom, nekaj pa lastniki odstop1.! rezplačno. Glede predstav^ zbranega materiala pa bo vs* kakor nekaj sprememb. N bene potrebe ni, da bi »x razstave o industrijskem raZV ju vsakoletne, saj se spremerfl v tako kratkem času mtlh:f. opazijo. Medtem ko bo anje m dokumentiranje p* j0 potekalo sprotno, pa b°0 Naslov najnovejše razstave o tekstilni dediščini na Gorenjskem je vsekakor pravšnji, saj sega tradicija tekstilne industrije, ene najpomembnejših panog na Gorenjskem, vsaj dvesto let nazaj. Gorenjski muzej Še vrsto let namenja posebno pozornost tudi novejši zgodovini. Na to opozarja poleg zbiranja gradiva tudi z razstavami, ki pa zaradi pretesnih razstavnim prostorov seveda ne morejo zaživeti v pravi meri, kaj šele da bi to gradivo lahko že danes predstavljali tudi s stalno razstavo. Oblikovalka tokratne razstave, Marička Rakovec, je imela nelahko delo, da je v dveh majhnih galerijskih prostorih lahko razvrstila najznačilnejše industrijske izdelke od 18. stoletja do danes, ki jih je za razstavo odbrala avtorica razstave kustosinja Gorenjskega muzeja Nada Holvnski. V po- f;ovoru je Holvnskijeva razloži-a nekaj posebnosti o tej industrijski arheologiji, s katero se ukvarja. Zgodovina nastaja tudi danes, že včeraj je v tem smislu v zgodovinskih okvirih; to preteklost tudi bližnjo pa je treba ohranjati, da bi se enkrat v prihodnosti iz tega kaj naučili. Zakaj ravno tolikšen poudarek tekstilu? "Tekstil je material, ki sodi med tako imenovana hitro pokvarljiva gradiva, ki jih ne moremo ohranjati v nedogled, {>a tudi kot sporočila iz pretek-osti se pravzaprav ne onranja-jo. Kakšne koce so na Gorenjskem izdelovali pred stoletji, o tem na primer piše v nekdanjih Novicah. Tržiške barvarne so bile pomemben obrat v okviru nekdanje avstroogrske monarhije, znali so delati imenitne barvaste izdelke, pa danes ne vemo, kakšni so bili, kot ne vemo, kakšno je bilo recimo kordovansko usnje, ki ga je hvalil že Valvasor. Produkcijska zmožnost neke pokrajine sodi vsekakor v tako imenovane pokazatelje civiliza- Razstava v Mestni hiši - Od najmodernejših tekstilij. cijske zmožnosti, v muzejih se večinoma s predmeti dokazujejo dosežki civilizacije, govorim o takoimenovani industrijski arheologiji. Bleiweisovi koci iz Kranja so na primer 1844 leta dobili srebrno priznanje in s tem postali drugi najboljši industrijski izdelek na Kranjskem. Te vrste deželno nagrado so podelili na gospodarski razstavi v Ljubljani, razstave pa so prirejali tudi v Celovcu, Gradcu m drugod. Danes imamo podobne razstave na primer Moda'93. Sedanji nagrajeni izdelki se bodo vsekakor ohranili dlje, saj na primer Almira Radovljica hrani v svoji tovarniški zbirki vse nagrajene pletenine kreator k e Vesne Gaberščik-Ilgo. S takimi unikatnimi izdelki se lahko industrija predstavi kjerkoli in s tem nosi sporočilo o slovenski ustvarjalnosti v svet." Gorenjska osemdeseta leta v muzejski predstavitvi je bila prva v vrsti razstav, ki ste se jih lotili v Gorenjskem muzeju, da bi pokazali, kako pomembno je muzejsko ohranjati današnje industrijske izdelke kot sestavni del sprotnega nastajanja tehnične zgodovine in zgodovine sploh. Je ta prva razstava spodbudila podjetja na Gorenjskem, da so začela kaj drugače misliti o svojem dosedanjem razvoju? Čufarjevi dnevi '93 SMEH Z LJUBITELJSKEGA ODRA Jesenice - V Gledališču Tone Čufar se danes, v torek, začenjajo tradicionalni že šesti po vrsti Čufarjevi dnevi. Na tej prireditvi, na kateri se srečujejo slovenska amaterska gledališča, se bodo ves teden do sobote, 13. novembra, vrstile predstave gledaliških odrov; s trinajstimi predstavami prihaja na Jesenice deset gledaliških skupin, med njimi tudi tri skupine iz avstrijske Koroške. Gledališko srečanje ima tudi dve spremljevalni prireditvi - fotografsko razstavo Človek in jeklo, Muzej Jesenice pa bo prav danes predstavil Vodnika po razstavnih zbirkah. Otvoritveno predstavo bo danes zvečer ob 19.30 izvedlo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Molierovo komedijo George Dandin ali kaznovani soprog. Na slovesni otvoritvi Čufarjevih dnevov '93 bo v Gledališču Tone Cufar zbranim govoril dr. Božidar Brudar, predsednik skupščine občine Jesenice. Letošnje srečanje slovenskih amaterskih odrov je ubrano na vesele strune, tako da gre pravzaprav za festival komedij, kabareta, pa tudi otroške predstave, ki so sestavni del Čufarjevih dnevov, so vse od prve do zadnje vedrega značaja. Stalni gost jeseniškega festivala je tudi Loški oder iz Škofje Loke, ki bo jutri, v sredo, zvečer na jeseniškem odru odigral svojo novo predstavo Arzenik in stare čipke Josepha Kesselringa. KUD Zarja-Trnovlje-Celje letos prihaja s predstavo Mihaila Afanasjeviča Bulgakova Zojkino stanovanja. Jeseniška skupina DPD Svoboda F. Mencinger Javornik-Koroška Bela Gledališče Aksa se bo predstavila z Neila Simona igro Zares čuden par. Srečanje ljubiteljskih gledališč se je že lani in predlani razširilo z udeležbo avstrijskih gledališčnikov: tokrat nastopata Studiobuehne Villach (iz Beljaka) z otroško predstavo in SPD Borovlie s kabaretom Martin Krpan. Tretja zamejska skupina - Otroška lutkovna skupina KPD Smihel pa s predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico sodeluje v lutkovnem programu; ta je po lanskem in predlanskem "tipanju" že f»ostal sestavni del Čufarjevih gledaliških dnevov. Nastopajo še druge utkovne skupine: Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice, Lutkovna skupina Fru-Fru KUD France Prešeren Trnovo-Lj ubijana in Lutkar Cveto Sever iz Kranja. Gostitelj, Gledališče Tone Čufar Jesenice, pa bo v soboto, 13. novembra, srečanje sklenil s svojo predstavo Vaje v slogu avtorja Ravmonda Queneaua. Pred tem bodo na zaključni slovesnosti, na katero so povabili tudi ministra za kulturo Sergija Pelhana, v gledališču podelili tudi letošnje Čufarieve plakete in diplome za dosežke na kulturnem področju. • L.M. platnarstva in suknarstva do "Deloma že. Razstave pravzaprav obstajajo tudi zato, da se z njimi pokaže, kaj se je v muzejskih okvirih doslej zbralo na tem dokaj novem področju novejše zgodovine. Še vedno se ponekod ljudje čudijo, kaj nam je toliko do takih novejših predmetov. Do starin imamo domala vsi čustven odnos, do novejših ne. Star avtomobil ali odslužen likalnik brez pomisleka zavržemo, medtem ko bomo sto let star likalnik na oglje spoštljivo branih na polici. Redke tekstilne tovarne pri nas hranijo svoje značilne in najboljše izdelke: omenila sem že radovljiško Almiro z njenimiu-nikati. Druge kot na primer IBI imajo shranjene kataloge vzorcev. Izredno veseli pa smo bili, da smo lahko za muzej dobili 300 katalagov s tekstilnimi vzorci nekdanjih tovarn Jugo-brune, Jugočeške, Inteksa, Tis-kanine, Tekstilindusa, to je za obdobje okoli 65 let. Pravo muzejsko vrednost danes cenjenih proizvodov, ki jih dobimo v muzej, lahko določimo pele čez petdeset ali sto let." Je zbiranje tega gradiva sedanje dobe novost tudi za vse druge muzeje? "Tako je. V Gorenjskem muzeju se lahko pohvalimo, da smo korak naprej pred drugimi tako regionalnimi muzeji kot tudi republiškimi. To velja seveda še posebej za zbiranje Ere d me t o v, naša prednost je ila predvsem v tem, da smo bili vseskozi splošen muzej. Ljubljana pa je šele nedavno takšne pregledne razstave # nimive le na vsakih deset let-*\ predstavitvi tekstilne dediščin bomo upam vsaj lahko preds vili še eno specialno razstavo, naj bi bila o razvoju gorenj« kovinske industrije - od ŽeWl do telefonske centrale. Pref* doma proti koncu naslednje*. leta, dotlej pa bo treba zb** najznačilnejše izdelke, jih P° kati v tovarniških zbirkah, *° v kovinski industriji pogosteLj kot v tekstilni, jih odkupi« dobiti na posodo za razsta^ Veliko tega, to zdaj že vem?'|^ izdelkov kranjske Iskre. Ne* j smo že uspeli dobiti; m pomembnejšimi izdelki je Pr gotovo za muzej odkuplje prva Iskrina avtomatska te fonska centrala." Galerijski prostori Mj*J hiše so komaj dovolj veliki v, tokratno razstavo, na katero bilo mogoče uvrstiti prav vseT kar je značilno gorenjske!? Kako boste reševali prosto«* probleme ob predstavitvi bi bila razstava v sedanj' prostorih Gorenjskega '°uZju v drugem nadstropju 6**i0 Kieselstein. Seveda, če o0^ do takrat urejene pisarne podstrešju stavbe, kakor je v 0 že pred časom načrtova Tako bi Kranj kot goreli industrijsko središče lahko tudi stalno razstavo o sV°L> industrijskem razvoju." '/v Mencinger, foto: Gorazd S«"1 delkov kovinske industrije Tega se kar bojimo Druga lutkovna premiera na Hrušici BIKEC FERDINAND Jesenice - Druga letošnja premiera Lutkovnega gledali***!. ^ deluje v okviru Glasbene mladine Jesenice, je predstava B1? je Ferdinand. Prikupno zgodbico španskega avtorja Munra L** ^t dramatiziral, priredil in režira! Marjan Bevk, animirali oriro ^ zaigrali pa so jo Matej Mužan, Petra Kokalj, Irena Leskovs* Rado Mužan. V Bevkovi priredbi je originalno besedilo precej spremenje g v njej ima odločilno vlogo Ferdinandov oče, stan in dolgočasni D ,K'taj;0 prvotnem besedilu sploh ne nastopa; vloga matere je prav g močno poudarjena. Oba starša predstavljata izvor kontbkto ^ nastajajo med nežnim in krhkim Ferdinandom in nasilno staršev, ki hočeta krojiti in obvladovati sinove usode. To poseganje v otrokovo življenje v originalnem besedilu ni tako tf» 0ji v jeseniški predstavi pa prav brezobzirna in netolerantna vga malega bikca ustvarja trdo in neprijazno vzdušje. A trdota je. ^ vsaki dobri drami, le del življenja, kajti vseskozi se v p**' . \t uveljavlja tudi njeno nasprotje: nežnost, milina, nenasil«1 .^ti ljubezen. Bikec Ferdinand kljub svoji krotkosti in ran 1J jjf premaga voljo staršev, ju sčasoma spremeni in ju nauči tisteg sta nekoč sama znala pa potem tako hitro pozabila - nauči Ju veselja in ljubezni. .. Predstava je polna mehkobe in poetičnosti, ki so jo '"tfc^JjLd \ na prav poseben uprizoritveni način: v igrici je zelo malo °e igdJjj1 veliko tišine. Glavna izrazna sredstva so gib, luč in glasba (Z* . ^ p dve je skrbel Jernej Rihtaršič). Zgovoren je seveda tudi izgled ^ zanimive, dvodelne izbočene scene - oboje je izdelala Manna jj5jii Nastopajoči deloma igrajo pred kuliso, deloma pa v ^-jjU)" animirajo lutke. Trije liki (mati, oče toreador"), za katere je a V osiromašeno čustvovanje in posesiven odnos do sveta, so mest kar zgovorni, a tedaj se le jezijo in vpijejo drug na drugega- jj g Ferdinand pa razen dveh besed ob zaključku zgodbe ves čas °?ats|cij[ se izraža le z gibi, ki vsebujejo tudi veliko učinkovitih a^f"? elementov. Situacija predstave je zato v celoti drugačna OO^n običajnih pojmovanj: v njej so besede večinoma grobe in \ tišina pa je polna in osrečujoča. In s takšno uprizoritvijo je Lu t<,\o gledališče GMJ dokazala, da majhni otroci lahko sledijo ^rftfl poetičnim predstavam, ob katerih morajo bolj kot ^ "prisluhniti" vzdušju in pomenu neizrečenega. • Miljam No GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Ustaviti krajo in odliv kapitala v tujino Bo vlada uspela dobiti ukradeno nazaj Prf reVMjah ŽC °dkri,a šte-ta» oškodovanja družbene iastnine in v.ada seje napoL '/? let* ** Privatizacije in bega JSa."S^S»?^ ¥ temu je prispevalo Vročilo o opravljenih revizijah v prvih 71 podjetjih, med katerimi je g v 43 podjetjih prišlo do oškodovanja družbenega premoženja, J*s'ej pa je bdo ugotovljene ie za skoraj 13 milijard tolarjev in '• **oao vladni ukrepi ustavili kraje družbenega premoženja odliv kapitala v tujino, bo vlada uspela dobiti ukradeno nazaj, ..^veda vprašanja, na katera bodo najboljši odgovor dali Pnhodnji meseci, nemara leta. Mnogi namreč dvomijo, da je to Pjoh še mogoče, saj so šle stvari že tako daleč, da bo ukradeno ° težko ali sploh nemogoče dobiti nazaj. Vemo, da v tujini ^radi dajo davčne podatke o naših podjetjih pri njih in kako f*?P'°h skrbe za tajnost denarja v svojih bankah. Navsezadnje, . B&Š novi zakon o gospodarskih družbah pozna tihe družbe, ki bodo nedvomno postale zatočišče ukradenega družbenega pitali Poročilo SDK se nanaša na ls- oktober, podatki torej niso Povsem sveži, saj so inšpektorji v drugi polovici oktobra verjet-°o odkrili še marsikaj, kar bo 2nano v kratkem. Torej, do srede oktobra so z revidiranjem lastninskega preoblikovanja začeli v 187 podjetij. V 71 so [evizijo že končali in zadnja so °ua izdana revizijska poročila. ov veliko več kot Grešnik poštenih . Le v 28 od 71 podjetij JJpektorji oškodovanja druž-vf,?e$a premoženja niso ugoto-•J* Vendar pa vseh ni moč Pnšteti med poštene, saj so ne.katera med njimi sodelovala Pj1 oškodovanju družbene last-Juie v drugih podjetjih (poveva podjetja, by pass...). V 43 podjetjih pa so inšpek-•°rJ» ugotovili oškodovanje rUŽbenega premoženja, zanja g Že izdali revizijska poročila. r°le8 tega pa so oškodovanje 7* ugotovili še v 10 podjetjih, za fatera poročila še niso bila 5*dana in torej niso všteta v IJevilko 71 pregledanih podjetij, tudi slednjih deset podjetij pa 10 upoštevali pri seštevku z revizijami ugotovljenega oškodovanja družbene lastnine. Inšpektorji so zeleno luč za programe lastninjenja potemtakem prižgali le 28 pregledanim podjetjem, grešniki pa imajo mesec dni časa, da se pokesajo in stvari popravijo, ne da bi bili kaznovani. Sest podjetij je to že napravilo in sicer v višini 278 milijonov tolarjev. Vsem, ki tega v 30 dneh ne bodo napravila, bo SDK izdala odločbo z ukrepi za pravilno izkazovanje družbenega premoženja. Znano pa je, da SDK doslej ni vložila še nobene kazenske ovadbe. Zaradi divjega lastninjenja naj bi bilo lani menda vloienih več 70 kazenskih ovadb, znano je, da sodbe ni bilo še nobene, menda pa sploh še ni stekel še noben postopek. Izkušnja z Elanom je do-Jasno pokazala, kako ^hkotno se slovenski kapi-,al pretaka tudi na zasebne ročune v tujino. Zgolj s *znamom naših podjetij v tuJini vladi torej me bo **Pelo bika zgrabiti za '»fe. Najbolj vneti divji Privatizatorji so nedvomno « Poskrbeli, daJe prigrabl-IPI denar skrbno bančna **riv*ost. Nemara se bo ta **pital počasi res vrnil, *°*» ne kot družbeni kapi-m ki si ga bomo razdelili s Pomočjo lastninskih certifl-"°*>v. Poiskal si bo varno £J v tihe družbe, ki Jih P°zna tudi naš novi zakon ° gospodarskih družbah. Če °* zanimajo podrobnosti, Poberite si še enkrat po-*'QvJe o tihih družbah In 2°jna« boste, kako lepo Je PfHamcnt postlal pobegle-2, Vp*«A, ki se Je (bo) v •Jvmi/ iz družbenega prelevil klZa*ebnega. Naši lastnins-tlt»ertifi^ti so seveda ow*o manj vredni! Za skoraj 13 milijard tolarjev oškodovanj V teh podjetjih je SDK po 48.a členu zakona ugotovila za 9.340 milijonov tolarjev oškodovanja družbene lastnine. Po 48. členu zakona pa ocenjujejo, da je bilo družbeno premoženje v teh podjetjih oškodovano za 3.261 milijonov tolarjev, znesek tovrnega oškodovanja pa bo znan šele po končanih postopkih, ki jih vodi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Skupaj je bila torej v 53 podjetjih družbeno premoženje oškodovano za 12,6 milijarde tolarjev. SDK imen podjetij ne navaja, menda pa so na vrhu lestvice Le k, Primex, Interevropa itd. Neutemeljen odpis terjatev in nepravilna delitev dobička Če je bilo oškodovanje družbenega premoženja povzročeno z nepravilno delitvijodobička na družbeni in zasebni kapital in tega ni spremljal odliv kapitala iz podjetja, so popravki možni le s preknjižbo. Povsem drugače pa je, če je prišlo do odliva, na primer s pomočjo odpisa terjatev. SDK v takih primerih naloži vzpostavitev terjatve, ne more pa zagotoviti izterjave teh terjatev. Nemo- Kalco bodo ministri uspešni prisestavljanju seznama slovenskih podjetij v tujini, je težko napovedati, pravosodni minister zatrjujejo, da so vsaj registri podjetij javni. Štiri tuje države, ki so jih naši organi že zaprosili predvsem za podatke o plačanih davkih, so tovrstne usluge že zavrnile. goče pa je pričakovati, da bo to napravilo vodstvo podjetja, ki je te odlive omogočilo. Največ oškodovanja po 48.a členu pa je bilo prav zaradi neutemeljenega odpisa terjatev (za 1.662 milijonov tolarjev) in nepravilne delitve dobička (za 1.319 milijonov tolarjev. Med ostalimi oblikami oškodovanja po tem členu pa ima več kot 80-odstotni delež nepravilna razporeditev revalorizacijskih rezerv. Odliv kapitala v tujino SDK opozarja, da je pri neutemeljenem odpisu terjatev več primerov taksnih odpisov do tujine, kar pomeni, da slovensko premoženje ostaja v tujini. Sama knjigovodsko torej tega problema ne bo moč rešiti. Družbeni kapital pa je v tujino odtekal tudi prek bv Eass podjetij v tujini, drugih apitalskih vlaganj, pri katerih se zastavlja vprašanje stvarne donosnosti, s pomočjo transfer-nih cen in podobno. Nenadzorovan odliv kapitala v tujino je omogočila ukinitev devizno-dokumentarne kontrole v nacionalni banki, ukinitev roka za vnos deviz v državo, v času, ko je naše gospodarstvo poslovala le še z družbenim kapitalom. Informacije, ki jih inšpektorji neformalno zberejo pri pregledih, potrjujejo, da imajo naši managerji podjetja na Cipru, v Singapuru, v sosednjih državah ter v drugih državah, s katerimi Slovenija največ trguje. SDK ima pristojnost le do državne meje SDK je le notranji kontrolor, njene pristojnosti sežejo le do Ljubelja. Zato v revizijskih postopkih ne more niti ugotoviti vseh povezav naših podjetij s tujimi podjetji in iz tega izhajajočih oškodovanj. V poročilo so zapisali, da je SDK že večkrat opozorila na probleme nadziranja poslovanja s tujino. Tako so ob pripravi zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju predlagali, da bi domače pravne osebe, ki imajo kapitalske naložbe pri tujih zavezali, da zagotove revidiranje letnih računovodskih izkazov teh tujih pravnih oseb. Predlagali so tudi sprotno evidenco kapitalskih naložb naših pravnih oseb v tujini. Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanje je predlog o vzpostavitvi evidence sicer upošteval, vendar pristojno ministrstvo eno leto po uveljavitvi zakona te evidence ni vzpostavilo. Po osamosvojitvi Slovenije pa od zveznih organov niso pridobili ustrezne evidence. SDK je zato dala pobudo vladi, da z drugačnim notranjim in zunanjim nadzorom prepreči odliv kapitala v tujino. Divje lastninjenje nemoteno poteka naprej SDK ugotavlja, da se letos družbeni kapital, ki še ni olast-ninjen, zmanjšuje na enake načine, kot se je v preteklih letih. Po zakonu bo družbeni kapital dobil znanega lastnika na dan 1. januarja 1993, lastninjenje bo torej izvedeno "za nazaj". Doslej še nobeno družbeno podjetje ni izvedlo lastninjenja, kar praktično pomeni, da s kapitalom že 10 mesecev upravljajo managerji, ki za to nimajo pooblastil lastnikov, ker ti pač še niso znani. Za svoje delo potemtakem niso nikomur odgovorni. Zato ni presenetljivo, da divje privatizirajo naprej. Lastninjenje bančnih podjetij SDK je pri reviziah ugotovila primere, da so banke slabe naložbe v podjetja pred ali v času stečaja teh podjetij prenesle (odstopile, prodala na. dolgoročni kredit) na prehodna, v ta namen ustanovljena bančna podjetja*Takšni prenosi seveda omogočajo privatizacijo podjetij mimo določb zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Lastninska zakonodaja ima potemtakem luknjo, saj pred nezakonito privatizacijo ne varuje družbenega premoženja, ki se lahko lastnini tudi z razpola-ganiam z družbenimi sredstvi prek bank. Koliko kapitala Je odteklo v tujino? Uradnim podatkov ni, iz poročila SDK Je moč razbrati, da je odliv velik. Že splomladi smo slišali ocene, da znaša približno 1,5 milijarde mark! Poostriti nadzor nad cenitvami Cenitve, ki so precej nižje od knjižne vrednosti družbenega premoženja, so lahko povsem upravičene, lahko pa predstavljajo oškodovanje družbenega premoženja. SDK nima pristojnosti, da bi presojala cenitve, sodi pa, da bi bilo potrebno poostriti nadzor nad objektivnostjo vrednotenja, še zlasti pri izdelavi otvoritvene bilance. Ocenjevalci pa vse pogosteje predlagajo, naj bi presojali tudi možnost izterjave terjatev, vzpostavljenih z odločbo SDK. • M. Volčjak prodaja podjetij nekdanje Železarne Jesenice - -J- r"»j>"'J ..v»w»u,v » Železarska podjetja naprodaj PodS?' ^novembra - Več kot 300 delavcev je zaposlenih v ** »k M ^"i naprodaj. Nekdanji jeseniški železa rji imajo 4ql7*P*J 18,8 milijona nemških mark listin za neizplačane osebne a**?**«- Kaj bo z deleži Acronija, Fiproma in Seika, deleži, ki jih J0 v firmah, ki se prodajajo? feartHe ? 8,ovenskih ie- ,ur$ki inženiring Meting z 21 Zbi^jjf *e objavil javni razpis za zaposlenimi, Elektronsko raču Zarskij! Ponudb za nakup žele- —------ j 8tofa°r^euJ' H 80 neposredno ?lWL0,ni lasti slovenskih Ulc0 0 80 na Jesenicah naprodaj %sDr"nenovana C podjetja: l25 P°dJetie Steeltrans s r*n.o ; n,mi' Podjetje za pre->n trgovino Hrast s 85 •turni podjetje za meta- nalniški center Železarne z 48 zaposlenimi, podjetje za varovanje ljudi in premoŽenja Varing z 38 zaposlenimi, podjetje za transport Rentax s šestimi zaposlenimi, podjetje za razvoj materialov za varjenje Siko s sedmimi zaposlenimi, poklicno gasilski reševalni servis s 26 zaposlenimi. Ponudbe kupcev se morajo nanašati na odkup večinskega deleža podjetja; če interesenta za večinski odkup deleža ne bo, se morajo ponudbe nanašati na večinski odkup dela podjetja. Svobodni sindikati ob tem lastninjenju predvsem opozarjajo, da se mora pri odprodaji delavcev ponuditi notranji odkup, da bodo lahko uveljavili, če bodo hoteli, svoje državljanske certifikate in listine za manj izplačane osebne dohodke. Zakon o lastninskem preoblikovanju izenačuje status teh dokumentov v primeru interne razdelitve in notranjega odkupa. V nekdanji jeseniški Železarni, denimo, znaša skupna vrednost za manj izplačane plače za obdobje od aprila leta 1991 do konca leta 1992 skupaj 18,8 milijonov nemških mark. V začetku tega obdobja je bilo v Železarni zaposlenih okoli 5.000 delavcev in ima zatorej en delavec nekdanje Železarne v povprečju za 3.800 nemških mark vrednosti za premalo izplačane osebne dohodke. Sindikati terjajo tudi, da se pri spremembi lastništva ne posega v delovno pravno zaščito invalidov. Tudi stanovanjski fond je bil različno razporejen, stanovanja ?a so na različne načine podr-avijena. In ne nazadnje: pri novem lastninjenju se poraja tudi umestno vprašanje, kako je v teh firmah, ki se prodajajo, z lastninskimi deleži Železarne Jesenice. Poleti so sprejeli sklep, da se vse družbe na lokaciji Jesenice dokapitalizirajo na podlagi sprejetih delitvenih bilanc. Obenem so sprejeli tudi sklepe, da se deleži Železarne v omenjenih C podjetjih prenesejo na tri družbe. Acroni ima zatorej v C in B družbah lastninski delež v višini 60 odstotkov, Fiprom 27 odstotkov in SEIKO 13 odstotkov. • D. Sedej Kaj je sklenila vlada Vlada pošilja v parlament spremembe zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, s katerimi bodo pravne in fizične osebe doline v 30 dneh prijaviti davkariji lastništvo ali solastništvo firm v tujini. Občutno višje pa bodo kazni, saj bo lahko za pravne osebe znašala 108 milijonov tolarjev, za fizične osebe in nosilce posebnih pooblastil pa 6 milijonov tolarjev. Takšna kazen čaka vse tiste, ki ne bodo pravočasno prijavili svojih podjetij v tujini Ministrstva druino pripravljajo izhodišča za zakon o vračanju pobeglega kapitala in preprečevanju nadaljnjega odliva kapitala v tujino. V14 dneh naj bi s pomočjo domačih in tujih virov (Interpol, registracijski organi, policija drugih driav, agencija za ugotavljanje bonitete podjetij) skušali sestaviti pribliino podobo razmer, ki bo izhodišče za učinkovitoukrepanje. Posebna delovna skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki ministrstev, agencije za privatizacijo, devizne inšpekcije, carinske uprave, SDK in neposrednega zastopnika vlade, bo pomagala SDK, da bodo lahko sproti ocenili naravo kršitev in bodo pri kaznivih dejanjih pristojni organi takoj ukrepali. Sodnike in tožilce bodo dodatno usposobili, pri čemer naj bi si pomagali s tujimi izkušnjami Posebna koordinacija vlade bo spremljala slovenske naloibe v tujini, predvsem pa bo oblikovala jasna merila za izdajo dovoljenj za iznos kapitala. To naj bi predstavljal čisti dobiček po odbitku davkov. Kot pogoj omenjajo tudi preverjen in odobren program lastninjenja. Dopolnjena pa je metodologija za izdelavo otvoritvene bilance, ki zagotavljajo realnejši prikaz materialnih naloib, dolgoročnih finančnih investicij in terjatev do republik bivše Jugoslavije, predvideno je obvezno, 70-odstotno prikazovanje terjatev do Iraka, Kube, Mongolije in Angole, podjetja pa bodo lahko realno neizterljive zahtevke in naloibe prenesla na sklad za razvoj. Uveden pa bo dodaten nadzor nad realnostjo terjatev do tujine, podjetja bodo morala hkrati z otvoritveno bilanco oddati poseben obrazec, ki ga bo predpisal minister za finance. BIOS začenja s poslovanjem Tržič, 8. novembra - Firma BIOS v lasti občine Tržič se bo v tem tednu lotila zbiranja naročil za izdelke Združene lesne industrije Tržič. Obenem bo vzela v svoje roke preskrbo s surovino za tovarniško žago. Za tako dejavnost je dal pristanek stečajni upravitelj ZLIT Matija Roblek - Majcen med pogovorom s predstavniki firme BIOS minuli četrtek. Samostojno poslovanje tovarne je namreč zaradi pomanjkanja obratnih sredstev onemogočeno. Trenutno je prekinjena vsa proizvodnja, ker ZLIT nima v zalogi reprodukcijskega materiala. Ob iskanju možnih variant za posle med podjetjema BIOS in ZLIT je stečajni upravitelj zavrnil predlog za najem tovarniškega premoženja, ki naj bi ga poplačali z najemnino v višini amortizacijske vrednosti. On je predlagal bistveno višjo najemnino, kar pa ni sprejemljivo za BIOS. Zato so se strinjali, naj o predlogu občinske firme presodi sodišče. Pomembno je vendarle, da obstaja soglasje o pridobitvi izključne pravice trženja prek podjetja BIOS. V njej tudi pričakujejo, kot je povedal Peter Smuk, da bodo dobro sodelovali z velikimi upniki tovarne ZLIT pri zagotavljanju obratnih sredstev za oživitev proizvodnje. • S. Saje Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Pet za velika * in pet za majhna podjetja Ljubljana, 3. novembra - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je sprejel pravila nagrad za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, komisija je pet nagrad razpisala za velika m srednja podjetja ter prav toliko za majhna podjetja. Nagrade so namenjene podjetnikom, direktorjem in drugim poslovodjem, posameznikom ali skupinam v gospodarskih družbah, lahko pa tudi v institucijah, ki se ukvarjajo z gospodarsko problematiko, ne glede na obliko lastnine. Pomenijo priznanje za izjemno poslovodno, tehnično, marketinško ali organizacijsko delo. Komisija bo upoštevala trajnost dosežkov, uspešnost gospodarske družbe, njen položaj na trgu, prispevek kandidatov k uvajanju inovacij, uporabi sodobne tehnologije, usposabljanju kadrov, uresničevanje razvojnega programa, uvajanje novih rentabilnih programov, organizacijo poslovanje. Pri malih podjetjih bodo posebej upoštevali dosežke novih podjetij, ki niso nastala po reorganizaciji večjih družbenih podjetij. Razpisali so pet nagrad za velika in srednja podjetja ter prav toliko za majhna podjetja, predloge bodo sprejemali najkasneje do 15. decembra. • M.V. Manjši izvoz v Italijo Ljubljana, 3. novembra - Izvoz v Italijo je v letošnjih prvih osmih mesečin upadel za 18,4 odstotka, uvoz pa se je povečal kar za 32£ odstotka. Vzroki tiče predvsem v recesiji v Italiji, padcu vrednosti Ure in nespodbudnih pogojih za uvoz na slovenski strani, so ugotavljali ob obisku Guglielma Querinija, predsednika Trgovinske in indstrijske zbornice iz Vidma, pri Dagmarju Šustru, predsedniku GZS. Neustrezna je tudi sestava blagovne menjave, saj v obeh smereh še vedno prevladujejo surovine, polizdelki in izdelki z nizko dodano vrednostjo. Italijanski gost je posebej poudaril zanimanje, da zbornici proučita možnosti skupnega nastopana trgih srednje Evrope in bivše Jugoslavije. Dogovorila sta se tudi o nekaterih konkretnih stvareh medzborničnega sodelovanja. Tako bodo kot pomoč in svetovanje podjetjem pripravljali mesečne informativne dneve v Vidmu in v Ljubljani, decembra letos pa bodo pripravili srečanje zbornic in podjetij Slovenije in videmske regije. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK cesti* Volvo letnik 1994 Že v začetku prejšnjega meseca je generalni zastopnik Volva, novomeški Revoz, predstavil program vozil volvo z letnikom 1994, skoraj v istem času pa je stekla tudi prodaja. Med novostmi letnika 1994 so predvsem spremenjena podoba serije 400, malenkostno spremenjen prednji del modela 850 in vrhunski model 850 turbo. MEŠETAR V Dorfariih pri Skofji Loki so minuli konec tedna odprli novo trgovino. Intenalon, trgovina na približno 130 kvadratnih metrih, ponuja predvsem belo tehniko Gorenja in Candy, akustiko nekaj tujih priznanih znamk, italijansko keramiko ter kopalniško in sanitarno opremo proizvajalcev Hansa, Grobe. Poleg tega v Intersalonu ponujajo pod ugodnimi plačilnimi pogoji in dostavo na dom, orodje širokega izbora znamke Loose in raznovrstno hal o gensko razsvetljavo. Intenalon v Dorfarjih 17, bo odprta vsak dan, pokličete jih lahko po tel. 631-510. Po kakšnih cenah in kaj ponujajo pa se bo Intersalon v prihodnje še predstavljal v našem časopisu. G.S., foto: Gorazd Sinik Oktobra -41,11 tolarja V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi model°* kalkulacije, ki upošteva povprečno mlečnost 3.800 litrov "j kravo, ocenili, da so bih oktobra stroški prireje mleka m kmetijah 41,11 tolarja za liter, stroški prirasta govedi Pa Eitanju od 120 do 510 tolarjev za kilogram in pri prirastu op ilograma na krmni dan 224,25 tolarja za kilogram. Oktobrs*1 stroški prireje mleka so 'bili za 0,4 odstotka višji od septembrski!1' stroški prirasta govedi pa za 0,4 odstotka nižji. Za oktober J značilno, da se je vrednost ure živega dela povečala za l| odstotka, kolikor so se namreč v tem mesecu zvišale pla^., gospodarstvu, in da so bile cene močnih krmil od 1,6 do 4 odstot* nižje kot septembra. .Tudi letošnja ponudba iz programa Volvo zajema avtomobile serije 400, 850 in 900, torej tri različne avtomobilske razrede. Ob različnih velikostih, motorni moči in opremljenosti, imajo avtomobili Volvo značilne oblikovalske lastnosti, ki so postale zaščitni znak te švedske avtomobilske hiše. Modela 440 in 460 sta od leta 1985 doživela že drugo večjo Erenovo. Kozmetično popravljena zunanjost je za oko oblejša in zato olj sveža ter bolj podobna večjim modelom. Dodali so jima nove odbijače, ohišji zadnjih luči, in novo oblikovana prednja žarometa, precej pa so spremenili tudi notranjost. Posebna pozornost je namenjena varnosti. Prenovljena modela 440/460 imata izboljšano že tako dobro bočno zaščito in po višini samodejno nastavljiva [>rednja varnostna pasova. Petvratna limuzina 440 in štirivratna imuzina sta na voljo s tremi različnimi motorji. Šibkejši ima 1721 kubičnih centimetrov gibne prostornine, zmore 75 kilovatov, enako prostornino pa ima tudi motor opremljen s turbinskim polnilnikom, njegova moč pa znaša 88 kilovatov. Sredinska možnost je dvolitrski štirivaljni k z največjo močjo 80 kilovatov. Model 850 je bil prvič predstavljen sredi leta 1991, kmalu za limuzinsko izvedbo pa so predstavili tudi kombi z imenom estate, kar je pri Volvu nekako v navadi. Volvo 850 je zmogljiv, prostoren, udoben in varen avto, narejen po merilih in za potrebe devetdesetih let. Modeli letnika 1994 imajo nekoliko spremenjen prednji del, poleg že ustaljenih dvoinpol litrskih petvaljnikov (eden s po dvema ventiloma na valj in največjo močjo 103 kilovate in drugi s štirimi ventili na valj in močjo 125 kilovatov), bo tudi na slovenskem trgu na voljo z novim 2,3-litrskim petvaljnikom s turbinskim polnilnikom, ki bo zmogel uglednih 166 kilovatov ali 225 konjskih moči, s tem pa je tudi najmočnejši motor, kar so jih naredili pri Volvu. Motor je po svojih zmogljivostih zlahka primerljiv s šest- in osemvaljnimi podobnimi agregati, celoten avtomobil pa združuje v sebi vrhunsko opremo in varnostno tehnologijo. Novi modeli so že na voljo v prodajni mreži Volvo, več pa bomo o njih zapisali po opravljenih testnih vožnjah. • M.G. Delovni čas bank Ljubljana, 5. novembra - Banke bodo še naprej poslovale tudi ob sobotah, sicer pa se bodo odpirale med 8. in 9. uro in zapirale med 16. in 18. uro, vmes pa bo eno- do triurna prekinitev med 11 JO in 1430. V bankah pričakujejo, da jih bodo stroški prisili k enoizmens-kemu delu, zato je izvršilni odbor Združenja bank Slovenije sprejel sklep o poenotenem delovnem času, ki naj bi ga uveljavili do konca septembra prihodnje leto. Izjema naj bi bili le turistični kraji, kjer naj bi bile banke lahko odprte tudi izven dogovorjenega delovnega časa, vendar pa morajo o tem obvestiti združenje. Uveljavitev dogovora o poslovanju bank in hranilnic s prebivalstvom pa bo vprašljivo na poštah, saj na istih okencih posluje Poštna banka Slovenije. STA TISTICNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, OKTOBER 1993 X91 X93 _X13_ l-X93 IX 93 XII92 X92 l-X92 Industrija in rudarstvo 103,3 114,2 116,0 122,5 Sredstva za delo 100,8 117,9 119,3 119,2 Reprodukcijski material 103,9 112,9 114,4 119,7 Blago za široko porabo 103,1 114,5 116,7 126,0 AGROMEHANIKA KRANJ Poslovni center Hrastje, tel.: 064 - 331 030 motorna žaga: * Husquarna 61 FF 53.130,00 * Husquarna 266 SE 65.941,00 * Dolmar 111/45 51.583,00 veriga za žago: *3/8, 32 zob 1.680,00 * 3/8, 34 zob 1.785,00 * pila 4,8 mm 196,00 * svečka 217,00 sekire, cepini: •cepini 3.100,00 * sekira, mala 700,00 * sekira, velika 1.300,00 olje za motorno žago: * estrol 5/1 877,00 olje za traktor: * super 3 3/1 * motorol 10/1 765,00 2.104,00 akumulatorji: * 40 Ah 3.500,00 50 Ah 75 Ah 100 Ah 140 Ah 135 Ah 4.800,00 6.000,00 8.200,00 15.800,00 17.600,00 veriga za vitlo: *1,5 m 1.470,00 * 2,0 m 2.023,00 * 3,0 m 2.592,00 kardan: * za cepilec - vitlo 11.100,00 * mali kardan 4.300,00 delovne rokavice, škornji: * rokavice od 300,00 dalj« * gumijasti škornji 1.600,00 gume: * 600 x 16, vodilna 6.600,00 * 600 x 16, pogonska 6.500,00 * 750 x 16, vodilna 9.300,00 * 750 x 16, pogonska 7.700,00 •11,2 x 28 18.000,00 * 12,4 x 28 22.000,00 kadi za kmetijstvo: * 85 litrov 1.008,00 •230 litrov 2.060,00 *350 litrov 2.968,00 500 litrov 700 litrov 3.750,00 6.867,00 Nova prodajalna rezervnih delov in salon avtomobilov Volvo V petek je podjetje Alpetour Remont iz Kranja v svojem servisno-prodajnem centru na Laborah odprlo prenovljen objekt, v katerem je nova večja prodajalna rezervnih delov za vozila renault in nov salon za vozila volvo. Prenovo servisno-prodajnega centra so končali v slabih treh mesecih. Objekt je kot prvi v Sloveniji označen z novo Renaultovo tipografijo. Nova prodajalna, v kateri bodo imeli pestro ponudbo rezervnih delov za vozila Renault in Volvo je za zdaj edina v Sloveniji urejena po vzoru Renaultove evropske prodajne mreže. Poseben oddelek v prodajalni je namenje dodatni opremi, ki ga bodo še posebej veseli lastniki renaultov, saj so zanje pripravili tako imenovani Renault boutioue. Ob otvoritvi nove prodajalne so pri podjetju Alpetour Remont pripravili tudi posebno presenečenje za kupce v novi prodajalni, saj so cene za deset odstotkov nižje, omogočajo pa tudi nakup z odloženim plačilom na tri čeke. SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 V servisno-prodajnem centru Alpetour Remont imajo ie do 15. novembra posebej ugodne cene vozil renault. Vozila so dobavljiva takoj po vplačilu, za nakup pa nudijo možnost kredita za štiri leta brez pologa in možnost nakupa po sistemu staro za novo. Nekaj primerov cen: * R 5 od 13.040 DEM * R CUO od 16.640 DEM * R 19 od 21.950 DEM * R EXPRESS od 17.720 DEM * R TRAFIC od 26.800 DEM Vse cene so do registracije. v VOLVO Poleg prodaje avtomobilov in rezervnih delov v prenovljene^ delu, podjetje Alpetour Remont na svojem servisu opravlja vs* servisne, mehanične, kleparske in vulkanizerske storitve, katere prav tako nudijo možnost odloženega plačila. Ponudbo zaokrožujejo avtopralnica in tehnični pregledi. RENAULT Z novo prodajalno so pridobili tudi več prostora v salonu avtomobilov renault, kjer bodo zdaj lahko razstavljeni trije avtomobili, kupci pa imajo pred nakupom tudi možnost preizkusne vožnje. Na drugi strani objekta so odprli nov salon za avtomobile Volvo, čeprav jih podjetje Alpetour Remont prodaja že leto dni. V prodaji so že novi modeli z letnikom 94, to sta prenovljena modela 440/460 in model 850 estate (karavan) in turbo. Tudi za vozila volvo nudijo možnost kreditiranja in nakup po sistemu staro za novo. Delovni čas: Salon Renault od 7. do 16. ure Salon Volvo: od 7. do 16. ure Prodajalna rezervnih delov: od 7. do 19. ure Servis: od 6. do 19. ure Ob sobotah od 7. do 13. ure. Cene vozil Voh/o do registracije: •VOLVO 440 od 36.440 DEM •VOLVO 460 od 36.840 DEM •VOLVO 850 od 60.000 DEM •VOLVO 850 estate od 64.000 DEM Vozila so dobavljiva takoj. Telefonske številke: Avtosalon Renault: 223-276 Avtosalon Volvo: 221-201 Prodajalna rezervnih delov: 221-244 Servis: 221-031 Skupne prodajne površine tako znašajo okoli 280 kvadratr"-metrov, celotna investicija v prenovo pa je veljala okoli 200°^ tisoč nemških mark. Priložnostne slovesnosti ob otvoritvi soj.!, poleg gostov udeležili predstavniki Revoza, ki so P°n^v funkcionalnost objekta ter organiziranost in kvaliteto storit podjetja Alpetour Remont. Jjjanes in jutri bo večinoma suho vreme. Nekoliko hladneje bo. LUNIrK SPRei€MB€ 3 J<> teden bo po Herschlovem ključu spremenljivo "•me. LIOATOR. predstavlja DVORANA PRIMSKOVO KRAN) PETEK, 12. NOVEMBRA, OB 20. URI POP DESIGN Predprodaja vstopnic ALIGATOR MUS1C SHOP Cankarjeva 7, Kranj *»KA NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ZIRI Rše: Drago Papler V torek, 9. novembra 1993, ob 17. uri bo na valovih Radia Žiri zopet jtidaja V ritmu valčka in polke z jesensko narodnozabavno lestvico ^dia Žiri s petimi uvrstitvami najbolj priljubljenih viž in petimi predlogi Najnovejše produkcije. Zatem pa ob 17.45 v živo predstavitev ^jnovejse kasete Pozdrav iz Poljanske doline ansambla Blegoš. UVRTISTITVE PETIH NAJ VIŽ: L Ave Mario zvoni - Alpski kvintet 2. Naših 20 let - Ansambel Franca Miheliča 3 Cvet pod planinami - Ansambel Nagelj 4- Lepota v kamnu - Ansambel Blegoš 5. Veseli ribiči - Primorski fantje PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6- Kjer se prebuja Slovenija - Ansambel Henček 7. Žena zmeraj prav ima - Slovenski kvintet 8- Pozdrav prijateljem - Ptujski instrumentalni ansambel *»• 50 let imaš - Slovenskogoriški kvintet 10. Gremo v disko - Rokondo kvintet Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah jtrno izžrebali Veroniko Cerin, Praprotno 17, Selca, ki bo prejela 8'asbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi KuPona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov: Radio Zri, Trg °*voboditve 1, 64226 Žiri. [me in priimek: Naslov KUPON glasujem za skladbo:_ Novi predlog skladbe:__ Mnenje o oddaji:_ & prihodnjega glasbenega gosta predlagam: Glasbena urednica Radia Kranj Urša Mrovlje: "Ve se, kakšno glasbo ima Radio Kranj" Lokalne gorenjske radijske postaje so se na letošnjem tekmovanju lokalnih radijskih postaj dobro odrezale: tokrat predstavljamo nagrajenko Radia Kranj, glasbeno urednico in moderatorko Uršo Mrovlje. Radio Kranj je "pobral" naslednje nagrade: prvo mesto za EPP spot Lisjaki in tri druge nagrade: za glasbeno oddajo odkrivanko, za Vrtiljak Romane Krajncan in za samoreklamni spot Radio Kranja. Urša Mrovlje je dve leti in pol na Radiu Kranj, od januarja tudi glasbena urednica. Dobra glasbena urednica, kajti prav kranjski radio je zelo znan po tem, da ima odlično glasbo. Kakšna je glasbena programska zasnova kranjskega radia? "Vrtimo raznovrstno glasbo, po okusu in zahtevah poslušalcev, ki so stari od 25 do 45 let. Trudimo se, da bi ustregli vsem okusom, čeprav v rednem programu od ponedeljka do sobote ne vrtimo narodnozabavne glasbe. Ta pride obilno na vrsto v nedeljo. Tudi resne glasbe je v rednem programu malo, kajti oddajamo samo od jutra do večera in ne v večernih urah. Programska politika je pač taka, da zelo pazimo na prehode, da so mirna glasbena valovanja ves dan in pri tem nikakor ne moreš vključevati vseh glasbenih zvrsti." je precej '„Sam Poslušalci Pravno da ste ena redkih iestav^jajo sUadbo, povedati pa postaj, ki sledi vsem glasbenim m ,£Iov. Red. novostim ko se zgodi, da poslušalci ne "Po možnostih, ki jih imamo, ugane;0* Se pr£vi> da kar vkUučmemo vse, kar je novega. * mfjajo gla£bene novosti. Ce želimo biti dobn, si pač ZJSSiT iznhražuie. kot se tudi Kakšna je nagrajena oddaja, glasbena odkrivanka? "Mislim, da kar zanimiva, saj zaostajanja ne moremo privoščiti: danes poslušalci na različnih T V kanalih in radijskih postajah slišijo vse, kar je novega. Res pa je, da smo nekako vsi "preplavljeni" z ameriško glasbo, malo manj se spremlja angleška glasbena scena." Se zgledujete po Radiu Slovenija? "Sploh ne, saj si prav nasprotno želimo, da bi bili drugačni. Da imamo svoj glasbeni image in da se naš radio tudi po glasbi takoj prepozna." Oddaja izobražuje, kot se tudi pri drugih rednih glasbenih oddajah trudimo, da bi na svoj, zanimiv in privlačen način povedali čimveč novega, tudi na področju narodnozabavne glasbe In predstavili novosti slovenske glasbene scene. Prav zato, ker smo se zavedali, da v rednem programu ni narodnozabavne glasbe, smo ob nedeljah uvedli glasbeni večer s Pestotnikom in tako upamo, da smo resnično ustregli vsem, tako zelo različnim glasbenim okusom naših poslušalk in poslušalcev." • D. Sedej turfsflcno-hotelsko podjetje Škofja Loka po. 64220 ŠKOFJA LOKA Titov trg 4b, Slovenija Vabljeni v HOTEL TRANSTURIST v Škofjo Loko na ples za MARTINOV AN JE v soboto 13. novembra zvečer. Tel. 064/621-261 Zadnje čase se sem in tja in nekam sramežljivo gibljejo Podatki, kako da v globoki *vš'ni ie iivi na tisoče ljudi. vrste statistika, ki naravnost Pove, kako in kaj je na socialen* dnu, nobeni vladni eliti ni juba in tudi naši ne. Zato se *akšne grozljive številke in Primerjave povedo le ob naj-. uiH nuji Tale naš vsakdanjik '* Pač ven in ven prežet z Jerami in kapitalnimi goljufi, ' nas kradejo in nam zraven e o^le kažejo, še sindikati ne P^vijo od sebe kaj več kot »V*-0! dolgočasnih parol - klavci in delavke Slovenije Lijevamo svoje pravice" in toblabla tako naprej. Kot da L^,ne bi dalo v svet vreči oa*frn7i konkretnih podatkov ^ Konkretni revi in bedi, po-r^*ov, ki bi komu vsaj pok- orili dan, če ga že po človeško ^Jtfi ni mogoče. *n ker se strukturira sloj s?res. bogatih in na drugi 1*9*1 skokovito raste sloj obu-p ni čudno, da statistika ntojtil • Je v Ljubljani več £**5* in psov kot otrok. Le <*° si pa danes še upa naročiti tr 1 otr°ka? Sai bo še prvega (jt vzeti Iz srednje šole, saj ni «ar/a niti za vožnjo, kaj šele £ drugega! Poznam čisto f^dobno in pred leti dobro l^Ulrano družino na podeželju, vliSta starSa ostala brez dela *r«5 • ;' fabriM- Mati dveh v*d*}ešolcev je letos nabrala eče orehov. S stisnjenimi ustnicami in na skrivaj, ker jo je sram, prodaja zdaj vse tiste orehe! In - verjemite - trese se od togote, ko ji začnejo mediji bobnati o memorandumu pa o preiskovalnih komisijah pa o trdni ali ohlapni koaliciji. Požreš, vse požreš: da si ne moreš kupiti nogavic in da tri leta nosiš iste čevlje, ne moreš čisto nič drugega kot to. kar jim zakoni omogočajo! Ce jih pa driava noče in ne zna spremeniti, je pa - milo rečeno - nesposobna. Ali pa si v sveti preproščini na takšen prekuc-niški način predstavlja vhod v razviti kapitalizem? Tako na tisoče brezposelnih Slovencev ostaja doma. Bere, če branje lahko kupi kuha, če Mačke bi kupile - frutek! Če bi kakšen tujec opazoval naš EPP, bi bil vzhičen: saj same avtote ponujajo pa obilo vvhiskasa za mačke! Komu? Ciljni publiki, ki mora imeti olala veliko denarja.... pa požreti tega, da otroci ne bodo mogli v srednjo šolo! A to porajajoče se kapitalistične gospode na teh tleh ne zanima! V kapitalizem drvi s sto na uro in z vsemi metodami. Toda zakaj bi te managerje s kufrčki, ki jih nosijo tako zvesto kot zobno protezo, sploh obsodil? Saj ne delajo ima kaj za v lonec. In - gleda televizijo. Kot že rečeno: na debelo je seznanjena z vsemi strankarskimi zdrahami in memorandumi, na debelo se ji poroča o tem, kaj je zjutraj prišlo na misel temu ali onemu političnemu veljaku, kdo koga toži in kdo je poslal kakšen uradni demanti. Da se ti milo stri! Pa malo o kakšni podražitvi in o 0,02 -odstotnem zvišanju pokojnin ali socialnih prejemkov. Potem je pa s socialo nasploh in konkretno konec! Če bi kakšen tujec tole opazoval, bi bil vzhičen! Saj se imajo kar fletno in standard Že mora biti soliden. Poglejte samo reklame: same avtote prodajajo pa na kupe čistilnih sredstev. Komu pa reklamirati avto, če ne ciljni publiki, ki te množično gleda in ima v nogavici na tisoče mark? In komu tista reklama Mačke bi kupile tvhiskas, če ne ciljni publiki, ki ima doma scrkljane mačke in mačkone, ki miši, kaj šele podgane, še od daleč niso videli? Saj v mestih gosposke mačke res kupujejo wniskas. Tiste pa, ki so otrokom v veselje v številnih družinah pa vvhiskasa nikoli ne bodo videle. Vidijo pa, da so otročki, ki jih vlačijo po rokah in vlečejo za rep, večkrat že lačni celo mleka. Zato bi mačke kakšnih bogatašev za Dokušnjo že kupile vvhiskas. Ce pa bi dali denar povprečni slovenski mački povprečne slovenske družine in bi šla v trgovino, bi bila solidarna, pomislila na malega družinskega, človeškega prijateljčka v posteljici in mu enkrat na teden kupila - frutek! • D.Sedej VsaI< poli iNi i>i n k na RADIU ZIRI IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Po enotedenskem premoru se bomo v petek 12, nov. 1993, zopet sprehodili skozi eno od krajevnih skupnosti v škofjeloški občini. Tokrat bo to KS Škofja Loka - Mesto, srce občinskega prostora. To pot bo oddaja potekala nekoliko drugače, saj se bo eden od oddaje Jože Drabik oglašal s terena. Od 16. • 19. ure bo živahno predvsem v trgovsko poslovnem centru Arnol v Šolski ulici, koder se bodo predstavili sponzorji oddaje, koder bo degustacija kruhov in peciva Pekarne Vrhnika ter raznih izdelkov nekaterih proizvajalcev. Vse možnosti pa imamo, da nas bo ves čas zabavala tudi živa glasba. V petek(12. novembra,se torej družimo Gorenjski glas, Radio Žin, vi in naši sponzorji na valovih RŽ in v trgovsko poslovnem centru Arnol od 16. -19. ure. Irsi/i i\iui(\(j, pRoizvodNJA, TRGpviNA, storItve, d.o.o. zavarovalna družba d.d. koper assicurazioni s.p.a. POSLOVNA ENOTA AOriatlC ŠKOFJA LOKA Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica! UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Ljubljana Poslovna enota Škofja Loka Šolska ulica2, 64220 Škofja Loka Tel.: 064/623-290, 623-291, fax: 064/623-390 KMEČKI STROJ SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL: (064) 622-575; 622-311_ OlOtoPflDuDlm 64220 ŠKOFJA LOKA, BLAŽEVA UL 3 • BRZOJAV: OBRTNIK ŠKOFJA LOKA KMCTUSK0 GOZDARSKA ZADRUGA *>o.o« ŠKOFJA LOKA TE C UNO FOTO HI-FI VIDEO 64220 Škofja Loka. Šolska ul. 2. tel.: 620-305 TAVČARJEVA KNJIGARNA Mestni trg 3, Škofja Loka &elqirna Vrhnika d.o.o. Lojze Peterle: "Saj ni nič v slovenščini. Ko so odpirali nov odsek avtoceste Hruška - Vrba je menda Lojze Peterle, naš zunanji minister, potožil, da so veliki napisi na objektih ob cesti domala vsi v nemščini ali angleščini - nikjer nič slovenskega. Pa smo se peljali še enkrat čisto počasi in z budnim očesom od Vrbe do Hrušice. Zunanji minister je imel presneto prav, ko ie ugledal velike napise na strehi menjalnice in trgovine. Tisti, ki bi gledali na ta del odseka ponoči in zviška, zanesljivo ne bi uganili, da so na slovenski strani... Morda za tolažbo: drugače so vse obcestne table v kleni slovenščini. Več tabel je, ki opozarjajo na POČIVALIŠČE, na izhode itd. Ker so nekateri, ki so si ob otvoritvi vse ogledali, tudi dejali, da je v Petrolovi trgovini ob cesti domala vse blago tujega izvora, smo se še v to trgovino šli prepričat. In med drugim prvič spoznali kruto resnico, ki jo v "navadnih" štacunah še opazimo ne: naši vrli proizvajalci dajejo svojim produktom vsi po vrsti in množično zveneča tuja imena, tako da je navidez res videti, da ni nič slovenskega. Pa je! Večina blaga je prav iz slovenskih fabrik, le to bi morali upoštevati, da so Tobačna in nekatere druge že krepko v tujih rokah. Res pa je - in pritužitelj je mislil prav na to - da je v teh trgovinicah ob meji morda premalo zares kvalitetnih slovenskih proizvodov: keramike, stekla in drugih artiklov, ki jih mi sami tako zveneče opremljamo z SQ. A to je že stvar trgovcev in njihove politike.... • D.S. /1 Čepice, čepice •••• Vse kaže, da to zimo res ne bomo modne, če si ne bomo poveznile kaj na glavo. Moda daje prednost vsem mogočim čepicam: vojaška kapa podčrtuje Garde-look, klasične baskovske Čepice gredo dobro k sproščeni eleganci hlačnega ali klasičnega kostima, h kratkim lasem gre idealno tako imenovana klošars-ka kapa iz dvajsetih let. Materiali pa so pri romantičnih modelih žamet, velur, "baskovka" je iz tvida, velike čepice s šildom so navadno iz volnenega kara, iz moherja in podobno. Skratka izbira je velika. Sipek Pomaga pri infekcijah in temperaturi Pravijo mu tudi pasja gartroža, gošavka, ošipek, divja roža, gav-troža, pasja roža, ščipek, babji zob, zobatka in podobno. Ome-senelo cvetišče in oreški (drobni plodovi), ki tvorijo birni plod sipka, se v zdravilstvu uporabljajo ločeno. Meso šipka vsebuje veliko vitaminov, predvsem vitamina C, pa tudi A, B, K in P. Iz tega mesa pripravljena čežana je odlično sredstvo proti prehladnim infekcijskim obolenjem ter za izboljšanje odpornosti po dolgem ležanju v postelji. Iz mletih oreškov pripravljamo čaj (2 čajni žlički na četrt litra vode), ki ni le odličnega okusa, temveč pomaga pri išiasu, revmatizmu, protinu in obolenjih ledvic. Nekoliko žene na vodo in deluje pomirjevalno. Župnik Kneipp priporoča šipkov čaj predvsem pri manjših kamnih v ledvicah in mehurju. V ta namen je treba popiti dnevno tri do štiri skodelice tega čaja. Ker vsebuje veliko vitamina C, je treba opozoriti, da večje količine šipkove marmelade škodijo nosečnicam, ker lahko povzročijo tudi splav. Gornje smo vzeli Iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK -zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je izšla pri SLOVENSKI KNJIGI. Pater Ašič pravi za sipek, da je sto gramov šipka vredno toliko kot kilogram limon. Opozarja pa, da prevelika količina šipka slabo vpliva na hrbtni mozeg in srce. Zelo pa ga priporoča doječim materam, ker z njihovim mlekom vitamin C dobi tudi dojenček, kar zelo dobro vpliva na njegov razvoj. Šipkov čaj odpravlja pomladansko utrujenost, mlahavost in bledico. Šipkova tinktura krepi lasne korenine. Navodilo: 2 pesti zrezanega šipka namočimo v 1 1 žganja. TO UJESEC UR VRTU Novembra naoljimo ali namastimo v vrtu ključavnice, vrtne Eetlje in podobno, da ne bodo pozimi rjavele. Dobra mast je boljša ot strojno olje, ker dlje ščiti železje pred rjo. Obešanke po namazanju vtaknemo v usnjeno ali plastično vrečko in jo tako še bolj zaščitimo pred neugodnim vremenom. Novembra izpraznimo vse vodne zbiralnike, da jih mraz ne poškoduje in bi zato puščali vodo. Zbiralnik po izpraznitvi pokrijemo z nepropustnim pokrovom. To pa ni potrebno, če napolnimo zbiralnik s suho šoto. Ta vpija dežnico in snežnico, tako da ga ne bo razgnal mraz. lesene .kovinske ali plastične zbiralnike za vodo, ki niso vkopani v zemljo, po izpraznitvi obrnemo, še prej pa podstavimo kamen ali opeko, da se robovi ne dotikajo tal. Preden nastopi hud mraz, moramo zapreti in izprazniti vrtno vodovodno napeljavo. To velja posebno za napeljavo, ki ni dosti globoko zakopana in tako zavarovana pred mrazom. Čeprav cev izpraznimo, je vseeno prav, če pokončno cev omotamo s slamo. Medeninaste pipe moramo še posebno dobro zavarovati ali pa odviti in spraviti na varno. Za pokrivanje zemlje si preskrbimo borove iglice in bukovo listje. Borove iglice imajo v sebi mnogo smole, zato le počasi trohnijo, prepuščajo zrak v tla in ne kvarijo lepe slike vrta. Pozimi preprečujejo, da bi tla globoko zmrznila. Iglice natresemo v tanki plasti med rastline. V nasadu jagod jih natresemo med vrste, sadnemu drevesu pa po kolobarju. Bukovo Ustje je prav tako dobra varovalna odeja. Trohni zelo počasi in tla se manj namočijo. Uporabimo ga namesto šote in borovih iglic. Iz šolskih klopi HUJSANJE BREZ LAKOTE H 8 - 12 kg mesečno s pomočjo stimulacije proti apetitu [~ odprava celulita, nega kože, trajna odstranitev dlačic... P" plastična kirurgija, vsojanje umetnih zob... Medicinski center "DR PIRNAT" - Ljubljana, Maribor, Ankaran Tel: U(061)557-794, MB(062)M3-255, Ankaran(066)52-425 1 in 181 VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA. LOKA d.o.o MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Gorenjski glas in podjetje Pioma Bled sta v sodelovanju* ostalimi pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽE* RAČUNALNIK, ki traja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za imenitno nagrado: OSEBNI RAČUNALNIK P/O/VfA Nanizanka je sestavljena iz posameznih krogov, ki trajajo teden, po vsakem krogu med pravilnimi odgovori in med kupci v PIOMI Bled (za nakup nad 1.000 tolarjev) Izžrebamo nagrajence-Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe nagrade. Pokrovitelj IX kroga nagradne nanizanke GEL ELEKTRO PODJETJE MULEJ d.o.o. 64 260 BLED, Pot na lisice 7 - vodovodne Instalacije - ogrevalne Instalacije - plinske Instalacije - elektro Instalacije - proizvodnja: svetilk, razdelilnih omar, strelovodnega materiala - trgovina z vsem instalacijskim materialom Vprašanje: Katere kotle za centralno ogrevanje prodajamo, montiramo In servisiramo? Nagrade: 1. nakup v vrednosti 5.000 SIT 2. nakup v vrednosti 4.000 SIT 3. nakup v vrednosti 3.000 SIT 13 x nakup v vrednosti 1.000 SIT Odgovor napišite na dopisnico, pripišite vaš naslov In pošljite do torka, 16. novembra 1993, na: Gorenjski glas, 64000 Kranj (Miklavžev računalnik). uTMi k ZAUPANJE V KVALITETO HV^I 11/% Ljubljanska 13/a, Bled, tel./fax: 064/77-426 i"1žž»iemegM VRTHJAK0VA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Danes ob petih popoldne boste na valovih Radia Kranj lahko spet prisluhnili oddaji Vrtiljakova lestvica, ki jo vodi Romana Krajnčan. Tedaj bo že znan tudi nov vrstni red lestvice, po vašem zadnjem štetju kuponov pa je takle: 5. PESEM ZA MALO SPAKO - SVETLANA MAKAROVIČ 4. MADDALENA LA BALENA - FEDERICA BASILE 3. MOJ RAČUNALNIK- NADA NAKREP 2. MIZLA FIZLA IN TAČEK - ROMANA KRAJNČAN IN OTR. ZBORČEK OŠ FRANCE PREŠEREN 1. UN GIALLO IN UNA MAMO - JADA CALZAVARA, GRAZIANO CUGNO, DAVIDE JANN1TTI Dva izžrebanca v drevišjnji oddaji spet čakata lepi nagradi Gorenjskega glasa. Kupone, s katerimi glasujete za skladbico po vašem okusu, čimprej pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1. Romani, voditeljici radijskega glasbenega vrtiljaka, pa ob tej priložnosti čestitamo za rojstni dan, ki ga je praznovala minuli petek. Vse najboljše, Romana! KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Za Vrtiljakovo lestvico, Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. NAGRAJENI SPIS Vžigalice niso igrača Večkrat sem opazil sosedove otroke, kako se igrajo z vžigalicami. Velikokrat sem jih posvaril, da lahko zanetijo požar. Niso me poslušali. Ravno sem se vračal s planinskega izleta, ko sem opazil dim blizu domače hiše. Postal sem živčen in zle slutnje so se me polastile, zato sem pospešil korak. Ko sem bil že čisto blizu doma, sem ugotovil, da se kadi iz sosedove hiše. Takoj sem poklical gasilce. Potem sem stekel h goreči stavbi in vstopil s strani, kjer ni bilo toliko dima. Zaslišal sem otroški jok. Bližal sem se mu skozi dim in plamene. Otroci so bili že skoraj povsem obdani z ognjem. Skočil sem k njim in jih povlekel za sabo. Bili so že opečeni in vsi črni od dima. Potegnil sem jih k oknu, ki pa ni bilo visoko od tal. Pognali smo se skozenj. Takrat so že prispeli gasilci, kmalu pa se je pripeljal še rešilni avto. Otroke so odpeljali v bolnišnico. Ko so gasilci pogasili ogenj, mi je njihov poveljnik rekel, da sem bil zelo pogumen, ker sem bil pripravljen žrtvovati svoje življenje, da bi rešil druge. Tudi sosed, ki se je medtem vrnil, se mi je ganjen zahvaljeval. Otroci se, potem ko so se vrnili iz bolnišnice, niso nikoli več igrali z vžigalicami. • Miha Šimac, 6. b r. OŠ Zali Rovt, Tržič ^zsili,e odločitev o poso-buw Lceste skozi dolino, cesta bol? °,- no ali vsaJ nJen del z afer • manJ velikimi zapleti, je d1' ProDlemi- Nesporno kad ^e cesta precej botrovala j'urovskemu sporu na področ- odl0P/i^to^ske8a ureJanJa in teda ■ ^"P^"6- da razreši Urh Jega načelnika uprave za Skun*iZCm Janeza Urbanca. letn nsko "temperaturo" je Ete! l?oleti PreceJ dvignila deviška pobuda Janka Pogačni- ka, delegata družbenopolitičnega zbora, ki je namignil, da je cestno Eodjetje ustavilo gradnjo zato, er "ni rešeno lastninsko vprašanje na tistem delu trase, kjer je bilo rešeno že pred dvajsetimi leti". Takratna lastnica zemljišča je z gradnjo soglašala in ker naj bi novi lastnik Janez Cengle prevzel tudi njene obveznosti, gradnja ne bi smela bisti sporna. Pogačnik je še dejal, da je na tistem delu zelo sporna tudi gradnja Cengletove poslovne stavbe, ki je zgrajena v zadnjih petih letih in močno Eoslabšuje preglednost na cesti. Iprava za urbanizem ni pritrdila Pogačnikovemu mnenju, nasprotno: v delegatski odgovor je med drugim zapisala, da ni ovir za Janez Cengle gradnjo ceste, saj se vsi lastniki zemljišč z njo strinjajo. Janez Cengle, sicer predsednik krajevne skupnosti Kamna Gorica in njen poslanec v občinski skupščini, je v precej obširnem delegatskem odgovoru očitke komentiral takole: "Čas je, da nehamo slepomišiti in da povemo: če cesta ni "padla" na pločniku, bi bilo bolje, če "pade" zaradi zemljišča pri Cengletu. Pričakovali smo igrice, nikakor pa ne tako prozornih in nizkih. Če bi most razširjali v razumnih mejah, bi bila zadeva brez vseh zapletov že davno urejena, samo težava je v tem, da bi si bilo potem treba izmisliti nove vzroke za "padec" ceste." No, tej bolj krajevni obarvani aferici je kmalu sledila nova! Najprej je za razrešitev z mesta predsednika odbora za spremljanje gradnje Lipniške ceste (odbor je imenoval izvršni svet) zaprosil Janez Cengle, ki je "začutil", da je v njem moteč, kmalu zatem je za razrešnico zaprosil še Janko Jan, sicer član izvršnega sveta, odgovoren za prostorsko urejanje. Izvršni svet je zaplet rešil nadvse elegantno: razrešil je celotni odbor! (nadaljevanje na 13. strani) Zakaj Dežela? V Gorenjskem glasu bo odslej občasno izhajala tudi občinska priloga. Začeli smo z radovljiško in jo naslovili - Dežela. Zakaj prav Dežela? Zato, ker je Dežela (z veliko začetnico) pokrajina med Radovljico, Žirovnico in Begunjami in ker je dežela (z malo začetnico) obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje. Območje sedanje radovljiške občine, od Lipniške doline, Dežele, Bleda in okolice pa vse tja do Bohinja, ima kljub razlikam veliko takih skupnih značilnosti. In tudi skupno državo, ki ji tako radi pravimo: "Slovenija, moja dežela!" mira stavbno in pohištveno mizarstvo, p.o. Radovljica, Šercerjeva 22 tel:064/715-036, fax:064/715-862 POTREBUJETE KVALITETNO STAVBNO POHIŠTVO NESTANDARDNIH MER ALI IZVEDBE? POKLIČITE NAS IN ZAHTEVAJTE PREDRAČUN. _meti Kdo vam nudi vse za - gospodinjstva - obrate družbene prehrane - gostišča in gostilne - hotele ... Kdo vam nudi rCVaHte*no sveže meso in mesne izdelke? Kdo vse, kar prodaja in proizvaja wu nudi po izredno ugodnih cenah? HgMfi vse blago proda po IVUU ugodnih plaainih pogojih? Kdo vse naročeno blago pripelje IVWU k naročniku v najkrajšem času? ODGOVOR JE SAMO EDEN veletrgovina bled, p. o. Kajuhova 3, Bled, tel. 78-261, faks 77-540 rtpmtf iOvSKO >>OOJCTJl TTC BLBD AKCIJSKA PRODAJA Televizorjev GORENJE ekran od 63 do 71 cm m gotovinsko plačilo do 15% POPUSTA do prodaje zalog Videokasetofon GOLDSTAR popust 9% Ko boste obiskali Bled, si na vsak način oglejte tudi trgovino CIPvTTC. Odprto imamo tudi ob sobotah in nedeljah popoldan. MED DOLINKO IN BOHINJKO Enajst članov Radovljica - Ministrstvo za malo gospodarstvo je septembra lani objavilo javni razpis za sodelovanje v podjetniško pospeševalni mreži. Iz radovljiške občine se je doslej v mrežo včlanilo enajst podjetij in organizacij: Občina Radovljica, Obrtna zbornica Radovljica, Gastro Consulting Bled, Kenda Radovljica, LPS ING Bled, Orna Radovljica, Oziris Lesce, Razvojni center Radovljica, TOP RIC Radovljica, Weco Lesce in Komaz Vrbnje. Poskusno v Lescah Lesce - Javno podjetje Komunala bo v krajevni skupnosti Lesce poskusno uvedlo ločeno zbiranje odpadkov. Za to bo nabavilo po dvajset posod za steklo in papir ter po sto petdeset 120- in 240-litrs-kih zabojnikov za bio odpadke. Vse skupaj naj bi stalo okrog 4d tisoč mark. Jutri začne PIC Radovljica Blejski župnik "vlomil" v nekdanjo župnijsko stavbo Radovljica - Občina Radovljica je doslej od nekdanjih lastnikov oz. njihovih dedičev prejela 36 zahtevkov za vrnitev podjetij in kapitala. Zahtevki so "naslovljeni" na trgovska podjetja Murka Lesce, Špecerija Bled in Živila Kranj, na Sukno Zapuže, Vezenine Bled (obrat v Podnomu), Gradbeno podjetje Bohinj, LIP Bled, Iskro Upnica, J el p last v Kamni gorici. Vloženi so tudi zahtevki za vrnitev poslovne stavbe cestnih podjetij Slovenije, gasilskega doma Verige, doma upokojencev v Radovljici, mlina v Zapužah ter vloge za denacionalizacijo blejskih penzionov in hotelov Toplice, Lovec, Gorenjka, Krim, Triglav, Mežakla, Petran, Jelovica in Park, v Bohinju pa za Bellvue in nekdanji počitniški dom v Stari Fužini. Vlom ob cerkvenem zvonjenju Malo je vlomilcev na Gorenjskem (in drugod), ki svoje dejanje skrbno posnamejo z video kamero Bled - V Upravi za notranje zadeve Kranj so pred kratkim "postregli" tudi s primerom, kako je blejski župnik dr. Jošt Martelanc vlomil v del nekdanjega župnijskega gospodarskega poslopja, ki naj bi ga Rimokatoliško župnij stvo Bled po zakonu o denacionalizaciji tako ali tako dobilo nazaj. Čeprav še ni znano, kako bodo pravosodni organi označili župnikovo dejanje, je nesporno, da gre za svojevrstni vlom v posebnih okoliščinah. Dovolj pove že to, da so vlom oz. zamenjavo ključavnice na vratih in vstop v notranje prostore posneli na videokaseto, ki so jo glasbeno "podložUC z zvonjenjem cerkvenih zvonov, in da je župnik "naročil" vlom šele po izredni seji župnijskega pastoralnega sveta. Ta je namreč sklenil, da je treba stavbo zavarovati pred nadaljnjim propoxlanjem in vzeti vajeti v svoje roke, četudi župnija formalno še ni njen lastnik oz. posestnik. Kot je razvidno iz denacionalizacijske odločbe, ki jo je oktobra lani izdala Občina Radovljica, je bil del stavbe, ki obsega štiri ppalovneprostore in tn učilnice s kabinetom, podržavljen pred štiriintridesetimi leti in kot družbena lastnina zaupan Špeceriji Bled. Rimokatoliško župnijstvo Bled je po sprejetju zakona o denacionalizaciji - razumljivo - vložilo zahtevo za vrnitev odvzetega premoženja. Občina Radovljica pa je oktobra lani Se izdala odločbo, po kateri mora Špecerija z dnem pravnomočnosti Župniji vrniti premoženje nazaj. Pritožba je neutemeljena V blejski župniji ocenjujejo, da je pritožba Špecerije neutemeljena. Špecerija vrednosti stavbe ni povečala. Prostore je dobila v uporabo šele potlej, ko sta bila župnijski hlev tn skedenj že preurejena v šolske prostore. V stavbi že več let ni nobenega uslužbenca. Za gradbene predelave, ki Jih Je opravil najemnik, bi bilo bolje, če Jih ne bi bilo. V slabem stanju, slabo vzdrževana... V odločbi med drugim piše, daje predstavnica Špecerije na upravni obravnavi izjavila, da podjetje v stavbo ni vložilo večjih sredstev (le za vzdrževalna dela), da ga ne uporablja za svojo dejavnost (del ga je 1987. leta oddalo v petletni najem Merca-torju Rožnik) in da so v stavbi še občinske blagovne rezerve ter nekaj Specerijinega arhiva in potr osnega materiala. Kasneje, ko je bilo že pripravljeno poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju, ie Špecerija vložila zahtevek za povrnitev 69.000 mark, kolikor naj bi najemnik vložil v obnovo prostora in kolikor naj bi bil tudi znesek petletne najemnine, ki naj bi se mu Špecerija odpovedala zaradi najemni-kovih vlaganj. Upravni organ je ugovor zavrnil s pojasnilom, da je Mercator Rožnik kot najemnik le usposobil prostor za svojo dejavnost (za skladišče), ni pa povečal vrednosti stavbe, ki je sicer v zelo slabem stanju in tudi slabo vzdrževana. Da je to res, smo se lahko tudi sami prepričali: precej šip v oknih je razbitih, v stranišču so razmetane školjke in kotlički ter odpadel omet, del arhiva je razporejenega kar po stopnicah, nekatere pajčevine so debele kot prst, skozi zunanjo steno je luknja... Nepopolne ugotovitve, kršitve postopka... Špecerija se je na denacionalizacijsko odločbo pritožila "zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev post- t?sk*vuinza vaSvo BleJski žuPnik dr. Jošt Martelanc okolja in urejanje Pred vhodom v nekdanje župnijs-prostora predlagala, k° gospodarsko poslopje. da odločbo razveljavi in primer vrne v ponovno obravnavanje, Pritožbo utemeljuje s tem, da stavbe ni samo obnovila, ampak je iz hleva uredila štiri poslovne prostore, iz skednja nad hlevom pa tri učilnice s kabinetom. Predlaga tudi, da bi za vseh štirinajst primerov, v katerih nastopa kot zavezanec za vrnitev premoženja, morali voditi en denaciona-hzaciiski postopek. In sicer zato, ker jim denacionalizacija neposredno (v prodajalnah in skladiščih, ki jih bo treba vrniti nekdanjim lastnikom) ogroža 45 zaposlenih, posredno pa bi bilo zaradi manjšega obsega poslovanja ogroženo še tridest delavcev. "Stavbo smo zavarovali pred nadaljnjim propadanjem" Ker na ministrstvu doslej o blejskem primeru Še niso razsodili, prav tako ne o zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero bi si župnija zavarovala lastninske pravice, se je gospodarski svet blejske župnije po posvetovanju 6 pravnimi strokovnjaki odločil, da sam poskrbi za zavarovanje posesti pred možnimi zlorabami. Župnik dr. Jošt Martelanc je najprej zamenjal ključavnico na vratih skladišča, ki ga je uporabljal Mercator, nato je 'Vlomil" še v zgornje prostore, ki so delno prazni, deloma pa zapolnjeni z arhivom in drugim materialom. Dejanje komentira takole: "V prostore nismo vlomili zato, da bi kaj ukradli (tudi enega Specerijinega predmeta se nismo dotaknili), ampak zgolj zaradi tega, da bi še Stavbaje v slabem stanju: pogled o stranišč pred zimo zavarovali stavbo pred nadaljnjim P*;0?*! danjem. Nekatera okna so bila odprta, v drugih *° razbite šipe, v notranjosti pa je vodovodna napeljav** tako da bi ob zmrzali lahko prišlo do velike škode-Stavba, ki je neposredno ob peš poti na blejski tff** je v tako slabem stanju, da me ie sram in da sem prez odgovora, ko me turisti hodijo spraševat, z&Qt]£ tako," je dejal dr. Jošt Martelanc in "med vrsticami namignil, da bi Špecerija storila veliko dobrega fc* Bled, če bi pritožbo umaknila, občina pa potlej tfd** dokončno denacionalizacijsko odločbo. „ C. Zaplotaik, «uki; J< F**0 Skladišče župnijske Karitas Župnija bo v prostorih, ki jih je po izselil^ najemnika Mercatorja Rožnik "zasedla" ti> oktobra letos, uredila skladišče župnijske Kot itas, ki skrbi za zbiranje in razdeljevanje pomoči beguncem. V zgornjih prostorih namerava urediti učilnico za verouk in s tem rešiti sedanjo veliko prostorsko stisko. DOBRE STVARI IMAJO TRADICIJO nosa čofohda ŽITO ^oieHf&Cb Lesce MED DOLINKO IN BOHINJKO Zavrnili bohinjski amandma Kdo bo lastnik bohinjskih hotelov, žičnic, kampov... Delavcem krožnike, zadrugi hotel? JMbčev laz - Skupina poslancev Slovenskih krščanskih demokratov je že septembra predložila državnemu zboru predlog zakona o lastninskem preoblikovanju turističnih podjetij (z družbenim ^Pitalom) na območju Triglavskega narodnega parka, po katerem bi drugače, kot sicer predvideva Privatizacijski zakon, olastninili družbene hotele, gostinske in športno-rekreacijske objekte, avto-•fcnipe, počitniške domove, žičnice in zemljišča v parku. postopku lastninskega preoblikovanja ne bi v celoti ali delno odkupila. Ustanovitelji naj bi v zameno za svoje državljanske certifikate in za denarna sredstva (kupnino) odkupili prednostne upravljalske delnice, preostanek neodkupljenih in nezamenjanih delnic pa bi razvojna družba ali zadruga odplačala Skladu Republike Slovenije v petih letih: prvo leto petino, v naslednjih štirih letih pa še preostanek. Prebivalci, ki stalno živijo v parku, ali v krajevnih skupnostih, ki delno ležijo v njem, bi tako z uporabo svojih lastninskih certifikatov in s [>rednostnim odkupom v petih etih postali večinski lastniki premoženja turističnih podjetij v parku. Zagovorniki takšnega lastninjenja, med katerimi je najglas-nejši Jože Cvetek, član občinskega izvršnega sveta, odgovoren za turizem, poudarjajo, da bi s tem zagotovili razvoj "mehkega", okolju prijaznega turizma in preprečili prevlado zunanjih ali celo tujih lastnikov nad interesom domačega prebivalstva. Zakon krivičen do delavcev Direktor bohinjskega Alpinuma Iztok Noč ugotavlja, da so v zakonskem predlogu številne nemogoče rešitve, še najbolj sporna pa je tista, po kateri bi se družbena lastnina podarila neki skupini ljudi, ki bi z njo prosto razpolagala in jo čez nekaj let lahko tudi prodala. Kot razvojna zadruga se v Bohinju že predstavlja Turistično združenje Bohinj d.d., katerega predsednik je Jože Cvetek, sicer po Nočevih navedbah tudi pravi avtor zakonskega predloga. Brezplačni prenos družbenih sredstev na zadrugo je po njegovem mnenju v nasprotju z osnovnimi načeli lastninjenja in pomeni likvidacijo obstoječih podjetij ne glede na posledice za delavce, kupce, posojilodajalce in druge. Zakonski predlog postavlja delavce v Glavni krivec je vlada Ko je zakonski predlog na seji v sredo obravnavala Rejčeva državnozborska komisija za spremljanje in nadzor privatizacije, Je ugotovila, da je glavni krivec za zmedo pri lastninjenju turističnih podjetij s premoženjem na območju Triglavskega narodnega parka (in tudi za različne odmeve podjetij) vlada, ki bi morala pripraviti zakon, pa ga nt Zakon Je predložila skupina poslancev, do katerega pa se vlada doslej še ni opredelila. Benjamin Henigman, ki je tudi eden od predlagateljev zakona, je Alpinumovo mnenje o tem, da zakonski predlog jemlje zaposlenim pravice pri lastninjenju komentiral takole: "Mislim, da jim je ne jemlje, saj jim je bila vzeta, ko je Alpinurn prenesel svoje premoženje na Hit." Po razpravi, v kateri je sodeloval tudi Jože Cvetek, je komisija predlagani zakon podprla in predlagala, da bi ga do prve obravnave v državnem zboru dopolnili s predlaganimi rešitvami različnih organov, še zlasti vlade. Domačini večinski lastniki ..£o tem zakonu naj bi najprej iz celotnega ^Jihovega premoženja na območju parka izločili *1. ki bi ga vrnili nekdanjim lastnikom, nato največ P^ino namenili za interno razdelitev delnic in za °tranji odkup, vse ostalo premoženje pa brezplačno Pfvnesli na razvojno turistično delniško družbo ali na I J^rugo, katere ustanovitelji oz. delničarji bi bili **ko samo slovenski državljani in država. Družba ali jaruga naj bi za štiri petine premoženja izdala navadne upravljalske delnice, za petino pa delnice na me varstveno ekološkega sklada, ki bi dobiček ^rnenjal za varovanje in ohranjanje naravne in J^lturne dediščine ter reševanje ekoloških problemov v parku. Družba ali zadruga naj bi s prenesenim Premoženjem upravljala kot dober gospodar (ob upoštevanju parkovnih načel) vse dotlej, dokler ga v diskriminiran položaj (delavci naj bi lastninili le krožnike, odeje itd., zadruga pa hotel) in uvaja razlikovanje med prebivalci in lastniki zemljišč v parku, in onimi, ki to niso. Tisti, ki spadajov kak pooblaščen razred in imajo še to srečo, da delajo v neturističnem podjetju, bodo lahko kar dvakrat sodelovali pri notranjem odkupu, delavci in upokojenci turističnih podjetij pa niti enkrat. Zakaj ne tako kot ostali? V bohinjskem Kompasu, Alpinumu in v Žičnicah Vogel se s predlaganimi rešitvami ne strinjajo. Pripravili so "svoj" predlog zakona, po katerem naj bi se turistična podjetja v parku lastninila tako kot vsa ostala, iz deležev, ki bi po končanem lastninjenju pripadla republiškemu skladu, pa naj bi oblikovali sklad za reševanje ekoloških, razvojnih in odškodninskih problemov v parku. Predlog utemeljujejo s tem, da posebni zakon ne bi smel zaposlenim poslabšati položaja, kakršnega jim daje osnovni zakon. Odškodninske. zahtevke prebivalcev, ki so omejeni zaradi bivanja in gospodarjenja v parku, bi morali reševati posamično, od primera do primera, ne pa z dodeljevanjem lastnine podjetij, kot predlagajo nekateri. Turistični razvoj, s tem pa tudi naložbe, bi bilo mogoče usmerjati s prostorskimi dokumenti in postopki za pridobitev potrebnih dovoljenj, ne pa z lastništvom. C Zaplotnik ar cilmira alpska modna industrija Radovljica Jalnova 2, RADOVLJICA Tel.: 715-460 ALMIRA Vam ponuja v lastni prodajalni v Radovljici ter izbranih prodajalnah po Sloveniji velik izbor: • ženskih in moških pletenin v naravnih materialih in modnih barvah letošnje jeseni • ekskluzivni program kolekcije IN LINE • program pletenin za močnejše postave • posebno skupino pletenin za mlade • kmalu pa bo naprodaj tudi kolekcija za slovesne priložnosti vo««7 Bled - Pretekli teden je Almira Radovljica v Grand hotelu Toplice na Bledu pripravila tradicionalno predstavitev svoje pomladansko poletne kolekcije za poslovne partnerje. Kakšne bodo poletne pletenine, je ta znana tovarna prikazala žb na nedavnem sejmu Moda v Ljubljani, kjer je oblikovalka Vesna Gaberščik - ligo znova prejela najvišje priznanje za svoje kreacije. Med okoli sedemdesetimi predlogi modelov za tople dni so med športnimi dnevnimi in svečanejšimi modeli tudi na sejmu nagrajeni modeli z oznako "nomadi", ki so med vso kolekcijo iz bombaža in različnih mešanic, vsekakor najlepši. Trgovci s posluhom za modo jih bodo verjetno imeli med svojo pomladansko ponudbo kupcem. • L.M. Foto: Gorazd Šinik Gradnjo lipniške ceste spremljajo različni zapleti Prvi odsek - zadovoljstvo in grenkoba Nadaljevanje zli. strani In zakaj se pri gradnji ceste tako rado zapleta? Janez Cengle je prepričan, da nekateri ne morejo razumeti da so krajevne skupnosti Lipniške doline tokrat nastopale enotno in cesto izsilile. Izsilile pa naj bi jo bile zato, ker jim je bila prvič obljubljena že 1971. leta v "zahvalo" za to, da so pristale na izkoriščanje kamnoloma in na hude cestne obremenitve. Prvi odsek ceste skozi Lipniško dolino je zdaj v zadovoljstvo krajanov le v gradnji in če bodo cestarji izpolnili obljube, potem bo (po zapletih s telefonijo in pločnikom) na njem še pred letošnjo zimo groba asfaltna prevleka. "Na cesti se šele zadnja dva tedna dela tako, kot bi se sicer moralo," pravi Janez Cengle in poudarja, da imajo krajani, ki so na delovnih akcijah že velikokrat pokazali, kako se dela, veliko kritičnih pripomb na hitrost gradnje. "Cestarji ob tem radi pripominjajo, da je to njihov problem, vendar pa je to ob tem, da gre za denar davkoplačevalcev, tudi naš skupni problem. Gradnja odseka v Kamni Gorici nam vsaj posredno daje odgovor na vprašanje, zakaj imamo v Sloveniji še vedno tako malo dobrih cest." V Upniški dolini so se "zavezali", da se ne bodo dali odpraviti le s posodobitvijo prvega odseka in da bodo vztrajali vse dotlej, dokler jim ne bodo uredili še ostalih treh odsekov. Da bi to dosegli, je po Cengletovem mnenju najpomembnejše, da so krajevne skupnosti še naprej enotne. "Če bi se morebiti začele med sabo prepirati o tem, kateremu odseku naj bi dale prednost, potem bo to le voda na mlin tistim, ki jim je vseeno, kakšna je Upniška cesta," pravi Cengle in poudarja, da se ob cesti kar nekako pozablja na kamnolom in na vse težave, ki jih povzroča. Govorice o novem kamnolomu, za katerega kaže zanimanje država, so sicer potihnile, vendar so v dolini odločeni: soglasje bomo dali le, če bodo tako odločili ljudje na referendumu. C. Zaplotnik, sliki: G. Šinik Bohinjska Bistrica - Ko je občinska skupščina obravnavala predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v radovljiški občini, je krajevna skupnost Bohinjska Bistrica predlagala, da bi plačila oprostili tudi vse krajane, ki so s prostovoljnimi prispevki in delom pomagali "opremljati" stavbna zemljišča z asfaltom, telefonskim omrežjem, kanalizacijami, vodovodi itd. Skupščina je bohinjski predlog za dopolnitev odloka zavrnila, prav tako pa tudi vse predloge, da bi plačila oprostili osnovne šole, vrtce, domove upokojencev... Brezposelni bodo poma gali župnišču Radovljica - Izvršni svet je na nedavni seji sklenil, da v program javnih del za letos dodatno uvrsti tudi predlog Župnijskega urada Radovljica, Id Želi s pomočjo brezposelnih urediti jugovzhodno brezino, pot in plato pod ŽupniSčem. Župnijski urad bo za ta dela potreboval lest delavcev za en mesec Radovljica - Janko Jan, ki je v izvršnem svetu odgovoren za prostorsko urejanje, je na seji prejšnji ponedeljek predlagal, da bi ga razrešili članstva v komisiji za spremljanje gradnje lipniške ceste. Za razrešnico je zaprosil zaradi preobremenjenosti z delom pa tudi zaradi "osebnih gledanj tistih, ki bi sami lahko kaj bistvenega prispevali k hitrejši gradnji", in zato, ker ga v odgovoru na delegatsko vprašanje obdolžujejo za poskus zavlačevanja gradnje. Izvršni svet je potlej razrešil celotno komisijo in sklenil, naj pristojne službe pripravijo predlog o tem, katere naloge bo pri gradnji ceste opravila krajevna skupnost Kamna gorica in katere občina. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN DEŽELA Radovljica ima svojega Janeza Janšo Z zaprašenih polic Janez Janša volil "sebe" - in Kučana z dvigalom na Blejski grad "Jaz nisem politik, jaz sem kmet!' Zasip pri Bledu - Ker je na slovensko vlado ter na razne Drnovške, Kozince, Peterlete, Bohince, Janše in na druge "sotrpine'' (ob pohvalah) tudi precej kritik, smo se odločili da poskušamo sestaviti vlado v sencu ki bo pametnejša, sposobnejša, pogumnejša... Skratka - naj! Glavno merilo pri izbiri ministrov je to, da so doma z Gorenjske (ve se, kje so doma najboljši) in da se z imenom in priimkom pišejo prav tako, kot se njihovi bolj slavni ministri in njihov šef. No, "obrambnega ministra" Janeza Janšo smo že našli! Pri Prčanu v Zasipu pri Bledu! * Je Janša tod in v okolici pogost priimek? "V vasi se še pri dveh hišah pišejo tako, kot se pri nas. No, Janez pa ni nihče! Eden je Tonček, drugi pa Tina." * S čim se ukvarjate? "Jaz nisem politik ali minister kot moj bolj znani soimenjak, jaz sem kmet. Pri nas redimo petnajst glav iivine, oddajamo mleko in meso, imamo pa tudi tri hektarje gozda. Pridelke nam slabo plačujejo, slabše kot v stari Jugoslaviji in slabše kot pred spremembami. Včasih smo v zadrugi dobili regres, dobra posojila, cenejšo nafto in umetni gnoj, zdaj pa vsega tega ni." Kozerija Morala pa taka! Občinski parlament v idilični gorenjski občini Je na predlog poslanca Jožeka sklenil, da uvede širšo parlamentarno preiskavo o stanju morale v občini vi da v tej preiskavi še posebej podrobno prouči moralnost občinskih in krajevnih funkcionarjev in uradnikov, ravnateljev, direktorjev vrtcev in bolnic in drugih ljudi, ki lahko s svojo moralo ali nemoralo dobro ali kvarno vplivajo na ljudske množice. Komisija, ki je od občinske oblasti dobila široka pooblastila in v kateri so bili predstavniki vseh v parlamentu zastopanih strank, se Je zagnano lotila dela Ker glede stanja morale v občini ni razpoložljivih podatkov in ker tovrstnih spoznanj ni niti v udbomajyskih dosjejih, se je pri svojem delu oprla na pričevanja. Zaslišala je predsednika lokalne akcijske skupine za boj proti nemorali, lastnike vseh nočnih lokalov, v katerih imajo erotični program, sedemnajst vaških opravljivk in opravljivcev, štiri po vsej občini znane priležnice, mladeniča, ki tudi prek Salomonovega oglasnika ponuja svoje "storitve" (pride tudi na dom!), duhovnika, sodnika, znanega občinskega bojevnika za boj proti alkoholizmu, uglednega gospodarstvenika... Pričevanja so bila zanimiva - in vznemirljiva! Predsednik lokalne akcijske skupine za boj proti nemorali ne ve za konkretne primere nemorale v občini, vendar utemeljeno sumi, da vse več poročenih dedcev v občini neutemeljeno skače čez plot in da je v občini tudi vse več gospic, ki so pripravljene te čezplotnike sprejeti Trije lastniki nočnih lokalov niso povedali ničesar takega, kar bi bilo za komisijo zanimivo, eden pa je opisal konkreten primer, ko je sicer v občini malo pomemben prenovitelj v baru med plesom krepko (in nemoralno) stisnil k sebi krščansko demokratko. Dogodek je v kraju vzbudil tolikšno pozornost, da Je bilo naslednje dni o nJem veliko političnih in moralnih razprav. Vaške opravljivke so komisiji "natrosile" veliko materije, med drugim so povedale, da so na lastne oči videle, kako se je občinski funkcionar Lojzek proti večeru sumljim sprehajal po gozdičku z gospo, za katere domnevajo, da ni bila njegova žena. Štiri v vsej občini znane priležnice niso ovinkarile, ampak so povedale naravnost, da najraje "streljajo" v vrhove in da so doslej druga za drugo "omrežile" precej elastičnega poslanca Slavkota in že rahlo osivelega občinskega uradnika Francija. Mladenič, katerega imena in priimka ne moremo izdati, je natančno opisal primer, kako ga Je ugledna direktorica (z občinskim blagoslovom) premeteno zvabila v svoje stanovanje. In ker Je v njegovi naravi, da nerad reče "ne", se je proti svojemu razumu pustil zapeljati.. Povedal je še, da primera sploh ne bi navajal, če ga ta ista gospa ne bi na nekem javnem mestu klevetala, da je nemoralen. Farni duhovnik je komisiji povedal, da sicer kot spovednik veliko ve o nemoralnosti vendar posameznih primerov zaradi verskih načel ne more povedati Dodal je še, da je preiskava o stanju morale v občini nesmiselna in da bo tiste, ki so se pregrešili zoper moralo, že doletela pravična kazen. Sodnik Je komisiji na dolgo in široko pripovedoval o nemoralnostih, ki si jih zakonci ob razvezi očitajo na sodišču, uspešen gospodarstvenik pa predvsem o poslovni (ne)morali občanov, med katerimi jih veliko dela v slogu: "Mica Kovačeva, pila, nič plačala!" Znani lokalni bojevnik proti alkoholizmu je, kot bi stresal orehe, navedel, kdo od občinskih in krajevnih velmož, ravnateljev, sodnikov, direktorjev in drugih, ki bi moralno morali biti za zgled, ga že prekomerno čuka nažiga in žlampa in kdo je na dobri poti, da se jim pridruži Ob tem, da so člani komisije nekajkrat tudi sami odšli na teren ugotavljat moralno stanje vobčini, so zaslišali tudi vse funkcionarje in občinske pomembneže, ki so bili v obsežni preiskavi kakorkoli omerijenL Vsi po vrsti so domnevna nemoralna dejanja zanikali zatrdili da so moralno čisti kot solza, pred vsemi svetniki zaprisegli na dnižinsko "enoumje". kot je le okopavanje domačega zelnika označil eden od poslancev, in še rekli da ne pijejo in ne grešijo zoper poslovno moralo. Komisija je bila v veliki zagati, kaj storitt vsi zaslišani so goiK>rili o veliki nemorali v občini vsi domnevni "grešniki" so zatrjevali da se še niso nikdar pregrešili zoper moralne postave. Po dolgem oklevanju ji je le uspelo sestaviti poročilo, iz katerega je razvidno, da je stanje morale sicer precej porazno, da pa je konkretne primere nemoralnosti težko dokazati. Da pojav ne bi dobU neslutenih razsežnosti, je predlagala, da bi za začetek javno vzeli pod lupo moralno držo in splošnoetično vedenje ravnatelja. Ravnatelj je pod lupo že bil. "odletel" kot nemoralnež. in posredno "prižgal" zeleno luč poslancem za nova brskanja po stanju duha in morale...Kdo bo naslednji?Župan, predsednik izvršnega sveta, predsednik katere od političnih strank...? C. Zaplotnik * Kdaj ste prvič slišali za Janeza Janšo? "To je bilo takrat, ko so ga skupaj s še tremi "kompanjoni" zaprli. Čeprav nisem vedel, kaj je ozadje, se mi je zdelo, da so morali v arest po krivici." * Vas kdaj zamenjajo z bolj znanim soimenjakom politikom in ministrom? "O, včasih pa! Ko pridem v bife ali v gostilno, se kdo dvigne izza mize in pravi: "Minister na zadnjih volitvah volil oba: Kučana in Janšo. Saj sta oba-dobra! Kregajo pa se tako in tako povsod!" * Ste ie kdaj "pocukali" Janeza Janšo za rokav in rekli: jaz sem tudi Janez Janša? "Nikdar ga še nisem srečal, a četudi bi ga, ga ne bi upal pocukati in mu reči: "Greva nekaj spit!" Verjetno bi me takoj zgrabil kdo od varnostnikov. " * * Za konec še tole: če bi s soimenjakom zamenjala vlogi: vi minister, on kmet.. "On bi bolje prišel skozi, jaz bi bil rev ti. Takoj bi me spodnesli in vse bi propadlo - s slovensko vojsko vred." C. Zaplotnik Kaj vse se je že načrtovalo za Bled!? Tokrat smo z zaprašene police potegnili dokument, ki predvideva, da bi se na blejski grad vozili z dvigalom. Bled ■ Še v času, ko je bil načelnik občinske uprave & urbanizem Andrej Golčman, so za ureditev Bleda, zlasti z& obalno območje z Riklijevim objektom, iskali razUčne reših#-Eden izmed dokumentov, ki nosi naslov "Podoba raja..'' predvideva kot del blejske podobe tudi dvigalo na blejstt Znani slovenski arhitekt je tedaj med drugim pedlagal, d* bi grajsko kopališče oz. rekreacijsko središče ob oba» Blejskega jezera po nekaterih tujih zgledih neposredflj? povezali z blejskim gradom tako, da bi v grajski hrib vkopal cev, po kateri bi vozilo dvigalo. Trasa ne bi bila vidna in ne Pj prizadela občutljivega pejsaŽa gradu, Bled pa bi s tem po oceflj načrtovalcev postal še bolj zanimiv in privlačen. Ob zgorflJ! postaji dvigala (ob robu sedanjega parkirišča) naj bi urediU tudi trgovinico s spominki, okrepčevalnico, sanitarije... Čeprav strokovnjaki o tej ideji nimajo slabega mneflJ3 (podobne rešitve so so si omislili še kje v svetu), pa je idej* obležala na papirju in na policah, na katerih se že nabir* prašina. Na žalost ali na veselje - kakorkoli Že vzamemo -1* ideja ni osamljena, ampak ji delajo druščine Še nekatere: o« Primer, ideja, da bi v blagi dolinici med drsališčem ifl festivalno dvorano zgradili večnadstropno podzemno garažo za približno tisoč vozil, na strehi garaže pa uredili teniška druga športna igrišča. >R TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA po. Ljubljanska cesta 56 - Telefon: (064) 716-863 Fax: (064)715-864 Izdelujemo: tiskovine, brošure, zvezke, prospekte, vstopnice, plakate, zloženke, knjige, račune, dobavnice, naročilnice Janša je prišel!" Saj ne mislijo resno, hec je pa le!" * In kako je bilo onega dne na jeseniški klavnici? "Ja, takole je bilo! V klavnico sem peljal bika. Ko so ga zaklali, sem dobil potrdilo in šel z njim v pisarno, kjer me je dekle vprašalo za ime, priimek. "Janez Janša!" sem odgovoril odrezavo. Pogledala me je enkrat, dvakrat... Ker ni vedela, ali sem jaz res tisti Janez, ki so ga zaradi nekega dokumenta zaprli, sem dejal: "Veste, za dva dni so me spustili, da sem peljal bika v klavnico in uredil drugo najnujnejše, potem pa moram nazaj v Ljubljano." No, takrat je verjetno tudi mladi usluibenki postalo jasno, da jaz nisem tisti Janša iz aresta, ampak kmet iz Zasipa." * Kakšno je vaše mnenje o soimenjaku ministru, politiku...? "Nekateri ga hvalijo, drugi kritizirajo. Jaz mislim, da je kar dober in da ima precej zaslug za slovensko osamosvojitev in za to, da se je vojna hitro končala." * Vojno ste tudi sami precej nervozno preživljali? "Le kako ne bi bil nervozen? Oba sinova sta bila takrat v slovenski vojski: eden na mejnem prehodu Holmec, kjer je bilo najhuje, drugi na Hruški pri Jesenicah." * Spremljate politično dogajanje v Sloveniji? "Politika me bolj malo zanima. Pozimi še pogledam televizijski dnevnik, poleti pa smo tedaj, ko je na sporedu, ponavadi na polju." * Ste morebiti kaj slišali o tem, kako se vaš soimenjak "daje" s Kučanom? "O, sem! Vem, da se kar dobro "dajeta"." * In kdo ima po vašem mnenju bolj prav? "Tega pa ne bi vedel. Jaz sem fi)(P Telefon: (064) 47 - 393 • ie W% JABLANE: 28 sort, novejše In stare som HRUŠKE: 1 1 sort, CESNJE: 7 sort. Več sort drugega sadja: VIŠNJE, $UV£, MREL/Cf, OREHI, BRESKVE, LESKE, KOSTANJ/. Tako pestro ponudbo ima SAMO TC DOM Naklo- »MERKUR SREDA, 10. novembra 1993 — W (29 M ]°-10 Biskvitki "0.35 Videošpon J1-30 Iz življenja za življenje J2.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, serija J2.30 Krokodili, priče pradavnine J*00 Poročila ]*05 Poslovna borza '«•35 Srbska Bosna 15.20 Po vojni, pleska nadaljevanka 16.15 Svet poroča, ponovitev ".00 TV dnevnik 1 "•10 Klub klobuk, kontaktna oddala za otroke 18.00 RPL J5-45 Besede, TV igrica ™-10 Risanka J».30 TV dnevnik 2, Vreme Sport £•10 Žarišče *°-35 Film tedna: Dober večer, gospod VVallenberg, švedski film S-40. TV dnevnik 3, Vreme Šport Sova; ' Mal Roach predstavlja, ameriška CB Jjanizanka; ^verna obzorja, ameriška nanlzan- 17*22 Gore in 'Judje 16.10 Omizje "•30 Sova, ponovitev 18.45 Analiza mehanika, nemška izobražena serija 19.30 TV dnevnik 2, 2*rta 19.55 Šport 20.10 Športna W 22.30 Akcent 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 16.00 A Shop 16.15 Onkraj, ponovitev slovenskega filma 17.45 A shop 18.M Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Male živali 19.10 A Shop 19.25 CMT 20.00 Risanka 20.10 Poročila 20.30 Dance session 21.00 Smithosnian, ameriška dokumentarna serija 22.00 Filmski festival v Popradu 22.15 Palada, dokumentarni film 22.45 Poročila 23.05 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.30 A shop 23.45 CMT 9.00 Cas v sliki 9.05 Pri Huxtabk>vih 9.30 Audimix 10.15 Znanost 10.30 Volkovi iz VVillobvja, ponovitev filma 12.00 Živali našega sveta 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Sadeži zemlje 15.00 Otroški Kogram 17.00 Mini čas v sliki 17.10 uriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Fotograf ali božje oko 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Duh - sporočilo sama, ameriški film 22.20 Pogledi od strani 22.30 The mixer - Mož z Eaton Placea 23.15 Slamnata ženska, britanski film 1.05 Čas v sliki 1.10 Miami vice, serija 1.55 Poročila/1000 moistrovin Poročila 10.00 Poročila 10.05 o*,*01« 11-30 Življenju se gleda v p '• dokumentarna serija 12.00 točila 12.05 TV koledar 12.15 ■j, svetlobe, ameriška nanizanka J/OO Monoton 13.45 Na robu Jjjena, ponovitev filma 15.30 Uči- 18.0? *U|c| o Hrvaški 14.00 Poročila 21.15 V žarišču' Poljedelstvo in gen tehnika 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 šport 23.05 Tovariš Bruggeman, nemški TV film dnjcA Marjana in njena vesela 18*\ na> angleška nadaljevanka k£'nformatika 17.00 Župnijske £2^6 18.00 Poročila 1&05 Kolo ^e 18.30 Loto 18.35 Santa Bar-X™«, ameriška nadaljevanka 19.30 ravnik 20.05 Loto 20.15 Suzanin -'»meh, dokumentarna oddaja T*** V iskanju 21.40 Operna sce-JVv letih 91 - 93, dokumentarna P?°aja 22.45 Slika na sliko 23.45 ^"a v angleščini 23.50 Poročila 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.33 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.30 Devizni tečaj 14.40 Minute za požarno varnost 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Glasbeno popoldne - Heavy metal - Boom 19.00 Odpoved programa LIO LESNA INDUSTRIJA INOBJEKTI Škofja loka p.o. °bjavlja prosta dela in naloge t VODJE PROGRAMA MASIVNEGA POHIŠTVA Kogoji: ' VT. stopnja izobrazbe tehniške ali organizacijske smeri ' želene delovne izkušnie delovne izkušnje * V stopnja strokovne izobrazbe z ustreznimi delovnimi skušnjami ' Poskusno delo traja 3 mesece ^TEgNOLOGA ZA PROGRAM MASIVNEGA pogoji: " srednja strokovna izobrazba " zaželene delovne izkušnje v lesnoindustrijski proizvodnji " Poskusno delo traja 2 meseca VEČ KV MIZARJEV IN KV TESARJEV >7VA IN NAROČNIŠKA DELA (dva delavca) - >f* ?nčana poklicna šola (IV. stopnja) . r^etene delovne Izkušnje Okusno delo traja 2 meseca. Del, d«uVn.° razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim ^k)vnim časom. ^f^ldati naj vložijo pisne ponudbe z opisom dosedanjih fjrVSfttev in dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: u Škofja Loka, Kidričeva c. 56. &.00 7 b^^asedanje sabora 17.05 China nadaLnanizanka 17.55 Skrivnosti, dokurVv)fa.nka 18-20 Rojstvo Evrope, 1».2s !ntarna ^ia 10-15 Risanka razsta^T^ofon 20.05 Meteorjeva 'stična 20-10 Po,na niša. humor-nanizanka 20.40 China fy>by i* ameriška nanizanka 21.35 filrr, ?ata. novozelandski barvni Horos'kop0 Pepsi DJ ma9 °'10 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: 20 let doma upokojencev Kranj 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Dosje - afere 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri, koristne informacije [sreda, 10. novembra ^mT^?mer kom. NAKLJUČNI JUNAK ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ I?, ier *mer. thrill. ODRASLI SI PRIVOŠČIJO ob 18. In 20. uri ŽELEZAR Lp,2^.2LAHTA ob 18. uri, angl. melodr. HOWARDOV KOT ob 20. uri VC<*"KI amer. thrill. PROSTI PAD ob 18. uri ČETRTEK, 11. novembra 1993 10.50 Slovenski ljudski plesi 11.20 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 11.50 Ex libris: Slovensko novinarstvo 13.00 Poročila 13.05 Po domače, ponovitev 15.50 Akcent, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor ia45 Besede, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta, 3. oddaja 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.40 Poslovna borza 23.00 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka 15.35 Film tedna, ponovitev 17.40 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Elitne bojne enote, ameriška dokumentarna serija 21.00 Umetniški večer: Slovenski spomini: Krleža v Tržiču; Alica, evropski kulturni magazin lolo bobnar 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 16.30 A Shop 16.45 Smithsonian, dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ročk starine 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Hitri beg, ameriški barvni film 22.00 Ročk starine 22.35 Poročila 22.50 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.15 A Shop 23.3C CMT 9.06 Pri Huxtablovih 10.00 Slika Avstrije 10.30 Chester prekosi samega sebe, ameriški film 12.00 Živalski raji 12.15 V žarišču, ponovitev 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi 13.35 čudovita leta 14.00 DoktorTrapper John 14.45 Billv Bodv - nori svet športa 15.00 Am, dam, des 15.15 Captain Planet 15.40 Artefix 15.50 Zmagovalec brez vozniškega dovoljenja 16.15 Pisani tednik 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Ljudje iz St. Benedikta PETEK, 12. novembra 1993 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Majhen svet 12.00 Poročila 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.45 Pohlepni, ponovitev filma 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 čudežna leta, ameriška nanizanka 16.30 Kulturna dediščina 17.00 Župnijske kronike 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 20.40 Za bavnoglasbena oddaja 21.10 Poslovni klub 21.56 Ekran brez okvirja 23.56 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zveneča Avstrija 16.30 Pozor, kamera 17.05 Čas v sliki Da capo 17.10 Lisice s Hokaida 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Jrailer 21 .M Pozor, kultura 22.00 las v sliki 22.36 Kratek spomin, manjšine na Slovaškem 23.20 Jour ftxe 1.00 Poročila/1000 mojstrovin 10.00 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.30 Živel je slepar, ameriški film 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer, ponovitev 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Highlander II: Pospešitev, ameriški film 22.05 TV dnevnik. Vreme 22.22 Šport 22.35 Sova; Severna obzorja, ameriška nanizanka; Ciklus filmov Boštjana Hladnika: Ko pride lev, slovenski film (ČB) 14.55 Nogomet: Zagreb - Varteks 17.00 Kitajska plaža, serija 17.50 Serijski film 18.15 Ekran brez okvirja 19.25 Monofon 20.05 Meteorjeva izložba 20.10 Mladi Indiana Jones, serijski film za otroke 21.06 Cro pop ročk 21.45 Peta prestava 22.20 Naključni partnerji, serijski film 0.40 Horoskop 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.46 A shop 12.00 Pred poroto 16.15 Hiter beg, ponovitev ameriške kriminalke 18.00 Luč svetlobe 18.46 Elizije - iskalci notranje svetlobe, ponovitev 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Alamo I, ameriški vestem 22.15 Poročila 22.30 Pred poroto 23.00 A shop 23.15 Alamo II, ameriški vestem 0.40 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film 16.30 Četrtek v cirkusu, ponovitev 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Večerni gost: Ubule Monikova 23.00 Prostitucija, francoska dokumentarna serija J8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Kole-|dar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Odprta ura 10.35 Tekmovanje Dora Pejačevič 11.05 Začetnica 11.15 Tuji jezik 11.30 Bettviina družba, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Zvezda vodnica, serijski film 12.50 Risanka 13.35 Rop, francoski film 15.25 Angleščina. Familv album 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet 16.30 Hišni ljubljenci 17.00 Trške kronike 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 V dobri družbi, zabavnoglasbena oddaja 21.06 Latinica 22.05 Lepa naša 22.35 S sliko na sliko 23.35 Poročila v angleščini 23.40 Poročila Srečka BOHINJSKE LOTERIJE naprodaj: Goranjakl glaa-malooglaana služba, TD Jesenice, škofja Loka, Radovljica, Cerklje! 8.45 TV koledar 9.00 Zasedanje sabora 16.55 TV koledar 17.05 China beach 17.56 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 18.20 Sto let avtomobila, dokumentarna serija 18.50 Risanka 19.26 Monofon 20.10 Zgodba o ozonski luknji, dokumentarna oddaja 21.15 China beach, nanizanka 22.10 Potovanje, ameriški barvni film 0.16 Horoskop POKLICIH lit-463 »OBISKALI o VAS BOMO Na podlagi sklepa sodišča ter Sporazuma in soglasja strank (upnikov in dolžnikov) po členu 251 c ZIP z dne 9. oktobra 1992 objavljamo v imenu upnikov JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin - trisobno stanovanje v izmeri 72,27 kvad. m., I. nadstropje, Bratovševa ploščad 16, Ljubljana. Izklicna cena za nepremičnino je 7.885.601,70 SIT. Dražba bo 13. novembra 1993 ob 14. uri v delovnih prostorih Zaščita d.o.o., Kranj, Smidova 1 (čirče). Ogled nepremičnin je možen na video posnetku. Interesenti za ogled in vpogled v dokumentacijo naj se 12. novembra ob 15. uri zglasijo v Zaščiti d.o.o., Kranj. Dražbo izvaja 3-članska komisija za izvedbo javne dražbe sodniško zapriseženih sodnih cenilcev in izvedencev, po pravilih javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe in fizične osebe, ki so državljani Republike Sloenije. Pred javno dražbo mora vsak udeleženec na javni dražbi vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene na blagajni Zaščita d.o.o., Kranj 1 uro pred javno dražbo. Kupcu nepremičnine se bo varščina vračunala v kupnino, vsem ostalim pa se bo vrnila takoj po Izvedbi dražbe brez obresti. Kupec mora podpisati pogodbo o nakupu nepremičnine najpozneje v 8 dneh po izvedbi dražbe in plačati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe. Če kupec ne podpiše pogodbe ali ne plača kupnine v roku, ki je določen v tej objavi, se šteje, da je odstopil od nakupa, zato izgubi pravico do vračila varščine. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške, povezane s prenosom nepremičnin plača kupec. Kupec je dolžan poskrbeti za prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi. 10.00 X-Large 10.25 Metamorfoze 10.30 Monte Carlo storv, italijanska komedija 12.10 Avstrijski glasbeniki 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 čudovita leta 14.00 Glavni zdravnik Trapper John, zabavna nanizanka 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 14.55 Najlepše otroške pesmice 15.00 Am, dam, des 15.15 Tim in Struppv 15.40 Umazan zrak 15.50 Curiosity show 16.15 Vroča sled 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Zvezde proti alkoholu za volanom 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljen par 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Sport 20.15 Stari, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi v stran 21.30 Igrani film 23.10 čas v sliki 23.15 Večerni šport 23.25 V jekleni mreži dr. Mabuseja, nemško-italijanski film 0.50 Miami Vice, kriminalna nanizanka 9.20 Avstrija I, dokumentarna nanizanka 10.50 Petinsedemdesetletni-ca ustanovitve republike 12.00 Obetajoča Avstrija 14.50 Tisoč mojstrovin 16.00 Lipova ulica 16.30 Pogledi vstran 16.40 Maria Chapde-laine, kanadski film 17.20 Tisoč mojstrovin 17.30 Živijo nevarno, dokumentarna nanizanka 18.00 Cosbv show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.16 Kari Reiner 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Cas v sliki 22.35 Loriotove teleskice 23.15 X iarge 23.40 Ljubezen v ZDA, 2. del potovanja skozi ameriško ljubezensko življenje 0.00 lnxs, dokumentarni film o rockovskem bendu 0.46 Zgodba o rock'n'rollu 1.10 Tisoč mojstrovin R Nova frekvenca za Žiri In Poljansko dolino - 89,8 MHz 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.30 Devizni tečaj 14.40 Zrcalce, zrcale« 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje Ra Slovenija 16.00 Na obisku v KS škofja Loka - mesto 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Jani Kokalj 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Zaplešimo skupaj 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Nebeška vrata 19.20 Večerni program 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.30 Devizni tečaj 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes - jutri 16.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje Ra Slovenija 16.00 Napoved - EPP 17.00 Novice - športni utrinki -obvestila 17.30 Oddaja iz kultumo-verske zgodovine 18.15 Novosti na knjižnih policah 18.40 Iz zgodovine 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva. 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko-športni kotiček 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Radio jutri, koristne informacije 19.20 Študentski ČETRTEK, 11. novembra CENTER prem. amer. thrill. VROČICA ob 16. In 18. uri, angl. melodr. HOVVAPDOV KOT ob 20. url STORŽIČ amer. thrill. ODRASLI SI PRIVOŠČIJO ob 18. uri, amer. thrill. VROČICA ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. NUNE POJEJO ob 18 in 20. uri BLED amer. ljub. drama VRNITEV CASANOVE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. PROSTI PAD ob 20. uri ALPENTRADE d. o. o. Objavljamo prosto delovno mesto REFERENTA - DEKLARANTA za delo v med. špediciji Pogoji: srednješolska izobrazba ustrezne smeri, znanje nemškega jezika, dve leti delovnih izkušenj Prednost imajo kandidati, ki poznajo posle transporta in špedicije. Svoje prijave pošljite na naslov: ALPENTRADE d.o.o., Mlaška c. 8a, 64000 Kranj. 5744 Gospodarski kriminal Za 140 tisoč mark nezasluženih provizij Kranj, 8. novembra - V uradu kriminalistične službe UNZ Kranj so javnemu tožilstvu ovadili 60-letnega Ivana B. iz škofje Loke, njegovo 32-letno hči Agato B. hi 35-letnega zeta Dušana B., oba iz Kočevja. Ivana B. so ovadili zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, zakonca B. pa zaradi suma pomoči pri omenjenem kaznivem dejanju. Ivan B. je bil do letos, ko je odšel v pokoj, zaposlen kot tehnično-komercialni vodja kovinskih delavnic v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Zadolžen je bil za celotno poslovanje kovinskih delavnic, tako za proizvodnjo kot za prodajo. Po dogovoru z direktorjem centra je lahko samostojno sklepal tudi pogodbe z zastopniki, predvsem za prodajo izdelkov, ki jih izdelujejo v centru. Vodja kovinskih delavnic naj bi se tako domislil, da v posel lahko pritegne tudi hčer in zeta. Vendar so kriminalisti ugotovili, da onadva v resnici nista ničesar delala, v okviru svojega delovnega časa in pooblastil je zanju redno delal Ivan B. Po pogodbi je hčeri in zetu pripadala provizija od pet do deset odstotkov vrednosti sklenjenega posla. Od leta 1989 naprej do letosje na njun žiro račun tako priteklo okroglo za 140.000 mark nezaslužene provizije. • H. J. ODMEVI Zapora na avstrijski strani Danes od 8. do 12. ure bo zaprta magistralna cesta s Korenskega sedla proti notranjosti Avstrije zaradi spravila lesa. Vsem potnikom, ki v tem času nameravajo v Avstrijo, svetujemo, naj namesto prek Korenskega sedla peljejo skozi Karavanški predor. • II. J. Četverica vpletenih v "posel" z orožjem Iz vojašnice ukradli dvajset kalašnikov in naboje Kranj, 9. novembra - Včeraj se je na temeljnem sodišču v Kranju začela glavna obravnava proti štirim obožencem: 37-letnemu Andriji Veštanu iz Radovljice, 32-letnemu Milanu Kopše tu iz Radovljice, 32-letnemu Sašu Kokalju iz Radovljice in 39-letnemu Jovanu Cmjanskemu, poklicnemu vojaku 33. območnega štaba Kranj na Boh. Beli. Sojenje pred petčlanskim senatom, Id mu predseduje sodnik Anton Šubic, bo trajalo predvidoma teden dni. Obtožnica četverico bremeni vrste kaznivih dejanj. Andrija Veštan naj bi jih zagrešil več, od napeljevanja do poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, nedovoljene trgovine z orožjem ter izdelovanja in predelovanja orožja. Veštan, ki je madžarskega rodu, sicer pa slovenski državljan, je bil že obsojan zaradi nasilništva, nazadnje je bil kaznovan zaradi prikrivanja, od 6. julija letos, ko je oborožen grozil v stanovanju Saša Kokal-ja v Radovljici, je v priporu. Veštan ima na "vesti" tudi streljanje v križišču v Kranju. Jovan Crnjanski se bo zagovarjal zaradi suma kaznivega dejanja pomoči pri tatvini orožja in zaradi izdelovanja orožja. Crnjanski ie srbske narodnosti, slovenski državljan. Milana Kopšeta, ki je bil tudi že kaznovan za vlomne tatvine in nad njim visi izrečena 11-letna zaporna kazen, so iz Doba vrnili v pripore v Radovljico. V priporu od 28. septembra. tudi Sašo Kokalj je bil že Eogojno obsojen, v priporu je il od 21. julija do 15. oktobra letos, ko mu je Višje sodišče odpor odpravilo. Obtožen je nedovoljenega prometa z orožjem. Smrtna delovna nezgoda Železniki - V petek, 5. novembra, opoldne se je pri delu smrtno ponesrečil 38-letni Franc E. iz Dolenje vasi, vzdrževalec v Alplesu Železniki. Nezgodo so rekonstruirali kriminalisti, preiskovalni sodnik in javni tožilec. Ugotovili so, da je Franc E., med drugim zadolžen za vzdrževanje in nadzor dveh Alplesovih malih vodnih elektrarn, usodnega dne sam vstopil v eno od elektrarn. Iz neznanega vzroka je s kovinskim drogom premera dveh centimetrov segel v prostor z jermenico. Ta je zagrabila drog in ga odbila, tako da je Franca E. udaril v prsi. Udarec ga je bržčas vrgel po tleh, vendar je Franc E. še zbral toliko moči, da je vstal in odšel iz elektrarne. Zunaj je padel in obležal. Umrl je zaradi izkrvavitve. • H. J. Kopše in Kokalj naj bi po obtožbi januarja ali februarja lani s Srečkom Pergarjem iz osmega hangarja vojašnice v Kranju ukradla dvajset kalašnikov in 500 nabojev, vrednih več kot 600.000 tolarjev. Veštan naj bi jih na to napeljal ter dal Kopšetu in Pergarju podatke, skozi katero luknjo naj pridejo v vojašnico in kje je orožje. V Kranju naj bi dal tudi delati dvojnike ključev za osmi hangar, pisarno in sef, lani pa od neznanca kupil revolverja, avtomatsko puško in 100 nabojev, s tem orožjem je nato poleti grozil v Kokaljevem stanovanju- Veštanu naj bi zaupne podatke posredoval Crnjanski, posodil naj bi mu tudi originalne ključe, Kokalj pa naj bi od Veštana sprejel ključ in orožje. Zadeva je, skratka, precej obsežna in zapletena, po zaslišanju obtožencev naj bi sodišče v sredo popoldne prisluhnilo prvim pričam, konec tedna pa naj bi nastopil sodni izvedenec Ssihiater Marko Skulj. . • H. elovčan GORENJSKI GLAS Pokončna drža ministra Bizjaka Podpisani Preddvorčani in prebivalci okoliških vasi smo ogorčeni nad pismom, objavljenim v Gorenjskem glasu 26. oktobra 1993 s podpisom "Preddvorčani". Menimo, da bi se pisci članka morali podpisati s polnimi imeni in se ne skrivati za vsemi vaščani, ker objavljeno pismo izraia samo mnenja posameznikov. Od uredništva Gorenjskega glasa zahtevamo imena t.i. "Preddvorčanov ". Čudi nas tudi neodgovorno ali zlonamerno ravnanje odgovorne urednice časopisa. Menimo, da pisma z nedoločenim avtorstvom in s tako vsebino ne bi smeli objaviti. Direktor in glavni urednik Marko Valjavec, vedite, da si z objavljanjem anonimnih, žaljivih pisem ne boste dvignili naklade - nasprotno, zlorabili ste dolgoletno zaupanje zvestih bralcev. Podpisani ne telimo oporekati piščevi kritiki ministrovega dela. Naš krajan Ivo Bizjak je s funkcijo notranjega ministra postal javni delavec in se s s tem izpostavil demokratični kritiki. Zaključek preiskave in čas pa bosta pokazala, kdo je odgovoren za mariborsko afero z orožjem, kaj v resnici tiči za pismom poštenih policistov in koliko je upravičena stavka policistov glede na razmerja plač v družbenih dejavnostih. Pismo "Preddvorčanov" je nesprejemljivo in moralno oporečno zaradi tega, ker javno blati ministrovega mladoletnega sina. Ali se pisci pisma in uredništvo Gorenjskega glasa zavedajo, da Z anonimnim in nedokazanim klevetanjem kršijd zakon in povzročajo Bizjakovim nepopravljivo škodo? Bivšega ravnatelja pre-ddvorske šole, ki "ni pustil, da se zadeva utiša", pa prosimo, da šolski svet staršev seznani s kriminalnimi dogajanji in razpečevanjem mamil na pre-ddvorski šoli. Podpisani ne želimo delati primerjav med sedanjim in prejšnjim režimom, ko se ministri še niso vozili s službenim avtom k maši. Prejšnji ministri so se skrivali za visokimi ograjami, čez katere navadni državljani nismo videli, še manj smo smeli vedeti o njihovem zasebnem Življenju. Podpisani Preddvorčani in prebivalci okoliških krajev smo ponosni na Iva Bizjaka in vedno znova veseli njegove udeležbe na krajevnih prireditvah. Objavljeno pismo, polno nerazumljivega sovraštva, nas prepričuje, da se bo moral nminister Ivo Bizjak v prihodnje k maši res peljati v spremstvu varnostnika, kar je bilo doslej redkost. Zavedati se moramo, da je notranji minister po funkciji odgovoren za notranjo varnost države in mora biti vsak trenutek dosegljiv. Zagotovo bi minister redke ure prostega časa raje preživel s svojo družino - sam, brez navzočnosti nepodpisanih "Preddvorčanov" in varnostnika. 547 podpisanih Preddvorčanov Lovec našel truplo Škofja Loka - V četrtek popoldne je lovec iz Škofje Loke v gozdu ob smetišču Draga našel že močno razpadlo truplo. Preiskovalci so ugotovili, da gre za 62-letnega Franca Š. iz Medvod, ki je od aprila bival v domu ostarelih v Potočah pri Preddvoru. Mož ni imel sorodnikov, kljub temu se zdi čudno, da ga nihče ni pogrešil. Domnevajo, da je umrl naravne smrti. • II. J. V svojem članku "Pokončna drža ministra Bizjaka" z dne 29. oktobra 1993 sem omenil tudi nekatera imena. Če sem z objavo teh imen koga prizadel, se mu opravičujem. Imena sem omenil samo kot primer, kako se je v podobnih primerih dogajalo. V Kranju, 5. novembra 1993 Franc Golorej, Draga Brezarja 46, Kranj Prosim, da objavite kopijo lastnoročnih podpisov v naravni velikosti. Mogoče bo kdo med podpisi našel tudi svoje ime. Iz te kopije bo tudi razvidno, da so se pisci v svoji zagnanosti podpisali kar PRE-VORCANU? * Franc Bizjak, Zg. Bela 44, Preddvor Pristop Francija Zavrla: Ne briga nas zdravje državljanov, marveč denar Proces J.B.T.Z. je pretresel Slovence. Potem razen o ministru Janši, o ostalih akterjih afere ni bilo slišati veliko. V zadnjih mesecih pa je f# sceno ponovno stopil g. Zavrl kot direktor Pristopa, firme, ki se ukvarja s prodajo znanja o stikih z javnostjo. In dokumenti pričajo, do je vsebina te znanosti vprašljiva, če ne celo nečlovekoljubna. Sredi preteklega meseca je Zavrlov Pristop podučeval vodilne kadre Termoelektrarne Šoštanj, ki je v procesu sanacije, kako se ravna z javnostjo. Ne gre izgubljati odvečnih besed, da je TE Šoštanj eden največjih slovenskih onesnaževalcev, ki tamkajšnjim prebivalcem vse leto streže s čezmejnimi koncentracijami S02. Na tem komuikacijskem posvetu je g. Zavrl s kolegi Bojano Lesko-var, novinarko in nekdanjo voditeljico Studia City, Deja-nom Verčičem, nekdanjim kolumnistom Mladine, Andrejem Drapalom, kulturnim manage-rjem ter ostalimi, razlagal vodilnim v TE Šoštanj, kako je treba prepričati državljane, da sploh ne vdihavajo tako onesnaženega zraka in da ni vse tako črnogledo, kot se govori. Iztočnica tega usposabljanja o stikih z javnostjo je bil študijski primer, iz katerega se bodo zaposleni naučili, kako v danih razmerah najbolje ravnati, študijska situacija je bila sledeča: Sredi januarja pride do okvare v JE Krško, ki jo morajo ustaviti in zato mora TE Šoštanj delovati z večjo močjo kot ponavadi. Posledica so visoke koncentracije S02 v zraku, za katere zvedo lokalni ekologi, ki začnejo s protesti pred TE Šoštanj. In kmalu so na prizorišču novinarji, ter policija. Slednja zaprosi ekologe naj odidejo s prostorov izpred elektrarne, zaradi slabega zraka. Ti to tudi storijo, vendar obljubijo, da se bodo drugi dan vrnili še v večjem številu... No, potem so "profesorji" iz Pristopa izrecno za zaposlene TE Šoštanj odigrali še dramo iz omenjenega prizorčka. Lesko-varjeva je igrala sebe, torej novinarko, nekdo drug direktorja TEŠ, tretji Vaneta Gošnika.... Skratka, ko je bil seminar zaključen, je vsak od obiskovalec dobil še diplomo, da je postal komunikacijski manager. Omejeni dokumenti o storitvah, ki jih daje Zavrlov Pristop, so naravnost zastrašujoči, saj gre na eni strani za negovanje nekakšnih komunikacijskih managerjev, ki naj bi morebitne neuspešne sanacije firm, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, reševali z retoriko, na drugi strani pa za povsem nemoralno dejanje. Če smo natančnejši pri formulacijah, oziroma zgoraj zastavljenih vprašanj, je domnevni namen Zavrlove firme, da usposobi vodilne kadre slovenskih firm, da lahko čimbolj spretno prikrijejo morebitne neuspele projekte sanacij, za katere se troši denar davkoplačevalcev. In ne samo to. Dejansko se tu s pomočjo nekakšne retorike poigrava z zdravjem državljanov Slovenije, ki jih je treba prepričati, da njihovo zdravje ni toliko vredno kot funkcioniranje neke industrije, ki uničuje zdravje ljudi. Osupljivo je tudi dejstvo, kdo tovrstno ceneno "znanost" in branjevske trike prodaja: Kdor se še spomni pokojnega tednika Telex, se spomni, da je bila ravno Bojana Leskovar ena prvih novinark, ki je predstavila takratni jugoslovanski in slovenski javnosti prve ekološke članke in teme. Podobno Pojasnilo! tudi Zavrl. Čudno je, da potemtakem » ljudje v nekaj letih popolno^ pozabijo na svoja nekdan]0 prepričanja in jih povsem op&' tijo za prgišče judeževih sre a nikov. Neverjetna je pot tistih,10 v nekaj pičlih letih tako sprem1' nijo naravo, da jih ljudje n morejo več spoznati. Če 5 spremenili le dlako, potem t"' pademo v spekulacije, ki PoS' avijo pod vprašaj iskreno* mnogih dogodkov in jih v*°' delno prepoznamo za natančn premišljene konstrukte. Prav gotovo Pristopovo posabljanje vodilnih kadrov TE Šoštanj ni prva tovrstno reprezentacija, niti zadnja. *j£ temtakem lahko ugibamo, k0'1' ko jih je doslej že bilo in fy'te kaj to pomeni za zeleno uU) samo, oziroma za ekolog zavest. Verjetno pa je povpro*1' vanje po tovrstnem podučevanj veliko in za mnoge nesposobn direktorje in podjetja, vitalni pomena, da laže upraviči] svojo nesposobnost ter z lep1* besedami povedo, kako onesn° zevanje okolja koristi duhu ^ telesu slovenskih državljanov-Pri vsem tem ni toliko pometn" no ali se Pristopova poučevan} godijo na Gorenjskem, Goriš* ali v Šaleški dolini, kot / odločujoče, da se odvijajo Sloveniji. Mar so Zavrlovi tf&* agerski prijemi še dodaten sum* da so teorije o brezbrižno* oblasti do zdravja slovens*iri državljanov? Mogoče pa naši parlamentarci prejema lekcije retorike ravno pri Za^ lovem Pristopu? . Tomaž KUKOVIC* Ko smo avgusta pisali o naši nagrajenki Rozaliji Debeljak, ki je pred dvema letoma dobila na našem žrebanju traktor, se je novinarki napačno zapisalo, da je nagrajenka traktor podarila. Pravilno bi morala zapisati, tako kot je izjavila nagrajenka: "Prodala sem ga na Rovt." Rozaliji Debeljak in drugim prizadetim se opravičujemo/ Žirovski vrh brez odpadkov V časopisu Gorenjski glas, dne 29. oktobra 1993, je bil v rubriki Strankarske novice objavljen članek z naslovom Žirovski vrh brez odpadkov. Med ostalim je zapisano, da direktor Kmetijske zadruge Kranj neupravičeno zadržuje postopek vračanja zemljišč v občini Škofja Loka. Bralcem v pojasnilo: Kmetijska gozdarska zadruga Sloga Kranj na območju občine Škofja Loka zemljišč sploh nima, zato tudi ne more zadrževati postopka vračanja. Predstavnikom Slovenske ljudske stranke iz škofjeloške občine, posebej pa gospodu Franciju Feltrinu in novinarju Janku Košniku pa polagam na znanje, da bi bil že čas ločevati, kaj je kmetijska zadruga in kaj je družbeno podjetje M - Kmetijstvo (bivši KŽK). Vedite, da ni posebno "demokratično" pisati netočne in nepreverjene podatke. Takšna "demokracija" je lahko tudi precej draga. Kmetijska gozdarska zadruga Sloga Kranj Direktor Marjan Roblek, ing. Gorenjska banka d.d., Kranj KRANJSKA ČEBELA Na nagradno vprašanje zastavljeno v Gorenjskem glasu, 26.10.1993 smo prejeli skupno 92 odgovorov. Čeprav smo v naslovu napisali, da napačnih odgovorov ni, nas veseli, da je znak "prepoznala" 1/3 od vseh, ki so poslali odgovore. Gre namreč za sodobno stilizacijo in učinkovito znakovno obdelavo čebele. Gorenjska y Banka Čebela kot identitetni simbol ni nova ideja, saj se je v bančništvu (hranilništvu) že pojavljala. Nova pa je oblikovno. Tako se želimo v Gorenjski banki tudi navzven pokazati v pravi podobi, takšni kot smo in želimo biti - VARNI IN ZANESLJIVI. Seveda vas bomo o novem znaku oz. novi celostni podobi obveščali in informirali preko različnih medijev, ko ga bom0 začeli uporabljati pri svojem poslovanju. In še nagrajenci: 5.000 SIT: Nika Žerovnik, Šenčurska pot 4, Voglje 3.000 SIT: Slavi Rovan, Zoisova 48, Kranj 3.000 SIT: Marija Štupar, Golnik 55, Golnik praktične nagrade: Tine KJemenčič ml., Pot v Bitnje 50, Kranj Tončka Pogačar, Boh. Bela 47, Bohinjska Be'a Marjeta Hribar, Zasavska 42 c, Kranj Marjan Mravlje, Savska 1, Mojstrana Janez Zavrl, Pot na Jošta 19, Kranj Nagrajenci boste nagrade prejeli po pošti. /O ljubljanska banka POSLI IN FINANCE UREJA: MARLTAVOLČJAK Več ovadb proti podjetjem, ki kupcem ob nakupu obljubljajo bogate nagrade Vprašljive nagrade j^j* S. novembra - Tržni inšpektorji ugotavljajo, da se je v r™yem času zelo razširilo pospeševanje prodaje blaga in storitev 3*ein tako, da jim za določeno vrednost nakupa obljubljajo ^■ezbo v nagradnem žrebanju z bogatimi nagradami. Ker to ni v "uadu z aprila letos sprejetim zakonom o varstvu konkurence, so ^jwšprektorji več primerov že obravnavali, podali ovadbe za » spodarski prestopek in hkrati začasno prepovedali objavljanje ^trad in njihovo žrebanje. Sodnih odločitev še ni, najnižja -Rožena kazen za nelojalno konkurenco podjetij pa znaša 3 "dojene tolarjev. k—J J k Republiški tržni inšpektor JPman Kladovšek se je odlo-tuH 0 lem ODvest* Javn°st in bn!i ta^° °Pozo" podjetja, naj odo previdna pri izbiranju i,j ,na pospeševanja prodaje Jelkov in storitev. ori i grade so omeaJno zel° ffi^^ne, saj so v nagradnih ii h razliCm avtomobili, več-tu•• na.rni zneski, potovanja v "lino in dobrine trajne vred- ohitlLPodjetJa Jih največkrat ,D1Jubljajo pri nakupu pre- ^^nibenih in '•••«l»-r»r»/»trn*nih ■zdelk širokopotrošnih ki so vredni bistveno vredne veliko več kot kupljeno blago oziroma storitev. Premijski posli so privlačni predvsem pri prodaji širokopo-trošnega blaga, saj je reklamna poteza preračunana na motiv, ki ga predstavlja dragocena nagrada. Želja po nagradi lahko na kupca vpliva v tolikšni meri, da blago kupi ne glede na kvaliteto, ceno, izgled ipd. Za druge prodajalce, ki takšnih prijemov ne uporabljajo, to seveda predstavlja nelojalno konkurenco. --uvijv, kj »o vrcuui uiaivcuu Bistveno pa je, da so premijski £anJ kot nagrade. Aprila letos posij v nasprotju z dobrimi ko v *PreJet akon ° varstvu poslovnimi običaji Na splošno velja, pravi tržni inšpektor Roman Kladovšek, da je višina nagrade lahko tolikšna, da si jo povprečni kupec lahko privošči tudi brez posebnega varčevanja, pri čemer je seveda treba upoštevati tudi vrednost kupljenega blaga ali storitve. Najpogostejši primeri nelojalnih premijskih poslov so nakupi v trgovinah nad določenim zneskom, ki je pogoj za sodelovanje v nagradni igri z bogatimi nagradi. Tržni inšpektor o konkretnih primerih sicer ne govori, sami pa veste, da je spodnja meja teh zneskov 1.000 tolarjev. Zelo se je razmahnilo pridobivanje naročnikov časopisov in revij s pomočjo nagradnih iger z bogatimi nagradami. Nobena skrivnost seveda ni, da Slovenske novice objavljajo matično številko enega srečneža, ki dobi četrtino avtomobila ali pa za leto dni zamrznjenih 3.000 mark v banki. Avtomobile srečnim novim naročnikom ponuja tudi Republika, Slovenec pa je nagrajenim srečnežem poklonil avto, kuhinjo, barvne televizorje itd. V navadi so tudi premijski posli, pri katerih je bogato nagrajen vsak tisoči kupljeni kos blaga, uveljavilo pa se je tudi zbiranje določenega števila sličic, zamaškov ali drugi delov embalaže, s čimer kupec lahko sodeluje v nagradnem žrebanju z bogatimi nagradami. Med Jtremiiske posle pa se ne šteje-o običajni rabati v blagu ali denarju, popusti pri takojšnjem plačilu v gotovim, ugodnosti za kupca, če blago plača pred rokom plačila, dajanje daril stalnim strankam ob novem letu ali jubileju podjetja, reklamni predmeti manjše vrednosti, ki so dodani kupljenemu blagu. Seveda morajo imeti ti predmeti manjšo vrednost, tako da se kupec ne bo odločil za nakup predvsem zaradi njih. • M.V. Konkurence, ki v 13. členu Izpoveduje nelojalno konkur in lahko pripeljejo do škode v materialni ali nematerialni obliki, saj je B ~w» ena ou pojavnu uuu* w lahko na pnmer pnzaaei ugiea. r^ijski posli, pri katerih od višine nagrade je torej "I** pridobivajo z dajanjem odvisno, če ima takšna poteza *t objubljanjem nagrad, ki so značaj nelojalne konkurence. * P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211 387 Vaš najboljši partner * pe. radovuk*, pri menjavi deviz H^':^^13°r KOLIKO JE VREDEN TOLARn „«.,.».«, .»~- »MM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 100111 A BAMCA (Trtic, Jesenice) 75 m 7545 10J0 10,71 7,82 7J2 AVAL Bled, Kranjska gora 75.00 75 JO 10,00 10,70 7,05 7J8 COPIA Kranj 75JM 75.50 10,02 10,75 7.78 7J8 CREDITANSTALT N.banka [4. 74,00 75.00 10 JO 10,75 7.78 7J8 EROS<$tari Matf, Kranj 75.25 « 1MB 10,75 7.78 7J8 F-AIR Tržič (Detelpca) 74,00 75.35 10.50 10,02 7J7 7.77 GEOSS Medvode 75 JO 75,35 10.02 10,70 7J1 7,77 HRANILNICA LON, d d.Kranj 75,00 75,45 10.05 10.75 7.58 7,78 HIDAtržnica Ljub|ara 71,11 75^0 10,03 10.70 7,7* 7,78 HIPOTEKARNA BANKA Jesenice 74.00 75 JO 10,00 10,70 7.08 7,75 INVEST Škofja Loka 74,05 75 JO 10,01 18,70 7J8 7.78 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 73.05 75 JO 10,27 10,74 7J8 7.78 LEMA Kranj 74,80 75.40 10,55 10,70 7,83 7J8 MERKUR-Partner Kranj 74.40 74J3 10,59 10,04 7.08 7.71 MERKUR-Žetezntska postaja Kranj 7M8 74J3 18,50 10,04 7J8 7.71 MIKEL Straži&če 75.00 75 JO 10,45 10.70 7.78 7J8 OTOK Bled 75.01 75.70 10,00 10,73 7J8 7,78 POŠTNA BANKA d.d. (na poštah) 73,50 75 J5 10.15 10.05 7.48 7.75 SHP-Stov. hran. in pos. Kranj 74.00 75 J8 10,00 10.05 7J5 7,78 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 74.40 74J3 10JO 10,04 7.00 7.71 SLOGA Kranj 75J0 74J0 10JO 10,78 7J8 7.78 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 73,50 - 10.24 - 7J8 • SLOVENUATURIST Jesenice 75,05 75J0 10J3 10,03 7.02 7,74 TALON Žel. postaja Trata. Šk. Loka 75,25 75,45 10,03 10,70 7.78 7J8 TJAŠA Kranj 75.15 75J8 10,02 10,73 7J8 7JS UKB šk. Loka 74,70 75 JO 10J5 10,70 7JS 7J8 WILFAN Kranj 75 JS 75J0 10.04 10.70 7,78 7J8 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 75.05 75 J5 10JO 10.70 7.78 7J8 POVPREČNI TEČAJ 74J0 7SJ0 10J4 10.70 7J1 7,78 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,50 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije. ■■m m *ASEBNA LEKARNA TUDI V TRŽIŠK1 OBČINI - Mesto, kjer je ^Kdaj slovela Lavičkova apoteka, ima od minulega petka popoldan spet zasebno lekarno. To je bila dolgoletna želja registre farmacije Meri Rozman - Logar, ki je delala 12 let v ^jarnah v Kranju in Tržiču, prve zasebniške izkušnje pa si je |£blrala v družinski zeliščni lekarni na Deteljici. Lekarna ^steljica, ki se nahaja v trgovskem kompleksu v Bistrici pri Da h 'e ^P^8 vsak delavnik med 8.30 in 19. uro, ob sobotah jj* do 12. ure. Takrat bo v njej možna popolna lekarniška oskrba, o? 'zdaje zdravil na recepte in nakupa pomožnih zdravil do izbire °v*zilnega programa, otroške prehrane, kozmetike in še /jftssičesa za zdravje ter lepoto. Kot obljublja prijazna lastnica, ^Priskrbela tudi tisto, česar drugod ni najti. Svoje potrebe bodo ^nke lahko sporočile tudi po telefonu 53-526. • S. S. Večji nadzor nad menjalnicami Ljubljana, 5. novembra - Menjalnice vse bolj kršijo devizni zakon io opravljajo tudi bančne posle, nekatere celo trgujejo z vrednostnimi papirji. Banke, Id jim podeljujejo licence za opravljanje menjalniških storitev, bi jih morale zato bolj nadzirati. V Sloveniji je odprtih približno 700 menjalniških mest vokviru bank in pogodbenih menjalnic ter približno 250 menjalniških mest v okviru PTT podjetij. Slovenija je potemtakem z menjalniško mrežo dobro pokrita. Izvršilni odbor Združenja banke Slovenije je pozval banke, naj poostrijo nadzor na poslovanjem menjalnic in preverijo, Če delujejo v skladu z zakonom. Ugotaljajo namreč, da menjalnice vse bolj kršijo devizni zakon, vprašanje pa je, ali so banke sploh sposobne poostriti nadzor na poslovanjem menjalnic, čeprav s širitvijo poslovanja na bančno področje zanje predstavljajo nelojalno konkurenco. Dogaja se namreč, da banke ne podeljujejo licenc menjalnicam na svojem območju, temveč na območjih, ki jih obvladujejo druge banke. Direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič je zato predlagal, naj združenje Banko Slovenije zaprosi za nadzor nad bankami, ki imajo pravico podeljevati menjalnicam Učence. Krediti za uporabnike plina Ljubljana, 8. novembra • V družbo Slovenski plinovodi, d.o.o., ki sta jo oktobra lani ustanovila italijanska partnerja, je vstopilo tudi podjetje SKB NepremiČnine-leasing. Tako so se strokovna znanja razširila s področja plinifikacije naselij tudi na svetovanje za odnose z bodočimi uporabniki in kreditojemalci. S tem so se precej povečale možnosti za širitev kroga uporabnikov plina, saj se bodo s pomočjo kreditov lažje odločali za uporabo okolju prijaznejše energije. Osnovna dejavnost Slovenskih plinovodov je zaenkrat usmerjena v pridobivanje koncesij za oskrbo s plinom. V enem letu delovanja so že sklenili pogodbi za plinifikacijo v občinah Laško in Zagorje, za koncesijo v Šentjurju pri Celju pa se še dogovarjajo. V prvem obdobju nameravajo pridobiti 20.000 uporabnikov plina, katerim naj bi prodali 50 milijonov kubičnih metrov te surovine. Kot načrtujejo, naj bi kasneje svojo dejavnost razširili tudi na področje vodovodov in čistilnih naprav. • S. S. msm^s^M GLAS Škofja Loka Kidričeva 58 4* LJUBLJANSKI POHIŠTVENI 93 november 9.-14. hala G KJELOVICA prodajna mesta SKOPJA LOKA, Kidričeva 58. 06A/632-270. fax: 632-761 KRANJ. Partizanska 26. 064/21 1-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah. 064V718-1 10 metalka Kamnik. 061/813-326 tcl.:064/631-241 fax,;064/632-261 NOVO NOVO NOVO NOVO mobitel še korak BLIŽJE MOBITEL D.D. PE KRANJ KOROŠKA CESTA 27 64000 KRANJ TEL0647222-616 M.TEL0609/616-222 FAX.:064/221-616 MOBILNI TELEFONI ŽE OD 2.990 DEM MOŽNOST PLAČILA: - PREDRAČUN - LEASING - ODLOŽENO PLAČILO Ni OVIR ZA mobitel PE KRANJ KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Odpravljanje posledic suše Večji znesek in nova merila Kranj, 5. novembra - Ko je občinska skupščina na oktobrskem zasedanju razpravljala o odpravljanju posledic suše, sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela soglašala s predlogom izvršnega sveta, da bi živinorejskim kmetijam namenili 3,8 milijona tolarjev pomoči in da bi nakup koruze v zrnju regresirali s petimi tolarji za kilogram; v družbenopolitičnem zboru pa se niso strinjali ne z višino predvidene pomoči in ne z merili za razdelitev sredstev. Izvršni svet je na seji v sredo že drugič po skupščinskem zasedanju razpravljal o tem, kako rešiti zaplet. Sklenil je, da občinski skupščini oz. usklajeval ni medzborovski komisiji predlaga višji znesek pomoči in tudi drugačna merila za razdeljevanje sredstev. Po novem predlogu naj bi iz obvezne proračunske rezerve namenili za ublažitev posledic suše 5 milijonov tolarjev, kar je 1,2 milijona več kot prej. Denar naj bi porabili za regresiranje nakupa koruze v zrnju, do regresa pa bi bile upravičene le tiste kmetije v občini, ki so prijavile škodo. Ce Je bil po prvem predlogu za vse predviden enak regres (5 SIT/kg), je po sedanjem višina odvisna od škode. Kmetije s 30- do 40-odstotnim izpadom pridelka bodo pri nakupu koruze prejele pet tolarjev regresa, kmetije s 40- do 50-odstotnim izpadom sedem tolarjev in tiste z več kot 50-odstotnim deset tolarjev. Kmetije bodo lahko uveljavljale regres le za 50 kilogramov koruze na glavo velike živine. Takšen je predlog izvršnega sveta, zadnjo besedo pa bodo tako kot vedno imeli delegati oz. člani medzborovske usklajevalne skupine. • CZ. Dan semenskega krompirja Domžale • Semenarna Ljubljana prireja v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije jutri, v sredo, v prostorih Biotehniške fakultete v G robijah pri Domžalah Dan semenskega krompirja, na katerem bodo predstavili več kot petdeset sort semenskega krompirja iz svoje pridelave ter iz tipalnih in ekoloških poskusov. Po pozdravnem nagovoru (ob 9. uri) bosta Tadej Sluga in Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta predavala o semenarjenju in uvajanju novih sort krompirja v Sloveniji. • CZ. Prejeli smo Kam odteka kmetov denar? V 42. številki Kmečkega glasa je novinarka Zlata Krašovec na prvi strani objavila članek z naslovom "Sedem z enim zamahom" in še enkrat opozorila na delitev, predvsem pa na njihovo porabo proračunskih sredstev, namenjenih kmetijstvu. Gre za primer Belvedurja v občini Koper, ki ga novinarka upravičeno imenuje "afera Belvedur" in zasluti si tak naziv, čeprav je v primerjavi s Hitom, Elanom, Slovinom morda samo aferica, kajti kmetijstvo dobi iz proračuna le toliko denarja, da vse skupaj ne zadošča za eno samo večjo afero. In vendar predstavlja v članku navedena vsota 800 tisoč mark, ki je le del dodeljenega denarja podjetju Belvedur, za kmetijstvo brez dvoma velik denar. Če temu prištejemo še ostale aferice (Grosuplje) in velike vsote za "idejne projekte", potem aferam lahko pridenemo še eno. Za imenovani projekt je šlo po podatkih iz javnega obveščanja še mnogo več denarja. Primer je do obisti razgalila kmetijska inšpekcija in ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo opozorila na nepravilnosti. Kak je to odreagiralo, je vsem dobro znano. Na to je takratni vodja republiške kmetijske inšpekcije v Kmečkem glasu na vprašanja iste novinarke tudi odgovoril, a te potem, ko je zaradi afer in aferic moral zapustiti ministrstvo, kajti resnica je nekoga preveč bodla, da bi v svojem okolju trpel "nepokorne" delavce. Zadeva Belvedur pa kljub temu še ni zastarela. Še zaudarja in bo, kajti komisija za razaiskavo tega primera pri koprski občinski skupščini je sklenila z zadevio seznaniti vladni kabinet in drtavni zbor. Kolikor je znano, je bila ie Peterletova vlada seznanjena s podobnim primerom neracionalne rabe kmetovega denarja, a se o tem, kaj je naredila, ni slišalo daleč. Mnoge druge kmete zadeva močno zanima, kar nas tudi prizadene, saj gre vendar za denar, ki je namenjen nam. Najbolj pa nas zanima vprašanje: komu še zaupati? S prehodom iz enopartijskega v demokratični sistem smo pričakovali, da se podobne stvari ne bodo več ponavljale in da se bo vse zasukalo na bolje. Primer (ne le ta) pa kate, da se stvari ne sučejo na bolje. Kmetu zlepa ni šlo tako slabo kot sedaj. Razumemo, da nas je prizadela naravna katastrofa, ne razumemo pa, da se naš denar podarja in porablja nenamensko. Zato te tko prenesemo in obsojamo taka in podobna dejanja. Hiša, v katero bi morali kmetje najbolj zaupati, ne spoštuje reda, ki naj bi ga uvedla nova demokratska ureditev. Žal ta sloni na posameznikih. Na koga naj se torej kmet še zanese? Na Istne moči s traktorji na barikade mejnih prehodov in zaporo cest? Zgleda, da je to še najučinkovitejši način opozarjanja na nepravilnosti; da je ro morda res edina metoda, s katero bomo slovenski kmetje še dolgo reševali svoje stiske in prisiljeni skrbeti za kmetijstvu namenjena sredstva na enak način kot dosegati primerne cene kmetijskih pridelkom. Nad nenamensko porabljenimi in nevrnjenimi sredstvi mora nekdo bedeti, odgovarjati pa tisti, ki jih je dolian pravdno in racionalno porabljati. Kako to delajo na kmetijstvu, pa presodi naj bralec na podlagi povedanega sam. • Janez Še bat, kmet iz Smokuča \ .TRZlCpo / POPRAVEK V oglasu Peko pod naslovom Prodaja staro za novo je v telefonski številki izpadla ena številka. Pravilno se glasi: Prodajalna Peko šport, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 214-966. V Cerkljah izbrali najtežje slovenske kmečke pridelke za leto 1993 Rekordna pesa, krompir bo rešila odpornejša sorta Rdeča pesa se še ni "prefarbala", ori repi kaže, da premalo lažemo, Cerkljančani pa si ob podpori Izvršnega sveta želijo dobro letino za večjo dvorano. Cerklje, 6. novembra - Če kaj, je peta prireditev v Cerkljah za izbor Naj slovenski kmečki pridelki za leto 1993 pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in Izvršnega sveta občine Kranj v soboto zvečer "dobro obrodila" glede na število obiskovalcev v dvorani v Cerkljah. Čeprav se je v njej zbralo več kot tri sto obiskovalcev, ni mogla sprejeti vseh, Id bi si želeli ogledati to kulturno zabavno in predvsem za kmetovalce zanimivo, pa rudi poučno prireditev. Zato ni čudno, da je predsednik Izvršnega sveta Peter Orehar ob pozdravu predlog predsednice TD Julke Hrovatove, da bi veljalo razmisliti o predelavi biohrane, rekel, da bi veljalo prav tako razmisliti tudi o povečanju cerkljanske dvorane. pa sploh, saj je bila najteŽJ1 pridelek, težak kar 18,18 kilograma. Stojan Lipoglav J* Klope pri Slovenski Bistrici je povedal, da jo je izruvala žena. seme pa je bilo menda kupljen? v Cerkljah. Nagradi za rde# korenje sta šli v Češnjevet Korenje pa se sicer ni VxeSfr razbohotilo, vendar je M«rij" Ahačič poskrbela, da je drug0 nagrado dobila Marija Grič** saj sta oba zrasla na istern Erostoru. Repa je bila boU ilava in do zdaj (od vseD prireditev) najlažja. Menda s° kmetje premalo lagali ob setvi-Krmilno korenje je bilo cel° Voditelj celotne prireditve, v kateri so nastopili ansambel Blegoš iz Poljanske doline s Eevko Sonjo Gaberšček, citrar-a Nataša Meglic s Kokrice pri Kranju ter harmonikarja Beti in Ambrož Bogataj iz Besnice, Jože Jerič je pripombo predsednika IS Petra Oreharja Sicer pa tri debele ure dolga in tudi po zaslugi voditelja zabavna prireditev za nabito polno dvorano ni bila prav nič dolgočasna. Manjkalo ni tudi strokovne besede, saj sta se o krompirju pogovarjala Ivanka Poljanec (Radio Slovenija) in dr. Miloš Kus, ki je ocenil, da bo "2^p Nagrade za najtežjo rdečo peso je podelil direktor in gl**" apMP urednik Gorenjskega glasa Marko Valjavec Največ dela je seveda imela strokovna komisija s predsednikom Vidom Močnikom NAJ PRIDELKI 93: REPA - Marija Šipic Češnjevek (3,92 kg), Cilka Šter Zg. Brnik (3,78), Marija Zupin Grad (3,23); RDEČA PESA - Cvetka Hudobivnik Voklo (4^6 kg), Slavi Jenko Voglje (3,40), Ivan Hudobivnik Dvorje (2,72); KRMILNA PESA - Stojan Lipoglav Klopce pri Slovenski Bistrici (18,18 kg), Milena Šink Suha pri Predosljah (17,28)» Tomaž Ažman Suha pri Predosljah (14,14); KROMPIR -Janez Kozjek Podreča (1,55 kg), Stane Plevel Cerklje (1,46), Jože Zakotnik Dorfarje (1,42); ZELJE - Janez Jarc Prevoje Lukovica (53 kg), Marjeta Žižek Cerklje (3,64), Janez galjot Velesovo (2,16); RDEČE KORENJE - Marija Ahačic ešnjevek (1,17 kg), Marija Gričar Češnjevek (1,12), Matja* Jenko Potok (0,93); KRMILNO KORENJE - Irena Slabe Prevoje Lukovica (1,02 kg), Ivan Tičar Grad (0,92), Marija Bergant Polje (0,88); PODZEMNA KOLERABA - Janez Kočar Zalog (9,47 kg), Cilka Šter Zg. Brnik (5,52), Ivan Kmetic Cerkljanska Dobrava (A58); NADZEMNA KOLERABA - Albina Bizjak Smlednik (4.31 kg), Božo Stojan o vi č Kranj (422) in Francka Cankar Šenčur (3,27). seveda takoj "zagrabil" in obljubil, da bodo prireditelji še zvečer na Izvršni svet občine Kranj naslovili prošnjo za razširitev dvorane. krompirju na Slovenskem bolje, ko bodo za sedanjo virusno bolezen našli odpornejšo sorto. Ciril Zupin se je predstavil dvakrat; prvič kot šolarček z Nagrade so prispevali: Gostilna pri Cilki Zg. Brnik, Agropromet Cerklje, K očna drevesnica Kamnik, Trgovina Jaka Cerklje, Avtokleparstvo Krničar Dvorje, Pizzerija Botana Lahovče, Kmečki hram Cerklje, Trgovina Reta Sp. Brnik, Zavarovalnica Adriatic PE Kranj »Ključavničarstvo Slatnar Cerklje, Mesarija Kepic Cerklje, Penzion Jagodic Vopovlje, Kmetijska zadruga Cerklje, Kmetijska zadruga Sloga Kranj, Svečarstvo Narobe Cerklje, Servis avtogum Klemene Cerklje, Kmečki glas Ljubljana, Živila Kranj trgovina in gostinstvo Naklo, Mercator KZK Kmetijstvo Kranj, Trgovina Gredelj Cerklje, Trgovina Aga Vašca, Fotokopiranje Bilban Ciril Kranj, RDA Cerklje, Pletiljstvo Jakopina Dvorje, Trgovina Pr' Klemen Dvorje, Gorenjski glas Kranj ter Vombergar Jernej, Z«rman Franc, Repnik Jože, Verbič Ludvik in Martinjak Rudi. domačo nalogo, potem pa še kot mentor sadjarskega krožka v Osnovni šoli Cerklje. Zanimiva sta bila tudi prosti spis učenca z Osnovne šole Cerklje in predstavitev dejavnosti društva kranjske in tržiške podeželske mladine, o kateri je govoril predsednik Iztok Liko-zar. Glavno besedo pa so seveda imeli najtežji pridelki oziroma fnidelovalci. Kljub virusni bo-ezni so letos izbrali rekordni krompir. Vendar pa je Janez Kozjek s Podreče povedal, da je bilo tako debelin za kakšen "lampar". Še posebej sta se "odrezali" obe pesi. Rdeča, za katero je Jože Jerič ugotovil, da se še ni "prefarbala," je s 4,36 kilograma prav tako posekala vse dosedanje izbore. Krmilna fS^ slabše od rdečega, zelje pa P1" tako ni naredilo. Prvič p* -izbrali tudi najtežjo podzeH^ in nadzemno kolerabo. Obe J potrdili dobro letino tega P* delka. Skoraj deset kilogram** Eodzemna je zrasla J*0'^ očarju iz Zaloga, nadzem" pa Albini Bizjak s Smlednik* je tehtala 4,31 kilograma. Prireditev, ki ji je direktor «J glavni urednik Gorenjskcfj glasa Marko Valjavec za*ep uspešno tradicijo za naprej . tudi pokroviteljstvo, je _*o izzvenela ne le kot zakljoC^ letošnje kmečke pridelova1 sezone, ampak tudi kot pob ^ la prireditelju za prijeif* . zabaven večer. • A. Slike: A. Žalar in Pni00 Močnik novo - novo - novo - novo - novo SESTAVLJIV RASTLINJAK >■ enostavna in hitra montaža >• lahka aluminijasta konstrukcija >• dolga življenska doba >• brez vzdrževanja >* pokrit s posebno obstojno folijo, ki je odporna na atmosferske vplive >• mere rastlinjaka: širina: 250 cm - dolžina: 300 cm - višina: 180 cm seio 18 • es^:z:r- 6. novembra - Z ie tradicionalno novembrsko I J° s'ovensl" lokostrelci vsako leto začenjajo v Skorji p°ki, so tudi letos odprli novo sezono dvoranskih tekmovanj. {nreditcv je pripravila Lokostrelska sekcija pri TVD Partizanu v S*°fji Loki, prišli pa so tekmovalci iz dvajsetih klubov z vse Kenije. fjVa dvoranska tekma v novi •*2oni je že nekaj let zaupana **°fjeloŠkim lokostrelcem, ki so * tudi letos izkazali kot odlični ^ganizatorji. " V naši sekciji je !?a leta med deset in petnajst •anov, redno nas akivno tekije pet, ostali pa hodijo na j'eninge in jim je lokostrelstvo c ^kreacija. Treniramo v dvorih1 za namizni tenis v hali °den, že peto leto zapovrstjo Pa smo prevzeli uvodno dvor-^Jsko tekmo. Zadovoljni smo z r'eležbo tekmovalcev in tekmovalk, saj so prišU vsi najboljši 51°venski lokostrelci in lokos- 2)komet mtmmmmnmn fORAZ ŠEŠIRJA IN KRANJČANK Prvi ženski in moški rokometni ligi je bilo minulo kolo okrnjeno r^adi nastopov naših predstavnikov v evropskih pokalih. Oba Prvoligaša iz gorenjske sta v tem kolu izgubila. Kranjčanke so še P^J v vrhu, Ločani pa še naprej ostajajo zadnji na lestvici. Od treh moških drugoligašev so tokrat zmagali le Preddvorčani, ki j° »e naprej v boju za vrh tabele in za napredovanje v prvo ligo. esnica še naprej izgublja z majhno razliko in slabo izvaja rjfcinmetrovke, zato ne preseneča njihova slabša uvrstitev. Zato pa svojimi sposobnostmi igrajo igralci Centra Zaplotnik, ki jih do °nca lige čaka še veliko dela v boju za obstanek. Orugoligašice so končale jesenski del prvenstva. Prvak ni znan, ker • registrirana tekma med Izolo in Poljem, zato bomo vrstni red po ^skem delu sporočili prihodnji teden. je i«1^ tretJeugaši so končali jesenski del prvenstva. Za napredovanje °e konkurira še šest ekip, jesenski prvaki pa so rokometaši Pral. h /kadetski ligi in ligi st. deklic je tudi končano jesensko prvenstvo, ^[aki so kadeti Radovljice in starejše deklice Kranja, bruhati: 1. liga moški: Šešir : Ommkom Rudar 18:19, , Fractal : v -?Va 19-17, in V Nedelja : Ribnica 14:15. Ostala srečanja bodo igrali »redo. &r !*8a ženske modra skupina: Kočevje : Mlinotest 35:27, Velenje : anik 20:32. Belinka in Olimpija bosta igrala v sredo. jr_f* "g» moški: Kamnik : Besnica 20:17, Tab Inženiring Preddvor : ogij 28:24, Črnomelj : C. Zaplotoik 27:18, Izola Kodeljevo 22:26, Voti GrosuP1Je : Škofljica 19:24, N. Gorica : Akripol Trebnje 15:21. 2* Kodeljevo pred Preddvorom in Kamnikom. Besnica in C. P'otnik sta v spodnjem delu lestvice. I* ženske: Olimpija "B": Lokastar 17:16, Polje : Kranj "B" kjj.14. Sava : Krim Elekta "B" 20:22, Tapi Zagorje : Planina (KR) 7:6, unotest "B". Izola 18:35. Lestvico po jesenskem delu bomo Sj. D • izoia io:jj. lcsivico po jesensKem ročili kasneje, ker srečanje Izola Polje ni registrirano H^Jg moški: Pride : Šešir 34:9, Sava : Gorjanc 21:33^B trelke, razen Sama Medveda, ki je bil menda zadržan," je po sobotni tekmi povedal Lojze Mrak, iz Lokostrelske sekcije Škofi a Loka. Škofjeloški lokostrelci pa niso le dobri organizatorji, ampak je njihov tekmovalec Vlado Justin v pretekli sezoni zmagal v slovenskem pokalu v kategoriji instinktivno, Lojze Mrak pa je bil zmagovalec v* kategoriji compound. Tudi tokrat so dosegli nekaj lepih rezultatov, čeprav je v najkvalitetnejši skupini za moške, compound, najboljši izid dosegel Štefan Ošep iz Lokostrelskega kluba Polzela, ki je dosegel rezultat 581 krogov. Rezultati: - veterani compound -1. Roman Zupane, LK Polzela 544 krogov - ml. mladinci gob lok - L Grega Kranjc, LK G.Grad 510 krogov, - ml. mladinci compound -1. Uroš Rosa, LK Ankaran 525 krogov - ml. mladinci prosti stil - 1. Roman Kristane, LK Šenčur 494 kro- fov, - mladinci goli lok Andrej Lenda, LK Tolmin 454 krogov, - mladinci compound - 1. Jure Kotlovšek, LK Kranj 499 krogov - mladinci prosti stil - 1. Grega Končan, LK Kamnik 450 krogov - dečki goli lok -1. Uroš Pudger, LK Ravne 236 krogov -dečki prosti stil - 1. Jure Končan, LK Kamnik 457 kro- fov - moški goli lok - 1. Ivan 'ervanja, LK Tolmin 496 kro- gov, 2. Lado Čeligoj, LK Ilirska Bistrica 485 krogov, 3. Primož Rink, LK Ljubljana 468 krogov, 4. Maks Muzik, LK Tolmin 459 krogov, 5. Vlado Justin, LK Škofja Loka, 454 krogov -moški compound - 1. Štefan Ošep, LK Polzela 581 krogov, 2. Lojze Mrak, LK Škofja Loka 579 krogov, 3. Vlado Sitar, LK Šenčur 576 krogov, 4. Jože Ravnjak, LK Ravne 575 krogov, 5. Dušan Klemen LK Muta 573 krogov - moški prosti stil -1. Matej Krumpestar, LK Kamnik 570 krogov, Ivan Maradin, LK Kamnik 564 krogov, 3. Žare Kranjc, LK Gornji Grad 536 krogov, 4. Vlado Rosa, LK Ankaran 530 krogov, 5. Peter Tomazin, LK Jesnice 524 krogov - ml. mladinke prosti stil -1. Tea Makoter, LK Kamnik 482 krogov - deklice goli lok - 1. Ana Vran, LK Ankaran 225 krogov - deklice prosti stil - 1. Tamara Sheikha, LK Kamnik 461 krogov - ženske goli lok -1. Breda Vakaričič, LK Škofja Loka 237 krogov - ženske compound - 1. Irena Rosa, LK Ankaran 523 krogov Najmlajši med tekmovalci je bil komaj šest in pol letni Aleksander Ošep s Ptuja, sin zmagovalca v najmnožičnejši kategoriji za moške, compound Štefana Ošepa. Aleksander se je uvrstil na tretje mesto med dečki v kategoriji goli lok. • V. Stanovnik, foto: J. Pelko Storžič 12:23, Radovljica Špec. Bled ..Besnica "B" : Zabnica 15:20. $t^?skl prvaki so igralci Prul pred Gorjancem in Herbalifem frsl(^]MlZNI TENIS gjžičem, vse ekipe imajo 12 točk. Sledijo Pegaz Jezersko in JUlJ1JUliB* ^ >Uca s po 10 točkami, kolikor jih ima tudi Šešir. Zabnica, Sava de^dovljica imajo dve točki in so na sedmem, osmem oziroma |5lem mestu. Ber*oeti-Centen Prule : Šešir 10:35, Sava : Preddvor Infotrade 7:20, t£ni.Ca : Pizzerija Polana Storžič 39:13, Radovljica Špec. Bled : $lej?.,Ca 21:12. Jesenski prvaki so kadeti Radovljice pred Šeširjem. PjSJ!?: Besnica, Sava, Preddvor, Infotrade, C. Zaplotnik, Zabnica, gpija Polana Storžič in zadnje Prule. Krini ekUce: Olimpija : Lokastar 19:1, Polje : Kranj 10:27, Sava : Olirn -4;15- Jesenske prvakinje so st. deklice Kranja. Sledijo: J*oljePlJa' Krim Elekta, Kočevje, Sava, Lokastar, Kočevje, Planina, > > zadnja je ekipa Polja Zaloga. • Martin Dolanc : Grame ^ŠIRJU NI USPELO jPjU : OMNTKOM RUDAR 11 JD o3* Loka • športna dvorana Poden, gledalcev 700, sodnika: O'0*«« (Maribor) SoIrTiA' petemel, Ravter 2, Tomič 8 (4), PraKak, Frelih, Dol ina r 1, *<>lov 3, F. Peternel, Bajt 4, Novšek, G. Kese, M. Keše. tretj ° *e'ene zmage rokometašem Šeširja ni uspelo doseči tudi v . mmm l»ode nastoPu Preo domačo publiko, ki je ponovno lepo napolnila ]?BN |C Q*Do ^u.darji iz Trboveli so uresničili napovedi pred tekmo, ko so u So^/^dali, da tudi oni iz škofje Loke ne bodo odšli poraženi: Tako dr^U^začeli in hitro povedli. Domači so izenačili pri izidu 5:5 in ZADNJE KOLO V JESENSKEM DELU Kranj, 6. novembra - V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva je ženska ekipa Merkurja doma igrala s Petovijo s Ptuja in izgubila z najtesnejšim rezultatom 3 : 4. Za domače je vse zmage priigrala Tanja Pandev, dve posamično in eno v dvojici z Živo Štrukelj. Z malo več sreče bi domačinke lahko premagale višje uvrščeno Petovio. Vrstni red 1. DNTL • ženske: 1. Olimpija 8 (-1 tekma), 2. Kajuh -Slovan 8, 3. Petovia 6, 4. - 6. Ilirija - Meditrade (-1), Merkur in Šampijonka po 2 točki. Moška ekipa Merkurja je v 5. (zadnjem) kolu dopoldne gostila Ingrad iz celja in izgubila z rezultatom 2 : 5, popoldne pa še Fužinarja z Raven in izgubila z rezultatom 1 : 6. Dve zmagi je priigral Matej Ošlaj z Ingradom in eno Dušan Jauh s Fužinarjem. Mladi igralci Merkurja so se dobro borili z močnima gostujočima ekipama. Vrstni red 2. DNTL - moški: 1. Preserje 16, 2. Kajuh - Slovan 12, 3. - 5. Ingrad, Fužinar, Istrabenz 10, 6. NE Krško 8, 7. Gorica 4, 8. Merkur 2, 9. Petovia 0. V spomladanskem delu bosta morali obe ekipi Merkurja priigrati še kakšno dodatno zmago za zagotovitev obstanka v ligah. • F. Ošlaj °bdf* 15. minut prvega dela tekme imeli pobudo, ki pa ie niso znali P'ekriV1' OdliBn1 vratar gostov Lipovšek in hitri Medved sJa jim v dj!1^3 načrte in svojo ekipo že ob odmoru pripeljala do vodstva, občujem polčasu je kvalitete igre še padla. Pomembno je bilo samo Zadeu?" Vo Karli Turk (po 5,5), Toni Kos, Boris Mitrovič in l0«nai Ž nideršič (po 5). • Aleš Drinovec no ekipo so igrali: Lahajnar, Zabret, Kafol, Fajfar, Jordan, Galof, Jugovec, Rupar, Vidic, Erznožnik, Buki in Jozič. Na tretje mesto se je uvrstila Gimnazija Škofja Loka, četrta pa je bila ekipa Gimnazije Kranj. Tekme sta odlično sodila Igor Stupnišek in Boris Jelen. • N. KRVINA Predsednik Vaterpolskega kluba Triglav Marko Troppan je prepričan, da bodo z novim bazenom prišli tudi novi časi slovenskega vaterpola. odprtjem novega olimpijskega bazena v Kranju, vendar pa problem ostajajo primerni partnerji. Za težke tekme so najbližje ekipe na Reki in v Zagrebu. Letos smo se odločili, da ne bomo nastopali na avstrijskem prvenstvu, saj pri nas nimamo praktično kje igrati. Zato nam je žal, ker imamo zelo kvalitetne mlajše selekcije, ki pa se jim razvoj ustavi, ko bi se morali začeti primerjati s podobnimi ekipami, ko bi morali narediti kvalitetni preskok, Ea nimajo partnerjev," pravi larko Troppan. • VStanovnik 13. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE BADMINTON NAVDUŠIL LOČANE Prejšnjo soboto smo pripravili in organizirali prvo množično tekmovanje v BADMINTONU. Turnirja se je udeležilo 24 moških in ženskih ekip. Tekmovalci in tekmovalke so presenetljivo prikazali dober badminton, vsi pa so bili enotnega mnenja - na tekmovanje v badmintonu se bodo še prijavili. Pa poglejmo rezultate pri ženskah: Nada FOJKAR in Irena BKRGINC iz Zdravstvenega doma sta prepričljivo premagali vse svoje nasprotnice in osvojili gokal za 1. mesto. 2. mesto sta osvojili tekmovalki ZZD občine kofja Loka Vida ZIHERL in Diana FRELIH. Tretje mesto je odšlo v Žiri - ALPINA v postavi Helena TOLAR in Sabina EISELE sta gladko z 2 : 0 premagali dvojico ODEJE, ki je osvojila 4. mesto, pete so igralke LTH-ja, šeste Srednje šole, itd. Istega dne so tekmovale tudi moške dvojice. Tekmovanje je bilo naporno, saj so vsi igralci odigrah kar po pet tekem. Rezultati moških dvojic pa so naslednji: nepremagljiva sta bila člana ekipe OBRTNE ZBORNICE - Guzejj - Andjelič, ki sta v finalu z 2 : 1 Eremagala dvojico z Inštituta Z. RANT - Vika Nastrana in Bojana luleja. Ta dvoboj je bil tudi vrhunec tekmovanja v badmintonu, saj so vsi igralci pokazali zelo lepo in tudi kvalitetno igro. Na odlično tretje mesto sta se uvrstila Jože Ramovš in Pavle Oblak oba iz LTH-OL. Tudi pri moških se je četrto mesto odpeljalo v Žiri, za kar sta bila zaslužna Lojze Oblak in Petemelj. V boju za peto mesto sta se pomerili ekipi učiteljev Srednje šole in Osnovne šole. Z 2 : 1 so bili boljši učitelji Srednje šole. Sedmo mesto so dosegli TO Škofja Loka, Center slepih ALPINA iz pokrovitelja tekmovanja sponzor tekmovanja v badmintonu. itd. Naj Žirov je omenim bila naš tudi prvi Po štirih tednih prestavljanja smo končno zaključili tudi tekmovanja moških ekip v tenisu. Tenis je zelo popularen v tem tekmovalnem programu, saj se kljub stalnemu prestavljanju tekmovanj zaradi slabega vremena udeležba ni zmanjšala. Vse prijavljene ekipe so se redno udeleževale dvobojev. Pa poglejmo rezultate pri tenisu za moške ekipe - pokrovitelj tekmovanja je bilo podjetje MESO IZDELKI Skorja Loka - in tudi prvo mesto je odšlo v MESO IZDELKE. Kne in Saje sta ponovila lanskoletno uvrstitev. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili ekipi ZZD obč. Škofja Loka. Za 1. ekipo sta igrala Franc Kalan in Peter Poljanec, za 2. ekipo pa Dušan Čarman in Franc Primožič. Tudi v tenisu visoko četrto mesto ALPINI, sledijo 5. mesto ZZD obč. Škofja Loka II. ekipa, 6. mesto KLADIVAR, 7. mesto DOMEL in 8. mesto RAČUNSKI CENTER ALPETOUR itd. Sodelovalo je 27 ekip. V okviru 13. DŠI je trenutno pri ženskah zaključeno šest disciplin, pri moških pa pet športnih panog. Rezultati pa so naslednji: pri ženskah je trenutno v vseekipnem tekmovanju na 1. mestu ZZD obč. Škofja Loka. Tekmovalke so iz 6 disciplin zbrale 437,87 točk. Na odličnem drugem mestu so Žirovke i/ ALPINE, ki zaostajajo vsega za 9 točk - zbrale so 426,11 točk. Tretje so športnice iz LTH-ja s 377,11 točke, sledi ZDRAVSTVENI DOM, visoko 5. mesto imajo članice DRUŠTVA UPOKOJENK Škofja Loka, 6 je ODEJA itd. Pri moških je zaključeno 5 športnih panog. OBRTNA ZBORNICA je v vodstvu s 426 točkami, na drugem mestu je ALPINA s 380 točkami, tretje mesto ima trenutno LTH 280 točk, četrti je DOMEL 257 točk, peti so učitelji SREDNJE ŠOLE, šesti LTH OL, itd. , Marjan KALAMAR um h n VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA do o Trgovsko podjetje, Titov trg 1,64220 Škofja Loka, TEL: 064 / 621-581. Fax. 620-985 REZULTATI ŽREBANJA NAgRADNO PRODAJNE AKCIJE VELEBLAGOVNICE NAMA ŠKOFJA LOKA, ki je bilo 5.11.1993. ŠTEVILKA KUPONA 4446 Pralno sušilni stroj 501 Barvni televizor 10483 GLASBENI stolp 2091 Gorsko kolo 7826 Namin bon v vrednosti 25.000 SIT OSTALE NAGRADE: 1303 4907 8148 10541 23584 26723 1596 4927 8447 10557 23700 26959 2113 5241 8514 10577 23850 27198 2901 5252 8774 10797 23946 27233 2962 5843 9118 10866 24046 27640 2965 5974 9338 11316 24363 27872 3017 5997 9349 11525 25580 27879 3383 6548 9566 11543 25640 27966 3417 6576 9626 22006 25679 27994 3496 6777 9630 22009 25685 27351 3675 7126 10136 22020 25817 28454 3757 7138 10189 22381 26196 29079 3897 7493 10204 23052 26301 29134 4215 7808 10265 23474 26309 29582 4562 Nagrajencem čestitamo in jih obveščajno, da nagrade lahko dvignejo v poslovodstvu veleblagovnice NAMA Škofja Loka od 30.11.1993 in sicer vsak dan od 8h-19h. Dejanja ljudi, ki spreminjajo tok civilizacije, izvirajo iz ustvarjalnosti, želje po spremembah, trme in vztrajnosti. Zmeraj so v nasprotju s tistimi, ki se opirajo na občeveljavno resnico. Ustvarjalnost, torej tudi poslovna, je prav takšna, kot jo je tenkočutno opisal slovenski psiholog A. Trstenjak: "Vsaka ustvarjalnost je torej že v jedru izzivalna, nekonformistična, uporna in nekako prevratna v odnosu do sveta in družbe." Ali z eno besedo: drzna. V vsej zgodovini so bili znanilci novih idej deležni dvomov in nezaupanja, vendar so vztrajali in orali prve brazde. Samo tako so nastajale njive, ki so bile ob žetvi polne sadov trdega dela in umnega gospodarjenja. Leta, ki so pred nami, bodo obdobje prodora novih idej, novih poslovnih prijemov, odstranjevanja zavor napredka. Spoprijeti se s spremembami pomeni v sodobnem poslovnem jeziku predvsem spremeniti samega sebe, svoj pogled na prihodnost, pripraviti se na izpolnitev novih zahtev. Zmagujejo tisti, ki v izzivih okolja ne vidijo zgolj nevarnosti, pač pa predvsem podjetniško priložnost, in so pripravljeni tvegati. Sprejeli smo izziv. Vendar nismo med tistimi, ki se spremembam zgolj prilagajajo - mi jih povzročamo. Želimo, da bi nas bilo na tej poti čimveč. Podobo podjetja smo prenovili skladno z notranjo preobrazbo in poslovno filozofijo ter s tem utrdili kažipot svojim nadaljnjim razvojnim hotenjem. Drzni Znanilci Sprememb e ZALOŽNIŠTVO LITERATURE IZOBRAŽEVALNO ZALOŽNIŠTVO ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN KATALOŠKA PRODAJA TRGOVINA INFORMACIJSKI INŽENIRING CESTNO PODJETJE KRANJ p. o, KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL. 064 - 242 221 TELEFAX: 064 - 242 3» CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta L-3805 na odseku NEMILJE-PODBLICA zaprta za ves promet od jutri, 10.11.1993, do 27.11.1993 vsak dan od 7.30 do 17. ure, po potrebi tudi v nedeljah. Obvoz za ves promet je določen na relaciji NEMILJE-KRANJ-PODNART-KROPA-PODBLICA in obratno. Avtobusni promet bo v času zapore potekal do predzadnje serpentine v smeri Podblice. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno opravljati med prometom. Mi VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o UG0DN0PREKMURSKI PRAŠIČI, prašičjepolovice310,00SIT/kg in mlado junčje meso iz reje pomurskih kmetij. MESARSTVOKODILAtel.069/21-604 Prodam LTH SKINJO 380 litrsko, malo rabljeno. «733-920 2S478 Prodam CIRKULAR z bencinskim in petrolejskim motorjem. Jereb, »622-631_um Brez plačila oddam termoakumula-cljsko PEČ 6 KW. »713-019 nm KOMPRESOR 7 m3/mln, 300 I rezervoar ter peskalno napravo, prodam. »872-064, popoldan 25514 Novo PEČ za centralno Stadler 35 KW predam. »51-446 25517 Prodam ŠTEDILNIK za etažno kurjavo central 17 termik. »621-197 25526 Prodam BOJLER 50 I in PRALNI STROJ gorenje. »311-267 25531 PLETNILNI STROJ slnger momo-matic prodam. »401-073 25534 Prodam elek. OBLIC iskra ter starejši barvni TV. »57-633 25540 TRAJNOŽAREČP PEČ kupper-buseh, prodam. » 51-646 25592 ETAŽNO PEČ Emo 23, malo rabljeno, prodam. » 681 -653 25593 RADIO Gorenje HIFIA 201, prodam. » 324-574 25603 ŠTEDILNIK na trdo gorivo, prodam. Bajt, Zg. Bitnje 130, Zabnica. 25537 MALI OGLASI m 217-960 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF In SINGER nova, nerabljena, ugodno prodam. «215- 650 25023 RAZPRODAJA RABLJENIH TRAK-TORJEV kupljenih po sistemu staro za novo v Agromehanlki Kranj, Hrastje 52 A - Zetor 77.45, IMT 560, IMT 565, TV 730, TV 818 Itd. «064/ 326-032 do 18. ure 25231 PEČ za centralno kurjavo 30 KW z bojlerjem prodam. «217-975 2546« SORTIRNIKE krompirja različnih velikosti, transportne trakove in avtomatske tehtnice, prodam. «328- 238 25473 ti POKLIČITE 21S-463 SOBISKALI O VAS BOMO GLASBILA Glasbeni sintesajzerjl firm ROLAND, KWAI, CASIO, HOHNER In GOLDSTAR po najnižjih cenah že od 6000 SIT naprej. Zahtevajte informacije in prospekte. SINKOPA D.O.O., Žirovnica 87, «064/802-216 23673 GR. MATERIAL Večje število IVERNIH PLOŠČ ugodno prodamo. «48-609 24936 Prodam 30 m2 smrekovega OPAŽA šir. 6 cm. «403-301 25467 Prodam polsuhe PLOHE 5 cm 12 kubikov. «66-808 25472 Prodam 10 ALU PLOŠČ 1 mm in SALONITKE. «52-115 25522 BELO MIVKO v vrečah, prodam. « 41-27 8 25557 16 ŠPIROVCEV, razne dolžine, prodam. Petrovič Andrej, Zasavska c. 57/a, Kranj - Orehek 25646 IZOBRAŽEVANJE Slovenščina, angleščina - lektoriranje, prevajanje; Jezikovna delavnica Pika, «733-235, Begunje 25474 Instruiram angleščino za osnovne, srednje šole, francoščino za začet-nlke. «324-940_25499 INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. « 310-207, Polona. 25572 INSTRUIRAM matematiko za srednje šole. « 217-343 25533 KUPIM Odkupujemo kvalitetni žagan les smreke deb. 76 mm, hlodovino smreke, jelke, bora, bukve, javora, jesena, hrasta, kostanja, celulozni les smreke in jelke in kostanjeva drva. «620-749 ali 621-849, vsak delavnik od 7. do 15. ure 25035 Kupim JUGO 55, letnik 1988 ali 1989. «221-129, int. 2 25513 KROMPIR Cvetnik, za ozimnico, kupim. « 214-627 25574 Industrijski ČEVLJARSKI STROJ, trojni transporter, kupim, tt 621-807 LOKALI Oddam kletne prostore 16+14 m2 za razne dejavnosti - odobreno. «211- 882 25390 BIFE PRIKOLICO- adria 450, prodam. «631-249 25541 Na relaciji Kranj - škofja Loka, prodam hišo z gospodarskim poslopjem, za poslovno dejavnost. « 214-674 ali 218-693 25672 LOKALE za trgovinsko ali storitveno dejavnost ODDAMO v KRANJU (50 In 42 m2) in ŠEBČURJU (62 m2). V ŽIREH oddamo večjo in v LESCAH manjšo opremljeno trgovino v Kranju na PRIMSKOVEM. PRODAMO lokal za gostinsko ali obrtno dejavnost in večje pi. prostore. APRON NEPREMIČNINE, LIKOZARJEVA 1/A. B 214-674 ali 218-693 25674 KOLESA Prodam motorno KOLO MZ ETZ 250, ohranjen. «51-352 25475 Prodam TOMOS AVTOMATIK. rolko (Debeljak), ugodno. «211-369 25494 Prodam motor TOMOS CTX 80. «58-058 25496 Prodam MOPED TOMOS AVTOMATIK, letnik 1974, potreben obnove, 100 DEM. «57-233_25529 APN 6 S, letnik 1991, cena po dogovoru, prodam. « 218-945 255se OBVESTILA MADŽARSKA - Lenti - nakup, ki je pravo doživetje! Odhod 11. novembra! ITALIJA - Palmanova - Porto-guaro - Gorica, dne 18.11.1993. Prijave na «691-624, Lena Žiri 25471 V ponedeljek, 2.11.1993 mi je znani kranjski zmikavt iz avta pred vrtcem Mojca na Planini VZEL večjo črno torbo z vsemi dokumenti. Prosim naključnega najditelja, če jo proti nagradi vrne na naslov v torbi ali odda na Postajo milicel 25530 OBLAČILA Ženske BARETE dvojne in otroške KAPE dobite na «715-050 25247 Črn KRZNEN PLAŠČ - nutrija. št. 44 In PLAŠČ iz lisice, št. 38, ugodno prodam. « 325-328 25638 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO z jogijem 60x120. «47-358 25492 Temno moder kombiniran VOZIČEK peg^s torbo prodam. «241-392 OTROŠKO SOBO, prodam. O 325- 107 25561 OTROŠKO KOLO BMX za starost 8. let, ohranjeno, prodam. O 50-577 25583 Globok otroški VOZIČEK, prodam. Šifra: VOZIČEK 25599 OSTALO Prodam ATX 50, generalno obnovl- en^z dodatno opremo. 157-786 Novoletna DARILA z simbolom firme dobite na «46-234 25490 Prodam dve telečji KOŽI ostrojeni, cena 100 DEM. «48-647 25499 Prodam GOBELIN narave jeseni, velikost 115x50. «421-578 25512 Velike ženske DENARNICE, izredno ugodno prodam. « 323-912 25558 KIMPEŽ z navadnimi kolesLC** 1500 SIT, prodam. Bukovnik, P*^ 18, Tržič. m2. 23 m2 DRV, ugodno prodam 133___ Mešana DRVA BUTARE, GOlAfr ICE, PLOHE, vse suho in HLEV»£ GNOJ, prodam. « 46-691 PLASTIFICIRANO PLUTO 5 prodam. « 221-222, zvečer. J LIKALNO MIZO za pletenine, P0^ prodam. « 328-643___£s Kostanjeve MORALE, 10x10*^ cm, prodam. « 64-313 Bukova in hrastova DRVA, pr0^ « 66-398_ PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR. Franc, Strahinj 68, Naklo Prodam drobni KROMPIR za ^ Zg. Bitnje 20, Žabnlca KROMPIR za ozimnico, prodam. • 65-134_ _ ZELJE v glavah, ČRNO REdK^ RADIČ, prodam. « 312-392 MESO od mladega bikca, sta^J eno leto, prodam. « 51-691 Rdečo PESO in REPO za prodam. « 401-250 kisanj*; Krmilni KROMPIR, cena 10 SlT^i prodam. • 43-483 ELECTRONIC? POSEBNA PONUDBA TEDNA VIDE0REK0RDER samo 41.525 SIT • 5% POPUST Iz ostalega TV 37 cm TT: TV51 emir; TV 55 cm TT; TV 72 gm TT; HIFI STOLPI 1 TV-HIFI-VIDEO CENTE* REVO K C.Ta Tel od 9. do 12. S tem kuponom vam ob nakupu pokloni"10 2 VIDEO KASETI 5024 TELEFON TRGOVINA - SERVIS ' -''-'liiksi - žični in brezžični telefoni • 'ainice - centrale • zaščite • telefonske Kwavnice - kretnice • kabli - vtikači • ženice STORITVE l^tfa • Canon - Panasonic I •"odaja na drobno in debelo - rabati Montaža na terenu, svetovanje, ga-,ancija, atesti, konkurenčne cene 1JUBLJANA. BRILE JEVA 12, ,e'./fax: 573-209 K*ANJ LJUBLJANSKA 1, •si/ta*: 222-150 0^alitetna JABOLKA, ZELJE V ^AVAH in drobni KROMPIR, pro-20?' j69'^. Podbrezje 192, 0 70- 25667 v glavah, prodam. Jenko, klanska c. 8. 25676 Posesti ^^tuju prodamo novo HIŠO konča-l^elefonom. »328-010 25542 na Plavžu, prodam. Kapus, .^a 73, Jesenice._2557» SKLADIŠČNI PROSTOR, 14 m2, ;^rn y šk. Loki, tt 620-548 25584 J^AVNIK na Lancovem, 2000 m2, tZ^ggrn. » 715^)19_25591 stanovanjsko HIŠO, z večjim 22* na Škofjeloški 38, Kranj, i^am. » 061/267-572 25645 Hišo . prodam. 0 65-793 ^.Hžini ŠKOFJE LOKE, prodamo v/Vjiso eno družinsko hišo z vrtom. ^RANJL 1* rv,"*0'-' prodam novo manjšo hišo .7 Orulovki, večjo novejšo na Mlaki in Javljeno v centru Kranja. PRI SpVNICI prodamo novejšo hišo z Parcelo. Starejše hiše v KAMNI I i k: r-. 34 RADIJSKIH PROGRAMOV GRAFIKA NA EKRANIKANGL/NEM) GARANCIJA,OBROKI - Z MONTAŽO SAMO OO T * SISTEMI ZA VEČ STRANK* S AT-VRHOVNIK ŠK.LOKA. GORESIČ 125 TEL: 064 633-425 GOLF, letnik 1985, YUGO, letnik 1984 in 126 P, letnik 1982, v dobrem stanju, prodam. Durakovič, Hrastje 48, Kranj. 25590 ZASTAVO 101, letnik 1978, cena 900 DEM, prodam. 0 211-412 25595 PEUGEOT 405 GR, letnik 10/89, do 10/94, ugodno prodam. 110 2^: 25601 Zaposlim STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja. 0 48-100 ali 48-614 25643 Zaposlim TRGOVKO za redno delovno razmerje v živilski trgovini. Šifra: TRGOVKA_25552 Moškega za delo v DREVESNICI takoj honorarno zaposlim. 0 061/ 824-186, zvečer. 25666 CX 20 celega ali po delih, menjalnik in mašina pokvarjena, letnik 1981, prodam. 0 327-347 25604 GOLF, letnik 1979, prodam leva kompelet vrata in stekla. 0 874-250 25605 GOLF, diesel, S paket, letnik 1984, reg. do 5/94, ohranjen, prodam. 0 64- 055 25609 TRAKTOR TV 18 in enoosno traktorsko PRIKOLICO, ugodno prodam. 0 733-612 25610 R 4, letnik 1988, rdeče barve, reg. do 5/94, prevoženih 63.000 km, cena cca 3.800 DEM, prodam. 0 218-647 25623_ ODKUPUJEM KARAMBOLIRANA VOZILA od letnika 1988 dalje. 0 241-168 25630 NISSAN MICRA, letnik 12/87, prodam. Nartnikova 2, Kranj - Labore. 25634 DAIHATSU CHARADE, star eno leto, rdeče barve, reg. do 8/94, prevoženih 7000 km, zelo ohranjen, garažiran, cena 14.000 DEM, prodam. 0 241- 783 25636 ŠKODA 120, letnik 1982, reg. do 10/ 94, prodam. 0 312-255 25553 YUGO 45, letnik 89/90, lepo ohran-je^prodam. 0 312-255 ali 325-543 ZASTAVA 101 GTL, letnik 1989, prodam. 0 312-255 25655 ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov. AVTOPRIS D.O.O. 0 312-255 25656 GOLF JX, diesel, letnik 1987, prodam. Strahinj 79, popoldan. 25657 ZASTAVO 128, letnik 1988, reg. do 10/94, cena 3.600 DEM, prodam. 0 65- 770 25658 HROŠČA, reg. do 8/94, generalno prenovljen, letnik 1975, ugodno prodam. 0 311-756 25661 YUGO 55, letnik 1989, cena 4300 DEM, ohranjen, prodam. 0 45-532 25668_ YUGO 60, letnik 7/90, reg. do 7/94, prodam. Žanova 36, Kranj. 25070 KOMBI FIAT Ducato, diesel, tovorni, letnik 1987, ohranjen, ugodno prodam. 0 329-061 25677 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, pravkar registrirano, ohranjena, prodam. 0 329-061 25678 ZAPOSLITVE Ob izidu velikega ugankarskega slovarja, nudimo delo na področju zastopništva. 0213-108, 50-846, dopoldan 24511 Prodajalka išče pogodbeno delo. Relacija Bled-Jesenice-Radovljica. 084-105 25487 Nudim lep zaslužek resnim potnikom. 057-293, po 17. uri 25543 Delo na domu sprejmem: lepljenje, kuvertiranje, pakiranje, sestavljanje... 0326-270 25547 Delo dobi vodja skupin - dober zaslužek. 0620-565 25549 20. letni fant išče zaposlitev. Akvizi-terstvo odpade. 0 311-428 25500 Zaposlimo dekle za delo v strežbi v okrepčevalnici Kranj, honorarna ali redna zaposlitev. Prijave na 0 41-159, od 9. do 14. in od 20. do 21. ure. 25611 NATAKARICO sprejmem v službo takoj ali po dogovoru, za nedoločen čas. Nedelje In prazniki prosto. Loški Hram, Blaževa 1, škofja Loka. 0 621 -679 25625 Imate veliko prostega časa in ciljev, ki jih zaradi pomankanja denarja ne morete uresničiti? Če ste urejeni, delovni, komunikativni, se nam pridružite. Skupaj nam bo uspelo! 0 76-622 25628 Redno zaposlitev dobi priden delavec za nočno delo V PEKARNI. 0 217-935_25640 Iščemo dve mladi dekleti za delo v strežbi. 0 217-582 25642 PEVKO, ki igra inštrument, išče poklicni klaviaturist za Duet 95. Pogoji: - starost od 20 do 30 let; -znanje nemščine in angleščine; -branje not. Do 20. decembra 0 064/48-745 in po 20. decembru na fax: Švica 081/74-31-83, TONI. 25651 ŽIVALI ODOJKE za zakol In PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 17754 Ugodna prodaja enoletnih KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo vsak dan pri Drinovcu v Strahinju 38, Naklo 25200 Prodam JARKICE. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica, 0214-855 25459 Prodam dva mlada BIKCA simental-ca, stara 8 mesecev in leto in pol. Bertoncelj, Sp. Lajše 13, Seica, 066-145 25469 Prodam 6 mesecev starega ŽREBE-TA norik. Smokuč 31 25477 Oddamo 2-mesečnega MUCKA. Štefetova 3, Šenčur, 041-650 25497 Prodam KRAVO s teletom. 0723- 676 25498 Prodam TELICO za zakol. 639 t622- 25516 KOZLA srnaste pasme izjemnega plemenjaka, ugodno prodam. 0692- 665 25619 Prodam papige, grlico, črne pudlje, hrčke, zajčke, ribe, akvarije, cebrice. 076-342 25520 Prodam 4 mesece staro PSIČKO. 0633-744 25521 Prodam 10-dnevnega BIKCA simen-talca. Trebija, 0682-642 25527 Prodam 10 tednov starega BIKCA za nadljno rejo. Krč Andrej, Tupaliče 2 25532 Prodam ali menjam KOZE, kozice za bovške ovce. 070-436 25530 Prodam PSIČKI brak-jazbečarki, stari pet mesecev z rodovnikom, cepljeni. 070-380 25537 Prodam rumene NEMŠKE BOX-SERJE z rodovnikom. 0312-470 25545 Prodam MESO mladega bika, krmljen z bio hrano. 0622-704 25545 Več PRAŠIČEV, težke od 150 do 250 kg, domača reja, prodam. 0 061/ 651-625 25565 "SATEX" SATELITSKE ANTENE ŽE OD 499 DEM, DO 24 OBROKOV 13 MESECEV GARANCIJE Tel.48-570 KRAVO SIMENTALKO, drugič brejo, prodam. 0 421-841 25557 Dva PAPAGAJA, prodam. 0 329- 718 25569 BIKA in KRAVO za zakol, prodam. 0 824-184 25578 PRAŠIČA domača krma, teža cca 200 kg, prodam. 0 695-083 25589 Tri PUJSKE, težke 50 kg, prodam. 0 736-690 25598 8 mesecev staro KOZO, prodam. 0 51 -751 25607 Eno leto starega KOZLA, prodam. Zg. Besnica 75. 25012 15 dni staro TELIČKO SIMENTALKO, prodam. 0 312-237 25513 TELICO SIMENTALKO z mlekom ali za zakol, prodam. Brezje pri Tržiču 42. 25619 SIMENTALCA za zakol ali nadaljno rejo, prodam. 0 241-472 25520 IRSKEGA S ETRA čistokrvnega z rodovnikom, star 8 mesecev, prodam. Ogled po 18. uri, Tomšič Iztok, Zlato Polje 3/c, Kranj. 25621 KOBILO staro 5 let, sposobno za jahanje in vožnjo, prodam. 0 061/ 59-561, popoldan po 16. uri, Pipan, Šmartno. 25626 Male sobne KUŽKE, prodam. 0 328-202 25631 KOZLA in KOZO, prodam. 0 66- 327 25639 Rjave JARKICE, ter manjše In večje PRAŠIČE, prodam. Možna dostava. Stanonik. 0 65-546 25644 ODOJKE in večje PRAŠIČE za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Prešeren, Gorica 17. 0 712-222_25648 ODOJKE primerne za nadaljno rejo ali zakol, prodam. 0 45-544 25550 Jlrejo SVINJO, prodam. 736-690 Mladiče Nemškega ovčarja, prodam. » 67-237_25663 TELIČKO SIMENTALKO staro 14 dni, prodam. Zabnica 51. 0 311- 864 25675 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz finančnega sektorja CENKA GRUBER rojena 1919 Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 8. novembra 1993, ob 15. un na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN 10. novembra mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded FRANC ŠTUPNIKAR iz Šutne Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI V SPOMIN Žalostni so naši dnevi, ker zapustila si nas ti, v naši hiši je praznina, a v naših srcih bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. 8. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mami, stara mama, hčerka, sestra in tašča MARIJA MARKELJ roj. Sušnik iz Naklega Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče na njenem grobu. VSI NJENI Uspela Kmečka ohcet pod Storžičem Izkupiček za načrtovana dela Prireditev pod Storžičem naj ostane, vendar bi denar morali namenjati v prihodnje za razvoj t uri m a, za infrastrukturo pa mora skrbeti država. Preddvor, 5. novembra - "Zahvaljujem se vsem, ki so pripravljali in podprli letošnjo prireditev," je v petek zvečer na srečanju članov častnega odbora s sponzorji letošnje prireditve Kmečka ohcet pod Storžičem posebej poudaril predsednik častnega odbora Ivan Bizjak in z zadovoljstvom ugotovil, da je prireditev uspela. Vsi so se tudi strinjali z mnenjem predsednika občinske skupščine Vitomirja Grosa, naj prireditev v Preddvoru ostane, vendar pa je bilo ob tem slišati tudi pripombe in pomisleke tako na račun materialnih možnosti za organizacijo, kakor tudi glede razporeditve izkupička od tovrstne prireditve. Tudi letos so vsi, in ni jih bilo malo, pripravljali in delali na prireditvi ob podpori številnih sponzor- 1'ev brezplačno. Denar, če ga bo taj ostalo, so že na začetku namenili za asfaltiranja v KS Bela (25 odstotkov), za javno razsvetljavo v Preddvoru (25 odstotkov) in za ureditev oziroma obnovo Lajerjevega mostu Na srečanju v petek zvečer v Preddvoru se je predsednik častnega pri farni cerkvi (50 odstotkov), odbora Ivan Bizjak zahvalil vsem, ki so z delom in podporo Ostalo pa je, kot so povedali v pripomogli, da je letošnja Kmečka ohcet pod Storžičem od 24. do petek zvečer, okrog 750 tisoč 27. junija uspela. tolarjev. • A. Ž. Četrti slovenski Pohištveni sejem Ljubljana, 9. novembra - Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun bo danes dopoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl letošnji četrti ljubljanski Pohištveni sejem. Na njem na 7500 kvadratnih metrih letos sodeluje 250 razstavljalcev iz Slovenije in osmih drugih držav. Do vključno 14. novembra bo na sejmu v vseh halah razstavljeno celotno pohištvo za opremo stanovanja, stavbno pohištvo ter vrtne garniture, Eisarniško in kovinsko pohištvo, oprema za trgovine, dekorativno lago, tapete, zavese, preproge, skratka vse, s čimer lahko naredimo naše bivalno okolje kar najprijetnejše. Na sejmu se bo predstavilo tudi osem srednjih lesarskih šol iz Slovenije in sicer Škofja Loka, Slovenj Gradec, Novo mesto, Ljubljana, Postojna, Nova Gorica, Kočevje in Maribor. Najboljše proizvajalce in oblikovalce na sejmu bodo nagradili. Tokrat bo mesto Ljubljana podelilo osem nagrad Kristal, Revija Naš dom bo podelila Zlate plakete, Društvo oblikovalcev bo podelilo Kocko, prvič pa bo Eodeljeno tudi priznanje Revije Les najboljši lesarski šoli. Sejem o vsak dan odprt od 9. do 19. ure. * A. Ž. Peračica je odrezana Na obeh straneh vasi Peračica so na občinski cesti nevarni zemeljski usadi. Drsanje šport številka ena Kranj, 8. novembra - Drsanje postaja v Kranju vse bolj šport in rekreacija številka ena. Minuli teden, ko so bile šolske počitnice, je bilo drsališče vsak dan od 13.30 do 15. ure odprto za rekreacijo in obiska mladih zares ni manjkalo. Sicer pa je na kranjskem drsališču poleg rekreacije in hokeja vse več zanimanja tudi za Šolo drsanja, za umetniško drsanje in za druge dejavnosti na ledu. V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem pričakujejo, da bodo to sezono drsališče šole izkoristile tudi za organizacijo športnih dnevov. • A. Ž. Brezje, 8. novembra - Predsednik krajevne skupnosti Brezje Jakob Langus je bil v nedeljo dopoldne zares zaskrbljen, ko smo si ogledali občinsko cesto Brezje - Leše na odseku pred vasjo Peračica in za njo. Občinska cesta, ki povezuje radovljiško in tržiško občino, je na radovljiškem delu tako poškodovana, da je vas Peračica tako rekoč odrezana. Predsednik Langus je povedal, da so za ureditev te ceste menda projekti že nare d, realizacija pa je v programu prihodnje leto. Vendar pa bodo v občini morali takoj nekaj ukreniti in vsaj zasilno poskrbeti, da bo krajanom Peračice omogočen varen dostop v vas ki iz nje. • A. Z. ^-prodaja novih in rabljenih strojev (kovina, les, plastika) PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO Hrastje 52,64000 Kranj Tel/ta: 064/331-719 delovni čas^sak dan od 9-19h sobota od 9-12h * prodaja strojnega orodja in naprav - borza strojev -'manjše in večje proizvodne InJje (testenine, kava, sveče, pivo...) - inženiring proizrodnih programov Martinovanje v Posotelju Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor bo organiziralo v ponedeljek, 15. novembra, martinovanje v Posotelju. Udeleženci martinovanja se bodo odpeljali z avtobusom zjutraj ob 7. uri izpred pošte v Preddvoru, vrnili pa se bodo zvečer. Prijave sprejemajo v Domu krajanov v Preddvoru danes (torek), 12. novembra, med 16. in 17. uro. • <■*) 30 let turističnega društva Naklo Turistično društvo Naklo ?raznuje letos 30 let obstoja, ubilej bodo počastili s kulturno-zabavno prireditvijo, ki bo v petek, 12. novembra, ob 19. uri v doku kulture v Naklem. Na prireditvi bodo sodelovali mešani pevski zbor iz Nakla, sekstet Strahinjke in turistični Eodmladek iz osnovne šole [aklo. Ob tej priložnosti bodo Eodeljene zlate, srebrne in ronaste plakete Turistične zveze Slovenije prizadevnim turističnim-delavcem, priznanja društva zaslužnim za promocijo Nakla in priznanja za najleše urejene okolice hiš. • Drago Papler DANE5 5PR£- Posebna ponudba v blagovnici GLOBUS * Telefon: (064)214-151 Bo^at izbor gospodinjskih izdelkov iz uvoza Med njimi po ugodnih cenah: TERMOS STEKLENICA II SUŠILO ZA PERILO U KALNA DESKA Z ROKAVNIKOM Garnitura KROŽNIKOV in SKLEDA Arcopal 19/1 Garnitura KOZARCEV 3/1 Garnitura KEUHOV ZA VINO 6/1 STEKLENA SKLEDA 23 cm STEKLENA SKLEDA 12 cm STEKLENI VRČ 21 EKONOM LONEC RP 51 Lagostina 1.068,80 1.520,10 4,260,40 3,610,20 310,oo 1,211,30 394,20 119,60 391,90 6,626,70 Z Merkurjevo kartico zgupanja so cene še 5% NIŽJE! Spoštovani vozniki! Zaradi zapletov s pridobivanjem zapisnikov policije o prometnih nesrečah v Zavarovalnici Triglav d.d., Ljubljana Območna enota Kranj obveščamo in prosimo vse svoje zavarovance, da ob morebitni prometni nesreči dosledno izpolnite EVROPSKO POROČILO 0 PROMETNI NEZGODI tudi z izjavo o odgovornosti povzročitelja nesreče. Le tako bomo lahko hitro in kvalitetno rešili škodni primer. Ali imate obrazec EVROPSKO POROČILO O PROMETNI NEZGODI vedno v vozilu? Ka Zjvuenie povusBum vamnost Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Območna enota banj KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!