AVGUST - 1943 Concessionana esclusuva per la ptlbbliciU Ui provenienza italiana cdestcra. Unione IHibhlicita ltali tna S A., Milano_ Uredništvo • uprnva: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Teleton 4001 - 4004 AUseina naročnina 18 lir, za Inozemstvo 11-50 lir. fek. rtv. - Ljubljana 10.450 za naročnino In 10.549 za lnserate Izključna poobla(čenka za domače 4n Inozemske oglase: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Accanita bataglia nell settore centrale f del fronte siculo Lefficace partecipazione dellaviazione dell'Asse - 5 velivoli abbattuti T Comando Supremo, Bollettino di Guerra no 1166: La battaglia, che da quattro giorni in-iuria violenta sul ironte della Sicilia, ha assunto carattere di particolare acca-nimento nei settore centrale, tra R e g a 1-buto et Centuripe, dove la stre-nua resistenza delle truppe deli Asse ha impedito ai poderosi reiterati tentativi di slondamento deli avversario di avere successo. L aviazione deli Asse partecipa «1 combattimenti batterido obiettivi terre-stri et navali. Nell' Ionio orientale tre »Li-berator« venivano distrutti dalla caccia germanica, due bimotori da nostri draga-mine. Generale Ambrosio. Srdita borba na osrednjem delu ■ ■■i i l"vv sicilskega bojišča Uspešno sodelovanje letalstva osi - 5 letal sestreljenih r Velik sovjetski poraz pri Kujbiševu Nad 17.000 sovjetskih vojakov ujetih in 730 tankov uničenih - Napadi pri Orlu odbiti ' Najvišje poveljstvo, vojno poročilo št. 1166: Bitka, ki že štiri dni silovito besni na • i c i 1 s k e m bojišču, je postala zlasti srdita na osrednjem odseku med R e g a 1-buto in Centuripe, kjer je žilav odpor čet osi preprečil močne ponovne sovražne poskuse za prodor. Letalstvo osi sodeluje pri bojih in razbija kopne in pomorske cilje. Nemški lovci so nad vzhodnim Jon- | Seja min. sveta 5. avgusta ' Rim, 4. avg. as. Dne 5. avgusta se bo sestal ministrski svet za proučevanje nekaterih važnih ukrepov. s k j m morjem uničili tri letala vrste »Liberator«, dve dvomotorni letali pa so uničili naši minolovci. General Ambrosio. Lisbonn, 4. avg. as. Ameriški dopisniki poudarjajo v-svojih poročilih o bojih nn Siciliji, da jo bitka srdita in pruv tako je srdit odpor čet osi. »Ex-ehange« govori o bojih min in eksplozivnih naprav in kjer je kri/no streljanje čet osi naravnost strahotno. C.larner, dopisnik »lixchangeja« podčrtava tudi odločen odpor čet osi, omenja 1>osne napade nemških padalcev in pravi, da je najboljši del Mon-gomerijeve pehote v tesnem boju z najbolj izvežbanimi italijanskimi in nemškimi četami. Hitlerjev glavni stan, 4. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: V bitki ob Minsu so pehotni in oklopni oddelki vojske in oborožene SS pod vodstvom feldmaršala von Mann-steina in generala pehote Hollitta z vzorno podporo let«; i h oddelkov poti vodstvom generala Ueslota preprečile ponovne poskuse za prodor, izvedene od močnih sovražnih sil in so v protinapadu porazile sovražnika, ki jo severno od KnjbiŠeva prodrl. Do 2. avgusta je bilo v teh bojih zajetih 17.895 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa n« oklopnih vozil, 701 topovi in '98 metalcev grannt, kakor tudi mnogo drugega orožja in obsežen vojni mnte. rijal. Sovražne izgube un mrtvih večkrat presegajo število ujetnikov. Nn fronti ob Done u in v prostoru pri Bjelgorodu poskuša sovražnik z močnimi pehotnimi divizijami in oklepnimi oddelki ob močni letalski podpori prodreti fronto. Medtem ko je bil ob Donrn poskus prodora prestrežen in so bili Sovjeti v takojšnjem protinapadu Vrženi nn/.nj, se hudi boji pri Bjelgorodu še niso zaključili. boje nn kopnem iu so bombardirali noč in dan železniške naprave in raz-kladnlne naprave v zaledju sovražnika. Tudi južno od Ladoškegu jezera so se zrušili pred našimi postojankami sovražni nnptuli /. močnimi oklepnimi in letalskimi silami. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstvu je uničilo včeraj veliko šlo\ilo sovjetskih oklepnih vozil in sestrelilo 118 letal. V zadnjih dveh dneh je bilo samo od oddelkov vojske in SS uničenih 261 oklepnih vozil. Nn morju pri M u r m a n s k u so br/a bojna letala potopila dve sovražni obalni tovorni ladji iu en sovjetski hr-zi čoln. Na.Siciliji so nemške in italijan rah dosegle zopet velik obramben uspeh. Severno ameriške divizije so poskusile vedno znova prodreti srednji odsek bojišča. Vsi napadi pa so sc z največjimi izgubami na moštvu in materijalu izjalovili. V času od 10. do 31. julija so naše kopne čete uničile 309 britansko-nmeri-ških oklepnih vozil. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva ter oddelki kopne vojske so sestrelili v istem času v sredozemskem prostoru 199 letal, od tega samo nad Sicilijo 132. Pri podnevnih prodorih slabših let-1-skih oddelkov nad zasedeno zapaduo ozemlje je bilo sestreljenih 9 letal. Varovalne edinice vojne mornaricc so potopile v več urni borbi severno od Teischetinga brez lastne izgube 3 britanske brze čolne in poškodovale na- ske čete v več dnevnih težkih bojih proti j daljnjega tako težko, da je računali z nje-visoko nadmočnemu sovražniku in ob | govo izgubo. Na petem brzem čolnu jc najtežjih terenskih in vremenskih razme- nastal požar. Silovita bitka ob Kubanjskem mostišču Berlin, 4. avgusta AS. Od 15. julija naprej besni ob mostišču Kubana silovita bitka, ki se včasih ustavi lc za kratek čas. Povsod na tem odseku so boljševiki zastonj skušali izsiliti si prodor skozi nemško razvrstitev. Boljševiški napadi so Na bojiscn pri Orlu so nmlaljeva i bil. ze,o ^ z,as|. tak Mhodno boljševiki svoje možne nnpnde s te/. - od Kujmakajc •„ S(!verno od pets,ranja, v scejn ju/no/.npndno od mesta, t nicenih hribih no od Novorosijska in nalo je bilo mnogo oklepnih vozil iu so bili povsod krvavo odbiti. Močni oddelki letalstva so skupaj 7. madžarskimi bojnimi letali posegli v Italijansko ljudstvo disciplinirano okoli vlade Šanghaj, 4. nvg. as. Krajevni tisk posveča še naprej velik prostor dogodkom v Italiji in prinaša vse novice z velikim poudarkom. '/.lasti značilen je uvodnik listu »Šanghaj Timesc. ki pravi med drugim: Narodno življenje sc postopno disciplinira in reorganizira, prav tako pa so ugledne osebnosti prevzele odgovorna mesta. List poudarja, da se vojna s povečano silovitostjo nadaljnjo in da je država končno v zavesti nalog čnsa strnjena in edina okoli Vladarja in svojih voditeljev, /lasti pa podčrtavajo listi izjave zunanjega ministra Guarilie. ki jih označujejo zu določne, objektivne in stvarne. Stockholm, 4. avgusta, as. Rimski dopisnik lista »Dagcns Niheter« objavlja obsežen dopis, v katerem navaja pisanje italijanskih listov. Iz tega pisanja • Darilo rojaka iz Argentine ' Rim, 4. avg. as: (irof Federlco Pnvon-celi. ki biva v Buenos Airesu, je poslal Eksc. predsedniku vlade vsolo 100.0110 lir za žrtve sovražnih letalskih poletov. Eksc. predsednik vlade je odredil, da naj se ta vsota pošlje županu v Napoliju, da bi bila razdeljena na korist žrlvnm bombardiranj tega mesta. Komisija za preiskavo premoženjskega stanja bivših vodilnih osebnosti Rim, 4. avg. as: Z ukrepom, ki je v teku, je bila sestavljena posebna komisija, ki bo imela za nalogo urndno ugotoviti po podatkih pristo.-nih finančnih organov način hitrega naraščanja posesti premičnin in nepremičnin tistih oseb, ki so opravljalo javne službe v času politične delavnosti od 12. oktobra 1922 do 24. julija 194.1. Komisija bo tudi ukrepala o morebitni predaji tega premoženja državi. Tej komisiji predseduje ■uradnik pravosodja III. stopnje in dva uradnika istega oddelka IV. stopnje. Komisija bo lahko priključila še izjave strokovnjakov finančne uprave. Italijanski zastopnik , pri Lavalu Vlchy, 4. avgusta as: Predsednik vlade Lavni jo sprejel načelnika italijanskega zastopstva v Vichyju Cristofala Legasija od italijanskega veleposlaništva v Parizu. je popolnoma jasno, da je vsak Italijan prepričan, da se je treba še vojskovati in trpeti, če hoče narod častno iziti iz sedanjega položaja in da je vsak razumen Italijan prepričan, da je vlada pred izredno težavno nalogo. Dopisnik tudi podčrtava razumevanje Cerkve za naloge italijanske vlade in pri tem dopisnik navaja izjave nadškofa v Turinu, ki jc opozoril vernike, da bi bil zločin proti domovini, če bi kdo motil delo vlade. zahodno od Krimskaje. Sovražnik pa nikjer ni mogel doseči zaželjenega prodora in je imel silno velike izgube. To še tembolj značilno, ker so boljševiki metali v boj vedno nove rezerve. Boljševiška številčna premoč je bila jasna. Toda kljub temu se jim ni posrečilo okoristiti se s številčno premočjo Ta številčna premoč pa je naslednja: boljševiki imajo na razpolago 15 divizij in 8 pehotnih brigad, ki jih podpira 6 oklepnih brigad. Te velikanske sile so zaporedoma sku- Nato piše časnikar, da se je italijansko življenje vrnilo na svoje tirnice in da ljudstvo prostovoljno hoče dokazati najboljšo voljo do dela in tako urediti dnevna vprašanja. Rim je primer mirnego in delavnega življenja, dasi se strastno obravnavajo vprašanja, ki so na dnevnem redu. Predvsem pa gledajo vsi na Sicilijo, j vrn.ni)i |m|ij sp v ' pristojnih krogih ki je znova stopila v prvo vrsto. Prav ta- . , . i šale izvojevati nemške postojanke. Toda nemške čete so jih razbile. Slična jc bila usoda btpljšcviških napadov južno od Novorn»ijska in na področju blizu Azov-skega morja. Povsod tod je sovražnik napadal brez ozira na izgube, pa vendar ni mogel izsiliti vdora v trdno nemško obrambo. • llrrlln, 4. avg. as; V zvezi z včerajšnjim vojnim poročilom Izjavljajo pristojni voja-ki krogi, da so sovražni bombniki poleg Hamburga bombardirali tudi razne krajo nn nemški obali. Letala s„ metnln zažigalne in rušilne bombe. Število sestreljenih sovražnih letal se je po zadnjih poročilih zvišalo lin 12. Iterlln. 4. nvg. as: Konjeniški general von Maekensen je bil povišan v generala armadnega zbora. Cieneral von Maekensen je sin maršala von Mackensena in brut nemškega veleposlanika v liltnu. Obnovljeno pospešeno delovanje nemških podmornic Berlin, 4. avgusta, tis. V mesecu juliju jo bilo potopljenega 330.000 ton sovražnega ladjevja. Dejstvo, dn jo bilo v tem mesecu potopljenih 94 so- ko se podčrtava železna volja vlade in vojaških oblasti pri urejanju javnih zadev. Lepi uspehi japonskega pomorskega letalstva Tokio, 3. avg. ns. Japonski glavni stan objnvlja: Letalske edinice japonske mornarice so I. avgusta večkrat napadle vojne in trgovske ladje sovražnika v pristanišču Rctulove kakor tudi vojaške objekte v bližni pristanišča. Velik transportni parnik. 4 prevozne ladje srednjo in majhne tonaže tor rušillec in 6 i/.krcovalnih čolnov je bilo potopljenih. Poškodovana sta bila 1 križarka in I izkrcevalni čoln. Sestreljenih je bilo 9 sovražnih lovcev. Pomorsko oporišče in pristaniške naprave v Ron-dovi tor skladišča v Bati nasproti Ren-dove so bila zažgana. Mod temi operacijami sta se dve japonski letali satni uničili, ko sta se vrgli na objekte. Z nekega japonskega oporišča v južnem Pacifiku, 3. avg. as. Danes so javili, dn so japonske protiletalske baterije sestrelile 7 od 106 sovražnih letal, med katerimi so bila ameriška letala »P-25-,Boeingc. Ta skupina jc napadla japonske postojanke na otoku Kolombangnri dno 31. julija popoldne. Škoda, ki je nastala ob napadu. je neznatna. Cinnn. n. nvg. ns. Poročajo, da je Fan-Lu-Keng, šef zbora kitajskih komunističnih četnikov v pokrajini Šnu-tiing s 45? možmi prisegel 27. julija kitajski narodni vladi. I'nn in njegovi možje so bili zaposleni v gverilskih operacijah na področju fšuihsjema. Kitajci se prostovoljno predajajo Peking, 3. nvg. as. Glavni stan Japonske na Kitajskem javlja, da jo od K), julija na gorah Tašinga in v po-krajini šnnši v troli tednih borb padlo 1371 čungkinških Kitajcev. Japonci so zajeli tudi 4793 sovražnih vojakov. Med temi se jih je nad tisoč z generalom Hang-llag-Čungom. poveljnikom 8. divizije, polkovnikom lloepejthom in tolmači tako, da se začenja obnovljeno pospešeno delovanje nemških podmornic. Nemške podmornice so,izvedle no-ktilere spremembe tehničnega"zifricajn in so prejele stroje, ki so jih potrebovale zu to. du se izognejo sovražnemu nadzorstvu in obsežni sovru/ni ofenzivni delavnosti proti podmornicam, noti polkovnikom Hovifujem, poveljni- Berlin, 4. nvgustn. ns. V ponedeljek kom in podpoveljnikom 136. polka 46. opoldne jo skupina 30 angleških bomb-čungkinške divizije, prostovoljno pro- pikov in torpodnih letal napadla nem-ilnlo. Japonske četo so so polastilo što- ški konvoj. Dasi je bilo morje zelo vilnili težkih in lahkih strojnic, 1332 razburkano in je pilutl silen veter, je pušk in 17 metalcev granat. I nemška protiletalska obramba nn la- Hud napad na Rooseveltovo politiko Rooseveltu očitajo, da hoče uvesti svojo osebno diktaturo Llshona, 4. avgusta ns: Iz Ncwyorka poročajo, da je bil objavljen govor, s katerim je republikanski senator Lnnilon pred nekaj dnevi začel volilno gonjo. Lnndon jo zelo ostro napadel Rosevolta zaradi tega, ker Roosevelt zatrjuje, da se vojskuje proti avtoritarnim režimom, pri tem pa liočo izsilili evojo lastno diktaturo nad ameriškim ljudstvom. Zalo zahteva Lnndon obnovo osebnih prnvie in trdi, da hoče sedanja vlada podaljšati sednnjo politiko New-Deala. kar p<* meni, da hoče nasilno vzdržati politiko socializacije države. Pri leni pa so mora ameriško ljudstvo bojevati z največjimi težavami in jo v stnlnl nevarnosti inflacije, Izpostavljeno socialnim neredom in vedno .večjemu političnemu sovrnštvu. Dopisnik londonskega »Timesa« poroča ll .Washingtona, da je Landonov govor iz- raz čustvovanja in nazorov velikega dela ameriškega javnega mnenja. Ogromni ameriški vojni izdatki Rticnos Alres, 4. nvg. ns; Iz Washingto na poročajo, dn je Roosevelt objavil vojni proračun, ki znaša ogromno vsolo 114 milijard dolarjev. Toliko izdntkov je imela Ame-rikn v dosedanji vojni zn vojno namene. Finnnčni položaj ameriške države pa mora biti zelo težak, ker sc to vidi iz lega, da je javni dolg v preteklem juniju nnra-stel na 206 milijard dolarjev, dočim so bili izdatki za tekoče finančno lelo predvideni smno 7. zneskom 106 milijard dolarjev napram dohodkom, ki znašajo 38 milijard dolarjev, Pomorska bitka na Severnem morju Angleži so izgubili tri edinice Berlin. 4. avg. ns. Iz pristojnega vira se je izvedelo, du so nemške pomorske in stražarske ladje danes zjutraj zaključile pri Teršelingu nn Severnem morju bitko, ki je trajala več nr. Nemške pomorske sile so so spopadle z angleškimi izvidnicami in hitrimi pomorskimi čolni. Med temi boji so bile potopljene tri angleško edinice in šo neka druga jo bila tudi najbrž potopljena. Dvo angleški izvidnici sta bili hudo poškodovani. Na' nemški strani ni bilo nobenih izgub. Samo dva člana posadke sta bila ranjena. Vse edinice so se vrnile na svoja oporišča. Pri napadu na Ploesti so Amerikanci izgubili 67 letal Berlin, 4. avgusta, as. Mednarodna poročevalska agencija piše, da je bil napad, ki so ga Amerikanci Izvedli dne t. avgusta proti romunskim petrolejskim predelom pri Floeštlju, bil drago plačan z izgubo vsaj 67 štirimotornih bombnikov. 62 strojev vrste »Liberator« so povečini zbili nemški in romunski lovci ter obrambno topništvo med preletom grškega in romunskega ozemlja, to jo, preden so letala dosegla cilje v petrolejskih predelih. 15 drugih, bolj ali manj poškodovanih letal, se jc moralo spustiti na turških tleh. Ker je oddelek ameriških bombnikov sestavljalo 125 letal, kaže, da Turški zunanji minister v Carigradu je bilo izgubljenih več kakor polovico strojev in posadk. Z ozirom na skromne uspehe, ki jih je nasprotnikov napad dosegel na petrolejskem področju, se lahko trdi, da pomeni ta napad pravi pravcati letalski poraz. Carigrad, 4. avgusta, as. Po letalskem napadu na romunska petrolejska polja jo osem ameriških'bombnikov pristalo na turških tleh. Štirje Izmed njih so se spustili pri Clerluju blizu Smlrne, eden pa, v katerem so bili vsi člani posadke ranjeni, pri Fotyju. Sodijo, da so so morali ameriški bombniki spustiti na turškem ozemlju, v Tracljl In v bližini Egejskcga morja, ker so jih preganjala osna lovska letala. Vse posadko so, Internirali. djah sestrelila 3 letal v prvem sovražnem valu. Potem, ko je sovražna skupina prebila nemški zaporni ogenj, jo odvrgla mnogo bomb in torpedov na nemški konvoj, nemške ladjo pa so v ki j il t) temu pospešeno streljale proti letalom. Nobena nemška ladja v konvoju ni bila zadela in ladjo so se tudi spretno i/ogibalo torpedom. Samo ena ladja je hjlu zadeta od torpeda in so jo potopila potem, ko jo posudka zapustila ladjo. V tem kratkem boju jo protiletalska obramba sestrelila Se 3 drugih letal, lukoj nato so sovražno skupino napadli nemški lovci, ki so najbrž sestrelili še več angleških letal. Berlin. 4. avg. ns. Sovražni bombniki so včorucj skušali napasti severno francosko obalo. Nemška protiletalska obramba pa jo ta napnd preprečila in jo bilo sestreljenih S sovražnih letal. Iz uradnega vira v Londonu pa se je izvedelo, da so s ponedeljskegn napada na Hamburg ni vrnilo 30 angleških letal. Benedetto Croce prosvetnemu ministru Rlin, 4. avg. as: Benedetto Croce je takoj odgovoril na brzojavko prosvetnega ministra in se mu zahvalil za pozdrav. V svojem odgovoru mu sporoča željo, da naj nadaljuje delo za obnove šole, kakor je to v, željah vseh ljubiteljev učenosti. Potopljen angleški parnik Ruenns Alres, 4, nvg. as: Portugalska ladja, ki jc plula v Bahio je vkrcala 4.') članov posadke nekega angleškega pnrnika, ki ga jo potopila podmornica osi. Neka druga ribiška ladja pa je v južni Braziliji Izkrcala člane posadke angleškega parnika, ki je bil torpediran v južnem delu Atlantika. Ameriške napovedi o prehrani po vojni Stockholm, 4. nvg. ns: Vodja ameriških živilskih uradov in zavodov l.ebman je izjavil, da bodo še po vojni v deželah, ki so" prizadete po vojni, «o eno ali dve leti vsa živila na obroke in na izkaznice. Ilodnl je, da je za tako naziranje več razlogov, med temi pa tildl ta, da bo dovoz živil iz. Amerike v veliki meri odvisen od plačilnih možnosti držav po vojni. Ankara, 4. avg. ns.: Turški zunanji minister Menemendžoglu jo odpotoval v Carigrad, kjer biva predsednik republike Iz.mel Ineni. V Carigradu bo zunanji lniuistcr bival več dni. Vesel dogodek v švedski kraljevski hisi Storkhotm, 4. avgusta ns: S vedska kraljevska družina se veseli rojstva princese, ki je četrta hčerka princese Sihine, žene kraljevega nečaka. Nesreča angleškega letala na Švedskem Stockholm. 4. avgusta as. Veliko angleško štlrlmotomo letalo je treščilo v morje v noči na .1. avgust blizu Lunde. Sest mož posadke se je rešilo, ueiuaua pa je usoda ostalih štirih, Ameriške sankcije proti Argentini Pritisk naj Argentino prisili k z Lisbonn. 4. nvg. ns. Iz Newyorka po-ročajo: »,\ewvork llernld Tribune« piše o tem, (la je ameriška vlada ukinila \ sa dovoljenja za izvoz v Argentino. List piše, da je ameriška vlada začela proti Argentini izvajati prave sankcije, da bi Argentino priislila, da mora prekiniti svoje diplomatske zveze / osjo. V Rtietios Airesu pravijo, da bo zaradi tega ameriškega ukazu razveljavljena pogodba, s katero se je Argentina obvezala izvažati petrolej v llra-zilijo. Paraguaj in Urtigiiaj v zameno za stroje, ki jih jo dobivala iz Anglije in Amerike. Položaj držav, ki no bodo dobivale več petroleja, bo zelo težaven. prekinitvi diplomatskih zvez osjo Ukrep ameriške vlade pn obsega nekaj značilnih izjem. Tako bodo Združene države še naprej pošiljale v Argentino \*e tiste potrebščine, ki potrebno zu izvoz konservirunega argentinskega mesa v Anglijo. Ameriška vlada se izgovarja, dn jo ustavila skoraj ves izvoz v Argentino zaradi tega, ker je argentinska vlada zasegla premoženje nekaterih angleških in ameriških tvrdk v Argentini. Najbrž pa jo ameriška vlada nastopila proti Argentini tudi zaradi toga. ker je argentinska policija začela ostro nastopati proti agentom podtalno propagando in začela pleniti knjige in podtuluc propagandne liste. Zveneči les - dragocenost naših gozdov Ko sem bil še majhen paglavec, sem rad brenkal s palicami po plotovih. Kdo bi si mislel, da sem tako vnovič odkril glasbeni instrument, ki mu s tujko pravijo »ksilofon«. Če bi obe grški besedi prevedli, bi lahko dejali: »pojoči les«. Na žalost jc ta inštrument prišel iz mode. Nadomeščajo ga največ inštrumenti iz jeklenih palic. Kdo bi si mislil, šmenta, da ima jeklo in leseno polence priblično enako prodoren glas. Pa je vendarle tako. Pa pojoči les šc zdavnaj nI prišel iz mode. Če ga ne uporabljajo več za izdelavo ksilofonov, ga pa gre tem več za izdelavo najrazličnejših godal. Naš domači les jc izvrstna surovina in znano je. da ga celo izvažamo v daljne dežele, odkoder ga nam drago prodajajo nazaj v najrazličnejših godalih, violinah, kitarah in citrah. Je pač tako, da že od nekdaj pri našem izvozu nimamo srečne roke. Pred petdeset leti smo izvažali prek morja najcenejše — žuljave roke, ki so se le malokdaj v tujini mogle uveljaviti. Zadnja desetletja niti to ni bilo mogoče. Pa smo načeli največje in edino bogastvo naše zemlje — les. Okrogel, tesan in rezan je šel v obdelavo drugam. Neizkoriščen in neobdelan zaklad smo oddajali. Za bodočnost pa velja, da nc smemo izvažati ne rok, ne neobdelanega bogastva zemlje. V bodoče bo zahteval čas od nas, da izvažamo delo naših rok in naših glav — v prenešenem pomenu tudi delo naših strojev. Prednost bo pri nas seveda imela vedno obrtna delavnost, pri izkoriščanju lesa pa zlasti šc lesna obrt. Tudi izkoriščanje in pridelovanje zvenečega lesa je obrt, a tudi umetnost hkrati. Pri nas jo dobro poznamo, saj deluje žc nad deset let Pokrajinska šola za glasbila pod okriljem srednje tehnične šole. Gojence vzgaja in uči odlični strokovnjak in goslarski mojstcr*"gospod M.u š i č Miha. Ce ima katera dežela vse ugodnosti, tako ima prav naša res vse, da bi postala izdclovalnica godal na veliko. Vedno bo izdelovanje godal ostalo obrt in nikdar ne bodo tega dela mogli prevzeti stroji. Je pač preveč osebno, preveč in brezpogojno — ročno. Potrebe bo vedno več in važno je le, da bomo imeli pravih strokovnjakov in zadosti delavnih in strokovno izvežbanih moči. Zaslužek pri tem sicer zamudnem delu ni slab, lahko rečemo, da je zdaleka mnogo boljši kakor pri kakršni koli, še tako cvetoči lesni obrti. Pred leti so delovale v Ljubljani razne izdelovalnice glasbil, ki so izvažale svoje izdelke daleč po Balkanu V teh so bili zaposleni strokovni dclavci, ki so sc iz-šoiali prav na Pokrajinski glasbeni šoli in sc izučili izdelovati lesena godala od kitar, mandolin in citcr, do gosli in basov. Šola pod vodstvom goslarskcga mojstra g. Mušiča sprejema vsako leto nekaj učencev. Vsega skupaj je za vse štiri letnike, ki jih šola obsega, 12 mest. Toliko ima namreč šola skobeljnikov in omaric za orodje. Vsak učcnec dela ob enem sko-helniku in ima po eno omarico za orodje. Letos na primer sta bila v prvem letniku dva, v drugem so bili štirje, v tretjem cn učcnec in prav tako v četrtem nli moj letnike, postane pomočnik in ima v dobro že dve leti pomočniške dobe. Posebej je treba poudariti, da se fantje, .ki obiskujejo to šolo, nauče ob izdelovanju godal finega obdelovanja lesa, finega izdelovanja, politiranj.i in lakiranja. Izučc sc torej vseh mizarskih spretnosti in, če jim iz kakršnega koli razloga / šola ne ugaja, niso ničesar izgubili; nasprotno, pri vsakem mizarju so dobrodošli za vse vrste finega izdelovanja Ker se za vstop na šolo ne zahteva niti šolnina, niti sprejemni izpit, ampak le štiri razrede ljudske šole in pridnost, bi inorda kdo, ki ima dober poslun, lahko poskusil s to obrtjo, ki ima gotovo bodočnost. Naša mladina, in zanimivo, prav kmečki fantje so prav pripravni za to obrt. Ker bo po končani vojni treba prijeti za orodje in krepko delati, bo prav izkoriščanje največje dragocenosti naših gozdov — zvenečega lesa, 'ahko dalo zaslužka marsikomu. Biti pa stiski šoli po eden. Učencc, ki konča tri I bo moral seveda strokovnjak, Tablica slovenskih rekordov. Ker se oglašate iz najoddaljenejšega kraja, Vam odgovarjam na prvem mestu. Zanimajo Vas tablice slovenskih rekordov, obenem pa vprašujete- zakaj so bili izidi na domačih lahkoatlctskih tekmah tako šibki. Kakor ste najbrž sami zasledili, gre večinoma za noya imena — za atlete, ki so še skoraj začetniki. Stari so se razkropili ali pa ne nastopajo več. S tem pd ni rečeno, da šo opustili misel na športno udejstvovanje. Nekateri šc pridno trenirajo, in sem prepričan, da se bodo nekoč spet vrnili na tekmovališče. To velja za lahko atletiko, pa tudi za plavanje. Celotne razpredelnice domačih rekordov Vam nc morem objaviti, ker bi zavzela preveč prostora. Za enkrat se morate zadovoljiti z uspehi tekačev: 100 m Kovačič - Primorje 10.7, 1. 1935; 200 ni Kovačič - Prim. 22.4 sek. 1. 1935; 4C0 m Gabršek - Plan. 51.5 sek. 1936; 800 m Košir-Plonina 1:57.4 min. I. 1941; 1500 m Košir-Planina 3:57.6 mini. 1941; 3000 m Košir-Planina 8:55.4 min 1. 1940; 5000 m Krcvs-Prim. 15:31.4 m 1. 1938; 10.000 m Krcvs - Primorje 33:06.8 m. 1. 1938; 110 m z zaprekami — Lončarič — Planina 16.8 sek. 1. 1939. To bi bili torej rekordi Ljubljanske pokrajine v tekih, ki so jih postavili naši (lojene! Pokrajinske šole za glasbila v nčllnlcl. Na desni stoji goslarski mojster gosp. Miha Mušlč. Todrobne Informacije za sprejem v glasbeno šolo, ki se začenja septembra, daje mojster sam. Stanuje v LJubljani- Langusova 20. atleti kot člani domačih klubov. O skokih in metih pa prihodnjič. (L. A., Brod na Savi). Razlikovanje rekordov. Motite se, ko mislite, da so olimpijski rekordi hkrati tudi svetovni. O tem sem pisal, pa ste najbrž prezrli. V tabeli olimpijskih rekordov so zabeleženi samo oni uspehi, ki so jih dosegli na olimpijskih igrali (od lela 1896., do 1936.), to je na prireditvah, ki se vršijo vsake štiri leta. Svetovne rekorde pa postavljajo tudi ob drugih priložnostih in često tudi na tekmah, ki niso mednarodnega značaja. Kolikor mi je znano, Gundar Haegg sploh šc ni tekmoval na olimpijskih igrah, je pa postavi: lansko lelo (ko ni bilo olimpijade) več svetovnih rekordov v tekih na srednja in dolge proge. Za primerjavo omenjani dva primera iz plavanja na 100 m prosto: svetovni rekord jc postavil Fick (Amerika) leta 1936. s časom 56.4 sek., olimpijskega pa Csik (Madžarska) istega leta s časom 57.6 sek. Sodba o Millerjevem sistemu domače telovadbe. Ali še imajo veljavo zdrav: stveni in telovadni predpisi, ki so podani v Millcrjevi knjigi »Moj sistem«? Odgovor: Držite se ga z zaupanjem, čeprav 60 minula že štiri desetletja, odkar ga je poslal med ljudi, ki jim je mar pravšna telesna nega. Njegovo knjigo berite vedno iznova, pa se boste prepričali, da ima zdrave in »moderne« nazore glede telovadbe same, pa tudi glede kopanja, sončenja in utrjevanja proti mrazu. Posebna odlika v delu tega danskega telovadnega učitelja je v tem, da uči človeka ceniti zdravje in ga stopnjevati tudi tedaj, ko mu nič ne manjka. Ljudje so namreč v veliki večini taki, da se spomnijo na zdravljenje ali utrjevanje proti slabičar-stvu šele takrat, ko jih je priroda kaznovala za zanemarjanje največjega bogastva — zdravja. Skratka: Le vneto nadaljujte z vaiami po Millerjevem sistemu! (D. G.) Plavanje cravvla. Poročate mi, da ste imeli več let težave z dihanjem. Kljub vnetemu prizadevanju niste mogli zdržati v plavanju crawla kaj dalj kot 50 m. Zdaj 6te ugotovili, da ste napačno dihali. Kavnnli ste dobesedno takole: pod vodo ste izdihnili, ko pa sle zasukali glavo, ste vdihnili. Po trajni vaji ste prišli do zaključka, da ne zadostuje izdih pod vodo, temveč da je treba nadaljevati z izdiha-vanjem še v hipu, ko pridejo usta na »suho«. Zdaj, ko ste spremenili tehniko dihanja, lahko plavale tudi na večje daljine do 500 m. (L K.) | f Dekan Ivan Tomažič | Iz Trebnjega je došlo žalostno sporočilo, da se je v torek 3. avgusta ob pol devetih zvečer 6nirtno ponesrečil Ivan liv. Tomažič, župnik in dekan v lreb-njem. Dekan Tomažič se je v torek zvečer vračal z božje poti na Zaplazu in je s kolesom tako nesrečno padci, da je izdihnil. Kako se je nesreča zgodila v podrobnosti, pa šc nimamo podrobnih poročil. Z rajnim trebanjskim dekanom Ivanom Toinažičcm lega v grob po vsej ljubljanski škofiji dobro znani dušni pastir, prosvetni in zadružni delavec. Duhovni svetnik Ivan Tomažič je bil star komaj 58 let, ko mu je usodna nesreča pretrgala nit življenja. Po rodu je bil" Ljubljančan, sa) se je rodil v Mostah pri Ljubljani. Posvečen je bil v mašnika 12. junija 1909 in je nato kot kaplan služboval v Trnovem na Carsu, kot uršu-linski katehet v Ljubljani, kot kaplan v Cerkljah pri Kranju in kot župnik na Selih pri Kamniku. Od aprila 1. 1929 pa je bil župnik in dekan v Trebnjem. Nad 14 let uspešnega in blagoslova polnega dela bo spominjalo trebanjsko faro, pa tudi vso dekanijo na rajnega blagega župnika in dekana. Kmalu po svojem prihodu se je zavzel za lo, da bi Trcbanjci počastili spomin žrtev prve svetovne vojne. Pod njegovim predsedstvom je pripravljalni odbor pred desetimi leti postavil res lep in mogočen spomenik ob farni cerkvi. Posebnih zaslug si je rajni dekan stekel tudi z žilavo borbo za elektrifikacijo Trebnjega in njegove okolice, ki je bila srečno izvedena 1. 1937. Kdo bi mogel našteti vse njegovo delo na prosvetnem polju, saj je bil večkratni od- | bomik Prosvetne zveze, dalje predsednik trebanjskega prosvetnega okrožja. Preobširno bi bilo naštevati njegove zasluge za razvoj zadružništva in kmetijskega gospodarstva v trebanjski deka-niji. Zaslužnega rajnega, ki ga je nenadna smrt prekinila sredi dela za koristi njemu zaupanih duš, bodo pokopali v petek, 6. avgusta, ob desetih dopoldne v Trebnjem. Vsi, ki so ga poznali, zlasti pa vsi farani ter prebivalci širne deka-nije, bodo rajnega ohranili v najlenšem spominu. Naj mu bo Bog plačnik! Vsem njegovim dragim naše iskreno sožaljc! Prvi petek — prva sobota! Prvi petek in prva sobota v mesecu sta zopet pred nami. Z zadošče-vanjem presv. Srcu Jezusovemu in Brezmadežnemu Srcu Marijinemu skušajmo pripraviti sebe za čase, v katerih ho vlndula resnica, pravica in lepota božja. Vsak, kdor resnično ljubi svoj narod, bo storil vse, da pripelje k zadoščcvnnju svoje znance in prijatelje. Vse velike dobrine, ki jih ie Marija, naša mati in kraljica, obljubila v latimi, so tolikegu pomena, da jih nc sme prezreti noben katoličan. Iz sle po uničevanju, iz tolikih idejnih zablod, v katerih tavajo ljudje, vodi pot v trajno urejeno družinsko, družabno in državno življenje le po Njej, ki ž.eli biti, kakor je to sama povedala svetu, rešenica, če sc bodo ljudje spokorili, prerodili v duhu Kristusovem. Zadoščnjmo Srcu božjemu in Njegovemu Brezmadežnemu Srcu in vztrnjno, vdano in zaupno, da bomo rešili sebe in svoje ljudstvol BBBBBBI il fl ■ n n Zadnja carica 9. Vojna. Strahotni vihar se Jo bližal. Sarajevski atentat Jc povzročil M ogenj v Evropi. Carica Jo mislila do zadnjega trenutka, da so ■ bo mogoče vojni Izogniti ln Jo goreče molila za mir. In prav jg tedaj Je trepetala za življenje tistega, ki ga jo smatrala kot H neobhodno potrebnega rešitelja. Itasputln se jo vrnil na svoj H dom v Sibirijo, kjer mn Je neka ženska Iz maščevanja porinila S nož v trebuh. Več dni Jo visel med življenjem ln smrtjo. Ene-BJ mu Izmed najboljših petrograjsklh kirurgov, ki ga je poslala o carica k Kasputlnu, je uspelo, da ga je rešil. V težkih dneh, ki 2 so odločili o vojni, Je ležal v neki bolnišnici. Ko so dospela do njega poročila o položaju, je začel pošiljati pisma ln brzojavke carju ln carici ter ju rotil, da naj storila vse, kar jo mogoče, da preprečita strašno nesrečo. lilla jc to ena Izmed prilik, v katerih se Jc zdelo, da jo v Rasputlnu res preroški duh. ril mogočo ostati brezbrižen oh pismu, ki ga jc pisal carju: »... To-men oblak visi nad Rusijo. Nesreča! Neskončno trpljenje...! Morje solza ln krvi... Ljudje hočejo vojno, a no vedo, da Jo to poguba... Nemčija bo premagana, a kaj ho nastalo Iz Rusije? Podobnega trpljenja nI bilo že od vseh početkov. Utonila bo v krvi, neizmeren pogin ... Neskončno trpljenje ...«. Illll so to trenutki navdlhnjenja. ki so včasih popolnoma spreminjali Razputlna ln ki so opravičevali carlčlno zaupanje v nJega Nesrečna carca Jo bila vedno preprlčann, da bl bilo mogoče Izogniti se vojni, če bl »božji človek« bil tedaj v Petro-gradu. Toda, v trenutku, ko si Jo Rasputln nekoliko opomogel, jo lilla usoda Rusije že zapečatena. 20. Julija (2. avgusta) sn se vrata Zimske palače zadnjikrat odprla, oh priliki velikega obreda, ki naj bl se vršil med njenimi zidovi. Opravila so jo služba božja In obenem jo bilo objavljeno vojno stanje. Množica, ki so Je gnetla v neizmernih dvoranah, jo lilla popolnoma drugačna od tiste, ki jo pred desetimi leti prisostvovala obredu, ob katerem je lilla proglašena vojna z Japonsko. Zdelo so jc, da se Jc v desetih letih Rusija postarala za celo stoletje. Vsa srca bo mučile zlo slutnje. Obred dne 20. Julija 1911 Je vzbujal spomin nn otvoritev Dume, ki Jo označevala koneo stare vladavine ter obrodil ob tristoletnici carske rndhlne, med katerim sc Je mnogim navzočim zdelo, da slišijo mrtvaški ivon, fil Je oznanjal konec ccle zgodovinske doho Rusije. Zdaj pa sn navzoči Imeli So močnejši vlls, da prisostvujejo pogrebu... Nikakega dvoma nI bilo glede posledic zn deželo, če bl vojna no bila zmagovita. Uspeli le vojne nI bil samo vprašanje narodnega ugleda In vojaške slave. Na koeki jo bila vladavina, vladarska rodbina, vsa tisočletna preteklost deželo In njena bodočnost. Morda so tega niso zavcdnll vsi, ki so se gnetli y dvoranah carske pnlačc, toda mnogi so lo dobro slutili. Meri temi je bil car, ki je položaj presojal nenavadno Jasno. N* carjev ukaz jc nespremenljivi ohrerinlk »Izhodov« to pot lili spremenjen. Povabljeni so lilll vsi garnlzljskl častniki Iz prestolnice, ki so se že pripravljali nn nrlhiid nn fronto. Car je Izjavil, dn liočo prisostvovati službi božji v družbi tistih, ki liodo prellll kri za domovino. Ilvorna kapela pa je bila premajhna »a toliko ljudi, zato »o postavili oltar v veliki dvorani Nikolaja, kjer so se navadno prirejali plesi In pojedine. V lo dvorano »o prenesli najbolj češčeno svete Ikone: Ikono Ksz.nl-ske Matere božje. Ikono Odrešenlk«, ki ,|e spremlja! Petra Ve-2 llkrga v bllM Follavl. To pot je odpadel običajni sprevod; H ■ n a n n n H n B B B B B B B n a a n B H B B H B B IU M bi n R ■ IBaHBKEaBBaBESBBESBEBBBnBfflBBBBtlHBHBEEBBBBEEEHBBHtBEBn 81 vsi so se zgnetli v veliko dvorano okrog carske družine. Car ,1e H bil smrlno bled In nI mogel zadrževati solz. Potem ko je lili "j prečllan carski rnzglas, ki jo oznanjal napoved vojne, po božji službi, jo car povzel besedo ln v kratkih, a odločnih stavkih H Izjavil, da hoče voditi do konca veliki boj, ki naj lil odločil o g usodi Rusije. Silno navdušenjo Je prevzelo vso navzoče. Med M navdušenim vzkllkanjcm mož, ki so so pripravljali, da umrejo za domovino, so dvorno dame poljubljale roko no samo obema caricama, ampr.k, proti vsaki dvorni etiketi, predvsem carju, Ta se nI branil, ker ga jc ganotje popolnoma prevzelo. Ko Jo R pozneje odšel lia balkon, dn sc odzove navdušenemu pozdravlja- J™ njii množice, ki jc napolnila trg pred carsko palačo In kleče h pela državno himno, nI mogel govoriti. V silnem glnjenju se H jc z roko prijel za grlo. Carica nI mogla Iti za njim; opotekala ® so jc. Odvedli so jo v njene solic, kjer so jc skušala pomirili pj ln misliti na odredbo, organiziranje ustanov bo darovala vse svojo srce ln vse svojo sile, z globoko Ijubcz,- n nI jo, k! Jo je čutila za Rusijo. Nihče bi v tem trenutku ne i v njeno huiic, i\,ii:r nu jc „>,„„,.... ,,,.„,...., ie, ki jih je bilo treba sprejeti za takojšnje C IV za pomoč vojnjočlm sc. Tem ustanovam ^ ■ i-*: mogel predvidevati, da bo obrekovanje šlo tako daleč, da jo bodo hudobni je/.lkl obtoževali, da Izdaja svojo novo domovino, n katero jo ljubila z vsemi svojimi silami... j, Car jo naznanil Imenovanje velikega kneza Nikolaja kot (4 glavnega poveljnika vseli vojaških sli z diktatorskim polno- jM niočjom. Med spremstvom velikega kneza sc jo ponosno šope- gj tnlo: »Veliki knez jo dobil vso oblast, vso pravico, razen kro- |y ne ...« Car se jo umaknil. Car zares nI vladal več. Ril jc samo še Igrača dogodkov In gj ljudi, ki so sc trudili, da bi vodili te dogodke. Tukaj lahko h končamo naše pripovedovanje o drugI polovici vladanja. Vse M ostalo je samo slika žalostnegn umiranja. Za carja ln carico je jjjj svetovna vojna lilla prvi del krlževega pola, ki naj 1)1 sc kon- H čal štiri leta pozneje v lilšl Ipatjcvn v Jckaterlnoslavu. ' VIII. « Dve žrtvi električnega toka V Višnji gori se je v torek pozno zvečer zgodila huda nesreča. Žrtvi električnega toka sta postala sinova pokojnega višnjegorskega župana Josipa Erjavca, brata 28 letni Stanko Erjavec, elektromonter, in kmet Metod Erjavec, 25 let slar. Prvi je v bližnji vasi Polje napeljava! glavni vod električne neprave, drugi mu je pri napcljeval-nih delih pomagal. Zadel ju je okoli 20.30 po nesreči močan električni tok. Bila sla na mestu mrtva. Vsika zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Oba brata sta bila dobra in odločna fanta. Pogreb obeh bralov bo v četrtek, 5. t. m., ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Višnji gori. Bodi pokoinikoma ohranjen časten spomin, sorodnikom našt iskreno sožaljc! Pogreb pisateljice Lee Fatusjeve V torek, 3. avgusta, je bil pogreb pokojno pisateljico Lee Katiirjevc z Žal iz kapelico sv. Jožefa k Sv. Križu. Pogrebne ohrode je opravil šentjakobski upravnik župnije g. Casermnn oh asistenci gg. Snoja in Šinkovca. Pogreba so jo udoložlln lepo število njenih častilcev, mod katerimi smo videli več književnikov, nn čelu s starosto Finžgnrjem, tako Pavla flolio ter zlasti niladikarjev in dominsvetovcev knkor Veli-konjo. Lovrenčiča, Pogačnika, Jajčna, Sa-lija, ki je zastopal Ljudsko knjigarno, zastopnike Mohorjevo družbe. Vrten in drugih listov, kjer jo pokojnlca sodelovala, ter zlasti mnogo odličnega ženstva, njihovih pisaleljlo Strojnikovo. Kmetovo. Mnro Tavčarjevo. Hafnerjevo, dr. Ljubo Prennorjevo, dr. Trdinovo ter organizatork ženskih združenj v Ljubljnni, na čelu 7. go. dr. N h tlačeno vo, dr. Logarjevo, Lebnrjcvo, Sadarjevo, dr. Kroftovo, Vodcbovo in drugimi. Izredno mnogo je bilo moških pogroboev, med knto-rimi smo videli tudi vsctičiliško profesorje dr. Polen. dr. Sajcvicn. dr. Skrlja. prelnia Volca, kanonika dr. KUnarjn itd. PogreSall smo snmo več mladine, dijakinj in aknde-mičark, n katerih bi človek mislil, dn bodo v večjem številu pospremile najstarejšo slovensko pisateljico nn njeni zndnjl poti. Poslovilni govor na Žalah je imel urednik Ilo-ma in svetn lor urednik njenih Izbranih spisov dr. Tine Dcbeljak. -Govor prlobčujo- Zamenjava starih obrtnih pooblastil in dovolil Po naredbi Visokega komisarijata morajo vsi obrtniki do 5. novembra t. 1. vložiti pri pristojnem občnem upravnem oblastvu nekolekovano prošnjo ra zamenjavo starega obrtnega lista, ki ga je priložiti prošnji, z novim dvojezičnim pooblastilom. O vloženi prošnji izda obla-stvo potrdilo. Če se prošnja v odrejenem roku ne vloži, 6e imetniku obrtnega lista odvzame obrtna pravica. Dvojezični obrazci prošnje za zamenjavo starih obrtnih listov se dobe pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 in na sedežih Pover-jeništev po 0.50 lir. Nakazovanje usnja Pokrajinski svet korporacij bo nakazoval čevljarjem usnje za moRoc avgust t. 1. v dobi od 10. do konca incsoca. Čevljarji lz Ljubljano dobo nakazila za avgust od 10. do 20., podeželski čevljarji pa od 10. rio konca meseca. No gledo na te omojitvo dobijo usnje izven določenega termina tudi čevljarji, ki dokaznno zaposlujejo več nego tri pomočniko. Vsak čevljar mora prinesti s seboj zadnji plačilni nalog o predpisu prispevkov za zavod za socinlno zavarovanje ter potrdilo združenja, da navedeno število pomočnikov dejansko pri mojstru dela. Izprcmomhe v stuležu pomočnikov lekom meseca so ne vpoštevajo. Kdor ne bi prinesel tega doknza nc ho dobil nnknzanega usnjn, ki oripnrio na i unčniko. Podeželski čevljarji morajo obonom prinesti s seboj potrdilo pristojne karnhinjersko postaje, da jo kraj njihovega oliratovališča pod stalno kontrolo italijansko vojsko. Ilruz tega potrdila sc usnjqo no nakazuje. Razdeljevanje krompirja Prohranjevalnl zavod Visokega komisariata sporoča, da bodo od 7. do 12. avgusta tvrdke: Gregorc, finrabon, Ilalio-vcc, Jelačln, Smerkolj, 2olezničarska na-bavljulna zadruga potrošnikom prodajale novi krompir Iz 4. pošiljke, ln sicer po 1 kg na odrezi»k 704 navadne živilske nakaznice, Izdane od mestnega preskr-bovalncga urada v Ljubljani. Prodajna cena znaša 2.40 lir za kg. Kdor bl do vključno 12. avgusta krompirja no vzel, izgubi pravico do nakupa. Bolgarski pridelek krompirja. Leto« se obeta v Bolgariji Izredno dobra letina krompirja in časopisi žo opozarjajo, dn bo treba nn veliko izvesti sušenjo krompirja, kor bo pridelek tnko velik, da svežega ne bo mogočo porabili vsega. Vremenska napoved. 5. avgusta (č«trtek): V četrtek nestalno, bo deževalo ln grmelo, a del dneva bo ludi sončno. t. avgusta, (petek): protežno jasno, podnevi vroče. mo na drugem mestu v Kulturnem obzorniku. Ob grobu pa so jo v Imenu ženstva ter ženskih pisateljic v ganljivih in pesniških besodaii poslovila pisateljica Mara Tavčarjeva ter spustila v grob za slovo ovetje. ki ga jo pokojna v svojih spisih tolikokrat spletala. Tako se jo občinstvo '/. lopi m zadnjim spremstvom poslovilo od pisateljico Leo Faturjevo ter ji Izkazalo poslednjo čast ln hvaležnost zn njeno delo in njeno ljubezen. Naj počiva v miruj KULTURNI OBZORNIK | Spominu t Lee Faturjeve Tu priobčujemo govor, kakor ga je imel urednik njenih Izbranih spisov dt. Tine Debeljak pri pogrebu pisateljice na Žalah: Poslavljamo se oil skromnih telesnih ostankov nnjstarejšega slovenskega pisatelja — pisateljice Lee F u t u r - H Knl vnrijn cnrske rodbino. . (1914—191S) 1. Na delo za vojno p o t r e h e. že prvi dan vojne jc carica sklenila, da lio v carski palači ^ obnovila svoje »skladišče« obleke In potrebščin 7,a ranjence. Iz- IS vedla Jo takoj ta svoj načrt v mnogo večjem obsegu kot pred J desetimi leti. Uspeli pa Jo to pot lili mnogo manjši. Razlog za to gj Je lili v dejstvu, da so podobna »skladišča« organizirali v palačah B velikih knezov, v vseh ministrstvih, v vseh večjih državnih za- ^ vodih Itd. Spontano lil vsestransko navdušenje za pomožne or- pn gunlzaclje. ki naj lil podpirale vojskujočo se armado, jo bilo in preveč obširno, da lil se moglo strniti v eno stilno organizacijo. ^ Poleg tega jo Ililcčl križ pred približno desetimi leti ustvaril g krasno ustanovo »vojnih skladtšč«, ki je začela takoj poslovati JJ un vsej fronti. Carlčlno »skladišči!« jo torej ostalo v senci. Ta Jj ustanova bl sicer mogla Izpolniti važno nalogo, da bl namreč Kt približala carico pctrogrujskl družbi, če bl vladarici uspelo, da B lil zbrala okrog sebe, kakor pred desellml leti. vso odlično gospe pj tz lc družbe. Ob tej priliki pa le gospe niso pokazalo nikakega fi nn v dušenju, dn bl sodelovale pri ustanovi, ki jo je organizirala carica, llllo je celo nekako Izzlvnnjc v tem, da so svoje sode- p. bivanje ponudilo drugim podobnim organizacijam, predvsem 13 »skladiščem«, Ul jih je organizirala velika kneglnja Marija jj Pavlovim, Prepad med carsko palačo in petroivrnjsku družbo ^ je lili že preveč globok ln iinhenii stvnr ga nI nioitla napolnit!. B Razna »skladišča« so se spremenila v ženske krožke, kjer so Jc 5 opravljalo In ohrekovalo ubogo, nesrečno carico. j\i j e v e. Z njo polagumo v grob lep spomin naše literarne preteklosti, ki se je razbohotil v desetletju pred prvo svetovno vojno, pa je po dolgih letih mrtvila zacvetel zopet v |Kizncnr jesenskem cvetju, ne usihajoč do zadnjega trenutka. Zdaj sc pred nami sesuvu v prah in pepel. Sesuva se to skromno ž'-nsko telo, ki je marljivo kot mrav- 1 jn delalo vsakdanja, tako malo cenjena, n tako potrebna ženska opravilu: vse življenje je šivala, pripravljala hrano zu svojce, zbirala zdravilna zelišču s tisto žensko potrpežljivostjo, kot je lastna vsem našim dobrini gospodinjam; toda — ta gospodinja je znala zamenjati kuhnlnico tutli s peresom, s čudovito svojsko besedo ler z, odločno, tla, izrazito moško gesto, s kntero je posegala v politična dejanja dedov in prndfdov in snnjnla celo, da bi mogla doumeli Atilovo vladajočo voljo. Pruv v mislih na povest o njem je trpelu zadnje trdne, ko jc hiln polti« voljo in načrtov kot mlad človek, n se je že nagibala v zemljo svojih očetov. Njej sc ni bilo težko vrniti med mrtve dede, saj je vedno živela z njimi in iz njih. Lea Faturjeva namreč ni bila pisateljica naših dni, ne naših strasti in burij, temveč bila je opiso-vnteljica sveta naših prednikov, njihovih sanj in sreč, odpovedi pa tudi političnih borb, ki jih je razumevala in tolmačila z modrostjo moških urejevalcev sveta. To so bili časi francoske Ilirije, beneških bojev na morju, turških zgodb in poljskih vojska, tridesetletnih viher in — meščanskih razmer stare Ljubljane, ki io je poznala kot malokdo. Pa ni poznala samo Ljubljane. kjer je nepretrgoma živela zadnjih petdeset let, temveč še bolj se je zamikala v domačo burjo in lepoto pivške doline, kjer se je rodila in kamor se je povračnla s svojim pravljičnim svetom. V njej se je združila vednost očetova in materina in še treh rodov nazaj, vednost vseli zgodb zemlje od Zagorja do morja: knr je bil njen svet, svet burje, strnsti, odpovedi, skritih čednosti njenih junakov in svet njenega bajeslovja. In postala je hrnniteljicu le domače tradicije, knkor jo je spoznnln iz ust in knjig, njena svečenicn in oznnnjevulka v času, ki ni bil naklonjen nc zgodovini ne itii-ličnosti in ne heroizmtt, idealizmu in . optimizmu, ki gn j<- bila polna, čeprav jc vedela, dn nj dosegla trga, knr bi rada in knr bi lahko životo- novice Koledar Četrtek, S. velikega »rpana; Marija Snežna; Ožbalt, kralj ia mučenec; Emigilij, škot in mučenec. Petek, {. velikega srpana: Gospodovo gpremenjonje; Sikst II., papež In mučenec. Zgodovinski paberki J. velikega srpana: l 1715. je FC v a en Savnjslci premagal Turke pri Petrovaradinu. Po karlovškem miru je morala Avstrija ta več let zanemariti svoje protlturške načrte, ker se je zapletla v Špansko nasledstveno vojno (170(1,—1714.). Turkt bo dobili priliko, da si opomorejo Nagli uspeh proti Petru Velikemu jih je opogumil, da so začeli misliti, kako bi dobili nazaj So druge deželo, Izgubljene v Sremsklh Karlovolh. I.eta 1716. so nepričakovano napadli drugega člana »Svete zveze« — Benočane. Ti so imeli na Moreji lo majhne posadko, zato so Turki hitro zasedli ves polotok. Manj uspeha so Imeti v Dalmaciji, kjer se jim je SinJ več mesecev junaško upiral. Avstrija prvotno ni nameravala pomagati zaveznikom; preveč je bila izmuče na od Španske nasledstvom: vojne. Po turških uspehih na Moreji pa se je le odločila poseči vmes. Njene čele so pod vodstvom Ev gena Savojskega žc prve dni razbile turško vojsko pri Petrovaradinu in jo potisnile lz Srema In Banata. Prihodnje leto je Evgon pri Beogradu Turki ponovno težko porazil, nato pa hitro osvnjal fcumadijo. Turki sn sprevldoll, da Je njihova vojaška sila zlomljena, zato so pristali na mirovna pogaja nja, ki so s« končala v Pninreveu 11711). Avstrija je dobila Banat, ostanek Srema, bo-gensko Posavino, severno Srbijo do Zahodne Moravo In zahodno Vlaftko do reke Olta. Benečani so izgubili Morejo, povočall pa po-. sest v Datmazil, ki jo dohlln svojo dokončno meje. — O sv Lovrenci — je začetek jeseni — O sv. Lovrenci — vse vode zdenel. — O sv. Lovrencu in Jerneju lopih dni. se vsakdo Jeseni lahko veseli. — Sv Lovrenc ču je jasen, tudi grozd bo strden in viničar ho glasen. — Sv. Lovrenc pa sv Jernej lep, Se dolgo v jeseni ho topel svet — Sv Lov-renoe — vsaka voda ko zdenee (mrzla) — Sv. Lovrenee že v rokavicah tnašuje — Sv. ,Lovrenoe maSuje v rokavicah, sv Jernej pa v kožuhu. — Sv. Lovrenca grozdje mehko — viničar obeta si vino slndko. — Sv. Lovrenca — vsaka voda iz zdenea — I. Sašelj. — Celici ni roj napadel nogometaše. V nekom južnočeškcin kraju je čehelni roj tla-padel nogometno igrišče v trenutku, ko so nogometaši igrali. Igralel In gledale! so bili pognani v beg in čebele so obvladale igrišče, dokler Jih niso z ognjem pregnali, ftole čez tričetrt ure so mogli nogometaši nadaljevati svojo igro. Več nogometašev so čebele oplkale in so jim morali nuditi zdravniško pomoč. Novi grobovi •j1 V Mokronogu jo umrl gospod Slavko Sira t. veleposestnik. Pokopali ga bodo v četrtek, 5. avg. ob (i popoldne na župnem pokopališču. Naj v miru počivat Žalujočim našo iskreno sožatje! Osebne novice = Prnmovlran je bil na ljubljanski uni verzi za doktorja tehniških ved g. univ. docent Inž. Milovan OolJevSček, predstojnik zavoda za vodno zgradbe na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Čestitamo. — Naročajte ne na našo novo knjižno zbirko >Svett. — Jubilejna razstava r,n pokrajinskih slik V. Skrulnega je odprla vsak dan do nedelje, 8. avgusta 1913, ml 0 dn 12 in od i do i v novi dvorani ateljeja državnega gledališča. Cesta Vlklorja Emanuela III.. št 13, nasproti vladne palače. — Vročina nc odneha. Zelo vroč je Vi 11 torek. Tu dan je bila dosežena Sc višja maksimalna dnevna temperatura kot v pono-tlbljek. Toplomer jo v senci na univerzi po kazal +31.7 stopinj Celzija. Nebo je bilo čez dan jasno in bislro kot ribje oko. V sredo zjutraj sprva nizka in gosta megla. Z Barja je megla hitro izginila. V sredo zjutraj najnižja temperatura +15o C Barometer lahno pada. V sredo je barometer zjutraj dosegel 7(11.0 mtn. — Najlepši spomin — fotografska pive-rava, tudi po vsaki stari sli'ii Fotu li e m , Ljubljana, tVotfuva s. — Slovenski pregovori o sv. Lovrencu. 'Ako je na sv. Lovrenca dan lepo. bo vsa jesen lopa. — Ce jo na sv. Lovrenca dan lepo alt sv. Jakolm dan brez megle, ho malo snega. — Ce jo na sv Lulvrenea dan lepo vreme, se vol smeje (ker bo lepa jesen in dosti pase), če je pa grdo, se joka. — Ce na sv. Lovrenca dan grmi, Jožic ni. — Ce je na sv. Lovrenca dan grozdje mehko, bo vino sladko. — Ce sv. Lovrenca v liladu ma.šuje, bo huda In trda zima. Lovrence deževen — nntn vino sladi, lepn ajda moč po njem dobi. — Lovrenc v vodo kamen vrže, no hodi v njo, mrzla je že. — Na dan sv. Lovrenca se začno jesen. Ljubljana Duhovne vaje zn dekleta bodo v t. i ehtenlurnn od 14. rl.i IS avgusta. 1'rlčetek 14. avgusta ob fi zvečer. Prijavile se na: PrcstojniStvo Llchteuturuovega zavoda v Ljubljani. Mlekarno, ki Imajo upravičence zn kon-denzlrano mleko, naj Istega dvignejo pri svoji zadrugi »Mlekotrg« Črko A-L S. t. 111. od 16—11), črke M —7, pa 6 t. m. od 15—IS. uro. Cesta Soške divizije deloma zaprta. 7,n radi ureditve neslifča bi mestni tehnični oddelek makadamski del Ceste Soške divizije v četrtek, S. avgusta zaprl, pnč bo pa za promet odprt tlakovani del te eeste. /a onemogle in ».tare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevt ulici tvrdka >Oai-danu podarila ?0ft tir v počastitev spomina pok, g. Janeza Skuhiea Mestno županstvo izreka dohrotnici najtoplejšo zatiralo tudi v imenu pod-piranih. Stcnografskl tečaji v počltnleah se pričnejo dne s. avgusta. Korospoiidenčno in de-balno pismo, pnrlnmontnrnn stenografija! Oddelki za začetnike in naprednejše! — Posebni tečaji tudi za strojepisje. Znanje teli dveh praktičnih spretnosti je trajno vrednosti in potrebno v vsnkom poktieu — Počitniški tečaji so posebej priporočljivi tudi zu dijake-inje. — Učnina jo zmerna. Infor-mncljo daje in sprejema prijavo: Trgovsko ufillščo »Chrlstolov učni zavodi. Domobranska 15. Učite «e strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) se prično dne 7 in '.1 avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnima, raznovrstni pisalni stroji. Pouk io dopoldne, popoldne ali zvečer Po želji obiskovalcev. - Učnina je zmerna. — Poseben tečaj tudi za stenografijo. — Počitniški tečaji sn posebej priporočljivi zn dijake-inje. - Zahtevajte prospekt: Trgovsko ličlllSče »Chrlstofov učiti zavod«, Domobranska 15. Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi pn vsaki start sliki l''oto II c m, Ljubljana. Wolfova t. Popravni Izpiti! DijnkUin je) ki žele uspešno popraviti slnbe letne ocene, naj se čimprej prijavijo k nami Poučujemo vestno vse potrebne predmete. Istotnm se bodo pričeli jezikovni tečaji za srednješolce (nemščina. italijanščina, latinščina, grščina). Honorar nizek! Vpisovanje dnevno od 8 do 12. Korepotitorij. Mestni trg 17 I. Cen j. starše že sedaj vljudno opozarjamo nn učno tečaje za popravne izpite v Llolitcn' turnovem zavodu, kjer bodo poučevali samo gimnazijski profesorji trikrat po dve učni url na teden vse elimiazljsVe In meščanskii-šolske predmete. Vpišejo naj se tudi dijaki, ki nimajo popravnega izpita, n želo kakšen predmet temeljito predelati. Vpisovanje od •J. dn 5. avgusta dnevno od !l do 11 ure. — Vodstvo uinih tečajev v Llclitcnturiioveiii zavodu Ambrožev trg. Kopalna sezona v polnem razmahu. V vročih pasjih dnevih so vsi kopalci in ljubitelji kopalnega Športa zelo zadovoljni in je sedaj kopalna sezona v polnem razmahu. Glavni val kopalcev z vseini prirastki prihaja tja nn Ljubljanico, ki je ob obeli bregovih že od zgodnjih dopoldanskih ur dn poznega večera gosto obljudena. Vrvenje ob največji vročini jo res podobno vrvežu ob velikih morskih kopaliških. Dnevno se ob Liuhl ianiei zbere do 10.0110 in šo več kopni eev. Da jo Ljubljanica tako obljudena, jo pripisovati tudi velikemu dotoku kopalcev Iz bežigrajskega okraja, iz Šiške in drugih okrajev. ■Srednješolci ke In akadcinlkl-čarkc! Počitniški tečaji za strojepisje In stenografijo se prično dne 7. In 9. avgusta. Znanje dveh najvažnejših praktičnih spretnosti je tra.iue vrednosti. — Učnina .ie zmerna. Informacije daje in sprejema prijave dnevno dopoldne iu popoldne: Trgovsko iičlllšče »Chrlstolov učili zavod« Domobranska 15. Na živilskem trgu. Novost na trgu so bilo v sredo melone ali kakor jim nekateri pravijo »lubenice«. V sredo so bili z njimi branjevci dobro založeni in so jih ljudje kai radi kupovali. Bile so Po 4 tire kg. Mnogi ljudje so jih kupili kar po eele buee. Melone so prispele Iz Gorizije. Na trg je prišla tudi pošiljka boljših jabolk, ki so bila kal hitro prodana. Trg jo bil (lrllgarc dobro zatožen s kumarami, strečjim fižolom, ki ga je letos prav obilno, in. razno zelo-njavo. Tudi glavnate snlate je bilo v sredo mnogo več naprodaj kot pretekli teden. Naprodaj je bilo mnogo lisičk. Jurčkov ni. Tudi dokaz sline vročine. Pravi pasji dnevi kar nočejo odjen.inti. Iz dneva v dan nas pritiska sileu vročinski val in marsi- kdo željno gleda sleherni večer na nebo, čo bo le morda ponoči kaj dežja, ki bt ohladil prehudo razgretost Notranjo žejo gasijo ljudje z vsakovrstnimi osvežujočimi pijača mi, malluovcein, limonado, oraiižailo, pred vsem pa s sladoledom, kar zgovorno pričajo po vsem mostu nastlani škrnielJL Pn ludi pivo je zaželeno. Kar kmalu gostilničarji potočijo odmerjeno jim količino Res pa motna in uvidevna je bil« takšna porazdelitev In nič čudno torej ni. da ob dneh. ko pivovarna -Union« deli pivo svojim odjemalcem, stoji dolgn vrsta vozičkov 1n voz. pred katerimi s sklonjenimi glavami d remiju jo pristni gostilniški konji V lepem redu in primernem sožitju se porazdelitev lepo izvrši in zaključi — in Ljubljana je spet preskrbljena s pivom za cu dan pasje vročino. Naznanila RADIO. Četrtek. 5. avgusta: 7 30 Pesmi in unpevi. — 8. Napoved času; poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče — 12 30 Poročila v slovenščini. — 12 1.'' I.alika glasba — l.t Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10 Poročilo Vrhovnega Povelistvn v slo veuščini. — 13 25 Prenos iz Nemčije. — 14 Poročila v italijanščini — 14 10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I) M ftt-jnnee — Lahka nlnslm — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa: pornčlla vila lljaiiščini — 17.15 Orkester vodi dirigent Angelini — 19 Sil Poročila v slovenščini. — Iti.45 Plošče. — 20 Napoved časa: nomčlln v italijanščini. — 20.10 Koncert vodi dirigent Previtatl — 20.50 Koncert mezzosnprnnistko 101»,e Knrlovčeve — 21 20 Znani dueti 21.50 Orkester vodi dirigent Gallino. — 22.25 Planinske pesmi — 22 45 Poročila v Italijan ščlnl LEKARNE. Nočno službo lina.lo lekarne: mr SuSnlk. Marijin trg 5; mr. Deu-Klanj-šček, Gesla Arielle Itea 4; mr. Bohinc ded . Cesta 29. oktobra HI. Piiizvpilnvnnln Ključ IVcrthritr sem našel v soboto, dne 31. julija pri Zadružni zvezi. Doli se v upra vi »Sloveliea ■ Izgubil sein listnico z važnimi dnktimon ti (propustnlea. osebna 1'kazniej itd.) ter prosim najditelja, da jo odda nn rešilno po stajo v Mestnem domu Izgubila sem na njivi nasproti mizarstva Ilavnlhar ročno torhleo z ključi, inženvenei in neka i denarja. Pošten naiditetj se na proSa. rla odda prnti nagradi na naslov Turk Koza« Bežigrad 18-1 S Kpo«l. Štajerskega V Mariboru so nmrll: 25 letni delavec Alojzij Vrbnjnk, 47 letna žena pekovskega mojstra M. Koren, elektrnnionter Frane Vlz-jak iz Umivanja in Frane Gregnrlč, zdrav nisko tehnični asistent mnrlbnrske bnlnlS-niee. — V drugi' polovici julija io bilo Mariboru 92 rojstev, in sicer 41) dečkov in 52 deklic Smrluih primerov jc bilo 43. porok Pa 31 Za materjo In sinom Se oče. Januarja letns jo v Mariboru umrla Julija 1'urgnj. aprila meseca so je smrtno ponesrečil njen sin Frann, sedaj pa je umrl še očo Ivan Pu rga j mizar in tapetnik Ivan Pur gaj je svojčas preselil Iz Gradca v Maribor in bi v kritkem obhajal 50 letnico svoje obrti Bil ie ilnlgn časa edini parketni mojster v Mariboru, ki je svojemu rokodelstvu delal čast. Purgnj jo Imel deset otrok, od kute rili jih živi šo pet. I a Srbije Vpoklic novega letnika na obvezno delo Vodstvo srbsko delovne službe za obnovo dežele in gospodarstva je vpoklicalo na odslužen ie predpisanega roka vso obveznike te službo letnika 11)22. Beograjske slaščičarno zanrte. Beograjska policija io bila v zadnjem času znova opozorjena nn nepravilnosti, ki so se dalj časa dogajale v posameznih beograjskih sla ščičnrnah Policijski organi sn z,'itn napravili v več slaščičarnah preiskavo ter sn pri tem ugotovili, da so posamezni slaščičarji prodajali sladkor, ki so gn dobivali od ravna tel.istva zri prebrano, nn črni linrz.l, sladkarijo pa so sladkali s saharinom. Oblast je zaradi ugotovljenih zlorab kaznovala vse slaščičarje s tem. dn je s takojšnjim ukrepom zaprla vsa slaščičarne. 8. »Klik, klak,« so pela kolesa in Mičca je rastla Prerastla jc že obleke, ki jih je bila sešila rajnka mama in stara Urša, ki jc gospodinjila dedu in njej, ji je prvič spletla drobccne kite. Vlaganje stročjega fižola 1. Eižol v stročju skrbno očistimo in hitro prevremo. 2. C e/ noč gn rnzprostrcmo po mi/i, du so popolnoma olilmli. 3. Eižol dnino v pripravljeno vrečico. lahko je i/ starega blaga — ostankov, veliko, kot jc posoda, tako da lah-ko vanjo brc/ sitnosti vložimo vrečico. 4. Na lo/imo nunjo primerilo deščico ter nekaj kilogramov težak kamen. 6. Že zvečer prekuhamo poldrugi liter vode in pol kilograma soli. Ohlajeni sinili vodi dodamo šc tri desetinke litru belega kisa in vlijemo vso tekočino v posililo s fižolom. 7. Po približno 6 tednih je fižol /e uporaben. Pred uporabo gn i/plaknemo z mlačno vodo ter gn pristavimo k ognju v mrzli vodi. Ko votla zavre, io otl-lijcmo in zamenjamo z nir/lo. katlur zavre, Ce/ eno ali poldrugo uro (čas jo odvisen od vrste) jc fižol kuhan in gn lahko pripravimo na poljuben način. To je način vlaganja fižola v slano vodo. Sedaj še kratko o vlaganju surovega fižola v kozarce. o) Na 1 kg fižola 125 g soli in 30 g ladkorja. b) Svež fižol prcrc/cino po dolgem in gn potresemo z odgovarjajočo količino soli in sladkorja ter tako pustimo čez noč. c) Naslednji (lan ga vložimo v ko/nr ce. V kozarec enega litra moramo spru IEL lil IVO MATICA II 41 Vesela piistolov&čtna mlade plesalke. Jazz, smučanje In razkošne plubnc revije »Želim si ljubezni« V glavnih vlogah: Marlkn ROcl«, Viktor Staal. Mnily Kahl. Predstave ob 16, 18 30. IEL U SI lil30 SLOGA Tajlnstvena ljubezenska drama »Molčeča ušla« z znanimi Igralci: Fnsco Clachottl, Anetto Parh. Andica Checchl, Carlo Campunlnl. PUEDSTAVU ob 14, 16 ln ol> IS. url. IEU KINO UNIO\ I2-2l Zahnven fivedskl film Iz življenja današnjo šolsko mladino tn njenih učiteljev »Učitelj glasbe« V gl vi. : Adolf Jnhr In Allce Nilson I'ia:UaTAViy ob 1 6 30 ln ob 18 30 Nova najdišču rud nn Švedskem V švedskem kraju Klarken blizu Nra-estra so odkrili nova ležišča rudnin, katerih količine zaenkrat Sc niso mogli približno oceniti Ze preteklo leto so la ležišča odkrili iu sn tast družbe Bollden Sprva sn strokovnjaki mislili, da se bo iz rudnine dalo pridobivati zlato iu srebro, sedaj pa sn poskusi in raziskovanja pokazala, da bo dala nova rudnina največ grafita. napolnjen, vlijemo vanj še tekočino, tako da jc fižol z n jo pokrit. d) Ko/arcc dobro zapremo ter jih iprnvitno v klet. Tako pripravljen fi- viti najmanj 1 kg fižolu. Ko je ko/.urec I žol ohrani zeleno barvo. NOVA KMI/NA ZBIRKA pis«, pogledala nnzoj k svojemu rojstvu in zapisala tole sodbo o smislu svojega življenja: — Ogledale so si Rojenice otroka, položenega v pisano zibelko, ki je imela na čelu veliko srce in Marijino podobo; in vse tri so kimale: »Ni rojena pod srečno zvezdo.« Potem jia je dostavila vila s KaKca: »Menila bo, da bo sklatila zvezde z neba, pn bo obležala strta, zlomljenih peruti. Stavila si bo cilje, ki jih iie bo nikoli dosegla. Eju-jem ji usodo njenega deda po očetu, sanjača in iskalca zakladov!« Zeleno-htsa vila iz Pivških voda ro dostavi: »Naj ima delež po materinem starem očetu: plnhost in nepriprnvnost — zagrabiti o pravcin času. Tistemu dedu so se prikazala železna vrata v steni in psiček mu je ponujal zlat ključek, pa gu ni videl in si tako nakopal nesrečo za tri rodove.« Svoje modre kodre strese vila izpod Maština: »Človek čuti gorje samo, ee se 11111 prepusti. Dajem ji moč, dn ubeži vsemu hudemu v deželo sanj. V vednetn upanju in pričakovanju ji bodo tekli dnevi, dokler se ne otrese pepelu okvir!« — Tako je napisala tik pred smrtjo ter se potem, ko je odkopala toliko zakladov, ki so jih hranili naši predniki, in je delala v dobi, ki je ni znala tako zagrabiti, kot bi konjunkturistična pisateljica morala hoteli, umaknila vsemu hudemu v deželo večnih sanj in svojih dedov. Od njih je sprejela izročila za deset rodov nazaj in sama postala — izročilo za bodoče. Izročilo: močne žene, čudovito nadarjene in energične samoukinje. ki so je poleg drobnih skrbi dokopala z lastnim talentom, voljo in pridnostjo do slovesa najboljših slovenskih pisateljic ter se uvrstila med boljše slovenske pisatelje zgodovinskih povesti; izročilo žene, ki je postala izrazita pesnica stare Ljubljane ter varuhinja zagorske bajeslovne tradicije, varuhinja ognjišča, katerega ogenj naj gori iz roda v rodi In to je njena velika vrednota tudi zn današnji čas, ki ga zdaj zapušča na poti k Bogu, kateremu je živela »v upanju in pričakovanju«, porojena v zagorski burji naj v miru počiva nn ljubljanskem polju, v središču naroda, ki nč pozna meja, temveč samo sklenjene tisočletne zgodbe besede in krvi iii katerih ena — lepa, čista, dobra in tudi pomembna je — življenje in dv:lo pisateljice Lee Faturjeve! Njenemu zemskemu literarnemu spominu pu želimo — srečne zvezde, kakor .)•:• ni doživela v tihem, odpovedi polnem življenju I Jean Giono: »žetev« Slovenčeva knjižnica zv. 58. prinaša v prevodu Janeza Skržolca znano francosko delo, ki je prevedeno vsaj že v enajst drugih evropskih jezikov, Gionojevo novelo, ki ima vrednost romana, »Žetev« iz leta 1930. Tako nam je dala Slovenčeva knjižnica pogled v eno najbolj znanih del moderne francoske književnosti, ki ie imelo velik odjek doma in v svetu Pomeni pa tudi — literarno zgodovinsko vzeto — zanimiv plod posebne literarne struje, katere predstavnik in protagonist je ravno Giono, ter bi jo lahko imenovali vitalizem, kakor jo imenuje prevajalec v uvodu, aH pa še boljše — naturizem, ki se loči toliko od naturalizma, kakor se loči pesimizem od velikega prirodnega optimizma Naturalizem je s svojim kultom okolja, gmote in materije ter strasti, katerim človek ne more odoleti, vodil človeka proč od žrtev, odpovedi, dela in idealizma v razvrat in užitek, po beli kugi pa v materializem, katerega posledica je ravno v Franciii, deželi naturalizma, nravni in telesni propad. Tako se jc zgodilo, da je francoska vas izumrla in to ravno v pohlepu po boljšem, materialističnem življeniu: zato je vas bežala v mestni proletariat. Ta želja po lahkem življenju in sproščenosti v mestu je škodovala Franciji več kot vojna ter uničila cele vasi, kjer je n. pr nekie v treh letih izmeti 20 ognjišč ugasnilo 17, drugod pa je bilo še hujše. Zapuščene hiše, zapuščene kmetije, polja in vasi so bile nagrobni 6pomenik materializmu, ki se je v literaturi očitoval v naturalistični umetnosti Po svetovni vojni pa se je naturalizem sprevrgel v drug tečaj: tudi na osnovi naturalizma se da priti v nov razcvet življenja, kajti prirodno ie, da je človek dober in ne slab, da nc umira, temveč da raste in postaja zmožen velikih idealističnih dejanj. Vse prirodno, je dobro, na tem načelu je gradil moderni ekspresionizem, in na tem naielu so moderni naturalisti pridvignili naturo v idealistične, moralne višine, ter io poduhovili: materialističnemu naturalizmu so postavili nasprotno poduhovljeno naluro, življenjski gon postavili kot izhodišče ter tako postali — vitalisti ali naturisti. Dve oznaki za pisatelje, ki vodijo k lepšemu, boljšemu, k optimističnemu življčnju po svoji veri v dobroto in etični smisel življenja samega kot takega- ne na razumu, temveč na čutu grade nov duhovni svet moralnih in etičnih vrednot To je tipični ekspresionistični izraz naturalizma, ki se izraža tudi v figurativnem, mataforič-nem jeziku, ki dematerializira gmoto in jo poduhovi, tako da se zabriše vsaka sled med mrtvo naravo, ki živi kot človek, in človekom, ki se spremeni v naravo. Te uvodne besede se mi zde potrebne za oznako povesti »Žetev« Jeana Ciionoja. Je to dvodelna povest, ki govori v prvem delu o izumrli vasi Aubignane v Pro-venci t°r o njenih zadnjih treh stanovalcih: kovaču Gaubertu, stari vdovi Mame-che ter orjaka štiridesetletniku Pan-turleju Ko se izseli še kovač in se odpravi Mameche v svet, di pripelje odkoder koli Panturleu ženo ter umre, vabeča bivšo plesačico Arsulo v samoto ostane Pan-turlej sam « svoiimi goni po ženi in živ-ljertju v naravi, ki sta dve prabitni sili v človeku. Ko zasluti prihod žene-samice v vas, kamor pride Arsula z Gedemusom, kateremu vleče kot vprežna žival ročrfi voziček za brušenje nožev, se v njem sprosti nagon, kot njej prej v vetru, in po padcu v slap in srečanju z žensko zaži-vita prva dva pračloveka zopet v zapuščeni vasi. H. del je sedaj nova Hamsu-nova povest »Blagoslov zemlje«, ko dva človeka, mož in žena, v potu svojega obraza nanovo osvajata zemljo za človekovo bivališče in to ne v kakšnih eksotičnih. neobljudenih krajih, temveč — sredi Francije, izumrle Francije, ki se je odpovedala kmetijstvu Panturlc in Arsula postaneta protagonista novega življenja na kmetih, novega plodnega sožitia ; z naravo, sama del narave ter oživita izumrlo vas. kamor se priseli že prvi eo-sed, ko se Arsuli oglasi prvo materin-I stvo. Francoska vas bo no delu In ljubezni ter tesni zvezi z naravo takih junak iv, kot sta tu dva pračloveka, nanovo-oživo- la. In »Žetev« je literarni spomenik prve vrfte tej novi, naravnost programatični ljubezni do grude, kar je bilo ravno prvo desetletje po svetovni vojni modno geslo, ki naj človeka iz materializironega meščanstva pripelje zopet do prirodnega življenja na zemlji V tej povesti ie ta misel prikazana na izrazit umetniški način ter jc povest velika umetnina, ki nas zajame s sugestiv-nostio in polnokrvnostjo čutov, z vele-pesmijo naravi, ki je aktivna kot človek, pa zopet pesem čleveku, ki je samo en del narave, dobra žival med dobrimi živalmi ne pa slaba žival med zvermi, kot je človeka slikal materialistični natura-list To prebitno visoko poetično razmerje med človekom in naravo, je prišlo do veljave predvsem v .Predigri Pana', ki ie ,Žetvi' dodana in ie naravnost prelttdij, orkestralne glasbena kompozicija radosti življenja in naravni dobroti v človeku, ki je v tei vrsti umetnosti vedno dober in ne slab Tak izredno dober človek je tudi Fonse iz. zadnje črtice »Jofroi z Ma-hovja«, dočim je Jofroi zopet tipični, že patološki tip ljubezni do dreves in zem-lje Tako je ta zbirk«, ki io ie z izrednim pesniškim, originalu edekvatnim jezikom poslovenil Janez Skrioiec, literarno pomembna ter nam kaže novega francoskega pisatelja iz struje »ooganskega krščanstva« kot »o nekje krstili dela Gio-nojti sorodnega mu Timmermannsa, ki ga pri nas nismo dovoli poznali. Teko se ta knjiga vidno loči od ostalih knjig Slovenčeve knjižnice ter predstavlja izrazito francosko literarno umetnina. ki bo zadovoljila 'pdi literarne go-ttrmande I te še najbolj! tako sama po sebi kakor « prevodom. Uvod v delo je na-pisal prevajaleo, td Ulčinj, najčudovitejše mesto v Evropi Kjer se dalmatinsko pogorje, ki liki mogočni skalnati trdnjavi varuje zaledje spričo morja, proti jugu zniža v položno hribovje, kjer slednjič povsem preide v Bujano, ondi jo Ulčinj, nekdanji Dulcigno, najčudovitejše evropsko mesto; čudno zato, ker ondi dva svetova mirno snivata drug poleg drugega: evropski svet in pa orient. Orient se izgublja spričo Evrope. Pač štrli med skalovjem proti morju še zmeraj stara turška trdnjava v nebo, a spodaj v mestu, ki si je vzidalo moderen kopališki hotel, nastopa Evropa dediščino orienta. Nedaleč je albanska meja. Pač so potegnjene politične meje, a kulture so v Ulči-nju pomešane druga z drugo. Pod Kemalom Ata-tiirkom je bila Turčija prenovljena. V Ulčinju pa, kjer kar morgoli niohamedancev, pač ne bo moči Turkov prav nič več prenavljati. Stari so, utrujeni, tu bodo umrli s svojimi šegami vred, ki so v Turčiji prepovedane in odpravljene. V Turčiji nimajo več fesov in tudi obrazi žensk niso zastrti, v Ulčinju pa vidiš še obojo. Stara razbojniška trdnjava Ulčinj jo bil v prejšnjih časih zloglasno gnezdo morskih razbojnikov, ki so si bili za bisere in dragocenosti zmeraj v laseh. Tu so še belopolte ženske prodajali za v hareme. Zdaj je v trdnjav-skem mestu mirno ko v grobu. Hiše so zapuščene in neobljudene. Staro zidovje, stolpi, bastije, ki so stoletja vzdržali sovražnikove napade, se zdaj kru-šijo in postajajo žrtev Adric. Nekaj hiš proti novemu delu mesta jc še obljudenih. Slikovito razcefrani otroci so igrajo pred vrati. Časih huškne zastrta ženska postava čez ozko ulico kakor strah. V novein Ulčinju pa je živahno, čeprav na poseben način, kjer se prepletata dva svetova. Potomci davnih piratov so stari moški sivili brad, ki posedajo pred hišami ali v kavarnah in drug z drugim — molčijo. Celo poživitev, ki jo kmetice donašajo v mesto, noseč košare na glavi v spremstvu stopicajočih osličev, celo v tem ni nič »evropskega tempa«. Po stari navadi so sklepajo kupčije brez naglice, brez nemira, saj imajo tu veiiko časa. Vse je brezčasno kot v orientu. S pajčolanom in t dežnikom na obali Turkinje v sivih, širokih haljah in s črnim pajčolanom čez obraz prihajajo s številnimi otroki iz hiš. Gredo nizdol k obali, ki je zares idilična in ena najlepših krajev v Dalmaciji. Močno,zastrte in z razpetim dežnikom v roki sedijo te ženske na vročem pesku in stražijo veselo igranje svojih otrok v plitvi vodi Adrie. Edino, kar si te ženske dovolijo spričo modernega časa je to, da si se-zujejo čevlje in nogavice in si malce zmočijo noge, a pri tem skrbno pazijo, da jim ostane pajčolan nn obrazu. Pri vsem tem pa imaš vtis, da se same sebi zazdijo nesramne. Lnhlto bi škodilo njih lepoti in bi vzbudilo grešne misli... Orientsko ulčinjsko srce še zmeraj bije. Kdor išče orient, gn ne bo našel v Ankari, pač pa v Ulčinju, kjer vidiš — poleg fesa in zastrtih obrazov — tudi šo arabske črke zraven • cirilice. Magični ali Čarobni strupi: »Rastline, hI spreminjalo (elo v stekleno Krsto" Učinek omotičnih strupov so že vse čase omenjali v zvezi z magičnimi pojavi. Že prirodni narodi so smatrali kakega pijanega človeka kot bitje, ki ga je obsedel zli duh. Pitije ali duhovnice sve-tovnoznanega delfskega Apolona v Grčiji, so se pred prerokovanjem opajale z izvlečkom neke rastline, bržkone volčje jagode. Neko drugo vrsto te rastline so uporabljali duhovniki v verstvu če-ščenja sonca v Peruju in na preročišču Sogamosi, da so s pijačo iz nje dosegli omotično stanje in so bili potem v zvezi z dušami rajnih. Učinkovito sredstvo v teh rastlinah sta alkaloida hioscijamin in skopolamin. Alkaloidi sploh so po precej svojevrstno sestavljene dušičnato organske spojine. Slične stvari so nam znane o šamanih, čarovnikih-duhovnikih mongolskih nomadskih plemen v severni in vzhodni Sibiriji. Opajali so se z izcedkom iz gobe mušnice in so potem imeli občutek, ko da so brez vsakršne teže. Strupena goba mušnica nima 6vojega imena le odtod, ker izcedek iz nje, pomešan z vodo ali mlekom, mori muhe, ampak tudi zato, ker vsebuje strupeno snov, ki zaužita daje občutek letenja. Ta strup, ki se naziva muskarln, se nahaja zlasti v rdeči kožici gobovega klobuka in jc tudi alkaloid. Različni alkaloidi makovega soka, ki se vsi nahajajo v surovem stanju opija in od katerih je najbolj znan učinek moriija za uničenje bolečin, so glede na njih 6estavo povsem raziskani in z ozirom na fiziološke učinke popolnoma do-gnani. Isto velja o omotičnem stanju, ki ga povzroča kajenje listov indijske konoplje, tako zva-nega »kifa« orientalcev, in o učinku alkaloida kokaina pri žvečenju listov rastline kuka. Evropejcem neznani strupi I 1 1 Mimo teh pa imamo — posebno v Srednji in Južni Ameriki — mnogo rastlinskih cnamitnih strupov, ki niso Evropi še nič znani in ki se pečajo z njimi divja indijanska plemena. Že poznanje strupov za na puščice tropskih narodov, ko na primer zloglasni strup kura, je priča, da pozna primitivni človek pridobivanje in spravljanje strupov. O sestavi takozvanih magičnih sirupov nam je le malo znano. Večkrat imajo prav čudovita imena, kakor: »Rastlina, ki lahko hipnotizira«; »gomolj, ki napoveduje smrtno uro«; »rastlina, ki spreminja telo v stekleno krsto« in druge. Prva ima to lastnost, da na človeka hipnotično vpliva. Pri gomolju, ki napove smrtno uro, pa mislimo na neko divjo raz-vrst našega krompirja, ki raste v južnoameriških Andih. Iz tega gomolja pridobivajo Indijanci strup, ki vpliva nn človeka šele čez tedne ali mesece v obliki zagonetne, kratke bolezni, ki ji sledi smrt. Sledove strupa v mrtvem truplu ni moči najti. Od magičnih strupov je najbolj znana tako zvana čudežna kateja ali pejotl. Pejotl je sočnata kakteje, ki ima 10 cm dolgo korenino. (V mehiškem jeziku pomeni pejotl toliko kot korenina.) Fejotl ima nad zemljo za moško pest debel, polkroglast izrastek, ki je pokrit z dlačicami. To pejotlovo »glavo« odrežejo, od- stranijo dlačice, razrežejo na rezine In posušijo na zraku. Pri žvečenju so rezine ostudno grenkega okusa in povzročajo najprej slabost v želodcu, nato pa slabost mine in človek se pogrezne v omotična videnja. Tako zvanega »mačke« ima človek pri tem mamilu prej, preden je omotičen. Kakor poročajo ljudje, ki so to že preizkusili, so videnja po pejotln krasne barvne predstave in človek izgubi sleherni občutek za čas. Čez kako uro pa te predstave izginejo. Če človek trajno uživa pejotl, se živčevje povsem uniči, a strast do tega mamila je tako velika, da ji človek streže prav do smrti. — Pejotl so kemično natančno preiskali in vsebuje štiri različne alkaloide, a le eden teh je učinkovit in sicer tako zvani meskalin. Njegova kemična formula je dandanes dobro znana in ima tole »lepo« ime: »Trimetoksipenilaminoe-tan« in so ga v laboratorijih že sintetično sestav-Ija'! Kakteja pejotl raste predvsem v severni Mehiki in južnem Teksasu v skupinah po več tisoč rastlin na kamnitnih, sončnih gričih in jo tu nabirajo in izvažajo v Severno in Južno Ameriko. Pri različnih indijanskih plemenih Južne Amerike uporabljajo strupena semena nekil- akacij za zarotitve. Strupeni prašek teh semen dajo v kost golobje perutnice in ga iz kosti vdihavajo skozi nos, nakar se čarovnik pogrezne v omamno stanje. Iz osrednje Afrike pa poročajo, da raste ondi drevo iluzij, čigar sežgano listje proizvaja dišave, ki človeka povedejo v svet najlepših prikazni. V Afriki je tudi drevo, tako poročajo očividci,pod čigar senco ni moči zaspati, ker ima človek pod njim strahotne sanje, kar ni nič čudnega, saj je dognano, da morejo dišave vplivati na sanje. Sedanje znastvo je že precej pojasnilo skrivnosti, ki so vanje zaviti vsi magični strupi, in razvilo iz njih prav trezne kemične formule. Eno je resnično navzlic vsem vražam: da kaka kemična, torej mrtva snov, v obliki praški lahko povzroči v človeških možganih različne miselne predstave, občutke in navidezne vtise. Nepričakovan uspeh Gospa Weil ima mnogo gostov. Po večerji jo prosijo, naj zaigra kak komad na pianino. l'o mnogih prošnjah se gospa uda in začne po vrsti snemati prstane — 20 no številu, dva na vsakem prstu — in jih polagati na pianino. Ko je udarila zadnji akord, se je dvignila in začela po vrsti zbirati prstane. Eden ji manjka. »Nekdo mi je — iz nagajivosti ali nepazljivosti — vzel platinast prstan z dvema safi-rorna in briljnntom. Moj mož mi ga je kupil za 30.000 frankov. Naj ga šaljivcc da nazaj v to srebrno kupo. Ugasnila bom za trenutek vse luči, da se mu ne bo treba sramovati. Zdajl...« Čez nekaj trenutkov je rekla: »Prižgala bom!« Prižgala je — prstan se ni vrnil in srebrna kupa je tudi izginila... Križanka št. 98 1 4 j 4 3 0 t J * IL 11 1 o 1" lo n 10 1» 20 21 u »J it 2D 20 il 2S 29 Jll JI U 14 Jb Jo n 3s 4o 41 * * 44 45 4 ti -Il 46 49 ji 51 32 53 34 33 .iti 57 58 59 <10 Vodoravno: 1. koča, 7. stavba, 11 kurivo, 15. jasa, 20 del dneva, 21 industrijska rastlina, 22 drag les, 23 starogrški denar, 24 vrba. 25 prilež-nica (tujka), 26. vzporednica (tuika), 27 slovenska književnica, 28 turšk: naslov, 29 del telesa 31 pijača. 32 nemški letalec, 34 otok v Sredozemlju, 36 vzrok bolečine. 39 reka v Rusiji, 40 del ust, 43 ribniški izdelek, 44 podzemski hodnik, 45 uspeh, konec, 46. pripovednik, 48 Odisejeva do- ' movina, 49 reka v Afriki, 51 irska organizacija, 52. žensko ime, 53. rastlina, 54 svetopisemska oseba, 55. japonski denar, 56. mesto v zgornji Italiji, 57. žensko ime, 58. izraelska čudežna jed, 59. staro-slovanska boginja, 60. obvodna žival. Navpično: 1. gospodinja. 2. ptica, 3 pisava, 4. pritok Urala, 5. plemiški naslov, 6 žensko ime, 7. Jurčičeva povest, 8. jed, 9 cvetlica, 10 državica v Zadnji Indiji, 11. reka v Srbiji, 12 kosilo, 13. rastlina, 14. strast, 15 državne vodstvo, 16. izraz iz slovnice, 17. del Azije, 18 svetopisemska oseba, 19. puščavski sprevod, 30. tat, 33. grški otok, 35 slovenski pisatelj, 37. zavetišče (tujka), 38. svetopisemska oseba, 41. plin, 42 sionov zob, 47. Kiplingov roman, 50, -tarorim&ko božanstvo. Rešitev križanke št. 97. Vodoravno: t. Kran Levstik 12. Zdole 17. bas, 20. Ita, 21. Aida, 22. irhovec, 23. oprti, 24. Žiri, 25. nos, 26. betva, 27. tek 28. gara, 29. oče, 30. množina, 33. obet, 34. vuzem, 33. Lojze Perko, 41. Laalund, 44. Jfanez Č(nndek), 46. Eden, 47. satir, 48. vtis, 50 Ktna, 52. ol, 53. Serao, 54. vejica, 53. rt, 56. Ora, 57. USa, 58. trak, 59. kava, 60. Martin Krpan. Navpično: 1. fižol, 2. rtič, 3. Aare, 4. Naim, 3. Linne, 6. Edo, 7. vas, 8. Sibirija, 9. tren, 10. ihta, 11. kov, 12. zvabu, 13. dete, 14. ocet, 15-lokva, 16. ep, 17. brazda, 18. Atrej, 19. Siam, 28. Gunnar, 3t. Opava, 32. žetev, 33. oltar, 36. oder, 37. Jera, 38. znak, 39. Krim, 40. ovca, 42. Asti, 43. Leon. 43. član, 46. Est, 47. sok, 49. irt, 51. trk, 52. osa, 57. up. • - - V neizmerni žalosti naznanjamo, da sla se smrlno ponesrečila z eleklriko, brala, slrica in svaka, gospoda Erjavec Stanko in Metod Pogreb bo dne 5. avgusla 1943, ob deselih dopoldne v Višnji gori. ) Višnja gora — Slična — Ljubljana. Žalujoči: bralje Janez, Lojze, Tone, Ciril, Srečko, Karol; svakinje: Verica, Ida, Jusli, Francka, Joža, in nečaki. Nabavna in prodajna zadruga in Hranilnica in posojilnica v Trebnjem sporoča pretresljivo vesl, da je nenadoma umrl član upravnega odbora -•?.fV, ,V(vj ...'.• .V".'-' V.- — . . ....... * / Ivan Tomazic župnik in dekan v Trebnjem Na zadnji poli ga spremimo v petek, dne 6. avgusla 1943, ob deselih dopoldne na farno pokopališče. V Trebnjem, dne 3. avgusta 1943. Nabavna in prodajna zadruga in Hranilnica in posojilnica v Trebnjem '.»•"t J t.-C'\„ nn E lil. il lili J. O l i v e r C u r w o o d 47 Nenadoma Je začutil, da vrv, ki Jo je bil privezal na zapeetje in si jo ovil okrog roke, ni več napeta; zaradi popustitve napetosti bi skoraj vznak padel v vodo, Maretti je ušel krik groze. Vse se je zgodilo v trenutku in tako hitro, da so njegovi možgani komaj mogli slediti poteku dogodka: deklica se ni mogla več obdržati ob skali, katere se je oklepala, ker ji je zmanjkalo opore; njeno telo je omahnilo in padlo v peneče se valove, ki so jo pograbili in z besno naglico odnesli. Vrv se je ob skali obrabila in pretrgalal Divji valovi so odnesli Maretto! Z obupnim krikom se je Kent kot blazen pognal v vodo, ki ga je pogoltnila, šest ali sedem metrov pred njim se je iz vode prikazala Maret-tina roka, nato pa še njen bledi obraz, dokler ga niso zakrile pene podivjanih valov. Kent 6e je pognal za njo v pene. Ko Je priplaval iz njih in začel kričati njeno ime, so njegovi prsti našli v vodi del vrvi. Z vso močjo je pritegnil vrv k sebi, misleč, da je/ našel deklico, toda takoj je radi premajhnega upora ugotovil, da se moti in da je ta vrv privezana na njegovo lastno zapestje. Sedaj je bila reka še bolj na gosto posejana z ostrimi in smrtnonevarnimi skalami, mimo katerih ga je voda nosila. Zopet in zopet je udarjal ob te čeri, ki so bile podobne zverem, preže-čim na žrtve. Nič več ni kričal. Polagoma je začel izgubljati zavest; zdelo se mu je, da so mu vse kosti strte. Pene niso več bile bele, ampak so postajale sive, nato pa črne... Ni vedel kdaj so mu odpovedale sile Svet je izginjal. Kent je za nekaj časa nehal živeti. XXIII. Uro pozneje se Je zopet zavedel. Odprl Je oči. Sprva ni ničesar razumel in ničesar se ni spomnil. Imel je občutek, da se je prebudil iz težkih in mo-rečih sanj. Nato je zagledal pred seboj črno skalo, slišal Je šumenje valov in v oči so mu posvetili skoro vodoravni žarki zahajajočega sonca. Poskušal je dvigniti se, dokler se mu ni posrečilo obdržati se na kolenih. Nenadoma mu je kot blisk šinila v glavo strašna misel; ves je zatrepetal in začel kričati Ma-rettino ime. Blazen od strahu in groze in ne da bi mogel po tem prvem naporu izgovoriti še kakšno besedo, je začel brezmočno vzdihovati in polotil se ga je brezmejen obup, Marette ni bilo nikjer. Bila je izgubljena. Mrtva. Zmedeno je pogledal okrog sebe. Pred tijim je bila črna skala, na katero je padel njegov pogled, brž ko je odprl oči. Za njim je bila druga skala, med njima pa so tekli urni in šumeči valovi. Nikjer ni bilo niti za ped prostora, kamor bi se mogla opreti človeška noga, razen ozkega prostora, na katerem je ležal. Marette ni bilo pri njem. Ta resnica se mu je vedno jasneje oblikovala, on pa se ji je branil pritrditi. Če on še živi, je gotovo tudi ona še živa. Gotovo je tam ob bregu, med skalami ... Vzdihovanje ie prešlo v kričanje; na ves glas jo ie klical. Vpil je, nato pa zopet poslušal. Opo-tekaje se je šel do konca ozkega pasu zemlje, ki mu je dala zavetje, ter pogledal razpenjeno vodovje. Okrog sto metrov više, ob reki navzgor, so se začenjale Brzice. Od tam je prišel; obleka je v cunjah visela od njega in telo mu je na mnogih mestih krvavelo. Nihče ga ne bi mogel več spoznati; bil je napol blazen, kajti ob njem ni bilo tiste, katere ime je brezuspešno kričal. Niže doli se je teka počasi širila in tok je postajal počasnejši. Sedaj ni več čutil strahu, kajti n njegovo mesto je sedaj stopila gotovost, grozna in pretresljiva gotovost o tem, kar se je zgodilo. Znova je iz- gubil upanje in začel jokati kakor otiok. Začel je iskati ob bregu. Od časa do časa je zakričal ali šepetal Marettino ime. Nato je utihnil. Vedel je, da je mrtva, kljub temu pa je ni nehal iskati. Sonce je popolnoma zašlo, nastopil je somrak, nato pa tema. Kljub temu je nadaljeval svoje iskanje in preiskel ves breg še eno miljo niže od Brzic. Od časa do časa je klical dekličino ime in nato pričakoval odgovora, ki ga pa ni bilo. Mesec se je je že povzpel na nebo, Kent pa je še ure in ure iskal in ni hotel prenehati, čeprav je izgubil upanje. Ni spoznal, da so mu udarci ob skale prizadejali nevarne rane in komaj je opazU da se je od izčrpanosti zgrudil na tla. Drugo jutro je zopet nadaljeval svoje iskanje ob bregu, toda že daleč od Brzic. In tam ga je opoldne našel še kemaj živega Andrč Boileau, stari in sivolasi mešanec, ki je nastavljal svoje pasti v Burntvvood Creeku. Presenečen je gledal starec izmučenr ln krvaveče Kentovo telo. Do svoje koče, ki je bila skrita v gozdu, ga je deloma vlekel deloma pa nosil. Šest dni je Kent ostal v koči, toda samo zato, ker ni imel moči, da bi se gibal in ker njegovi možgani niso mogli jasno delovati. Andrč je bil mnenja, da sicer nobena kost ni bila tlomliena, toda glava je zelo trpela radi udarcev ob čeri. Radi tega je Kent nihal med življenjem in smrtjo in se mu je bledlo Šele četrti dan se mu je vrnil razum in tedaj mu je Boileau postregel z jclenjo juho. Peti dan je Kent že mogel vstati in naslednji dan se je zahvalil starcu za gostoljubnost, rekoč mu, de bo mogel oditi. Boilau mu je podarile nekaj svoje rabljene obleke; preskrbel mu je živeža ter mu da! na pot še svoj blogoslov. Kent mu je rekel, da se bo vrnil v Athabasca I.anding, nato pa ie odšel k Brzicam Dobro je vedel, da ne ravna pametno, ko se vrača k reki in da bi moral oditi v nasprotno smer Ni bil več pripravljen boriti se in ni želel ohraniti si življenje. Njegovo bolest ni bila več tako pretresljiva in skoraj blazna kakor tedaj, ko je vso noč obupno preiskoval obrežje reke, ampak je bila ka- kor ogenj, ki ga ie počasi izčrpaval in uničeval. Čutil je potrebo vrniti se na kraj žaloigre. Ničesar se ni bal in niti skrivati se ni poskušal. Če bo ob Brzicah srečal policijski motorni čoln, se bo brez obotavljanja javil svojim bivšim tovarišem, ne da bi ga lastna usoda niti najmanj skrbela. Nasprotno; smrt z obešanjem sedaj, ko je Marette mrtva, nikakor ni nekaj tako strašnega. Marette mrtval Njeno nežno telo je bilo razbito, on pa je še vedno živel in je bil 6am, brezupno sam in za vedno sami Ko je prišel k reki, ga je nekai pridržalo ob njej in tu je ostal dolgo časa. Trikrat ali štirikrat na dan je z veliko skrbjo preiskoval vedno isto pot: začetek Brzic in še dve milji ob reki navzdol do nekega zaliva. Vzdolž te poti je nastavljal zanke, v katere se je od časa do časa ujel kakšen zajec, ki mu je služil za hrano. Ponoči je spal v skalnati razpoki blizu Brzic. Ves teden je tako preživel in zdelo se ie, da je stari James Kent umrl. Celo niti 0'Connor ne bi več spoznal Kenta v tem človeku z dolgo in zanemarjeno brado, s široko razprtimi očmi in z upognjenimi rameni. Kentova stara bojevitost je popolnoma izginila. Dvakrat ali trikrat je kar zbesnel od jeze ob misli, da mora Marettino smrt posredno pripisovati policiji in pri tem so se v njegovi glavi porodili strašni maščevalni načrti, toda tudi ta besnost je kmalu izginila in se umaknila njegovi običajni temačni ravnodušnosti, Osmi dan je zagledal v vodi ob bregu nekakšen okrogel zavitek. To ie bil zavoj, ki si ga je bila Marette pripravila in ki je ostal na lediici. Še preden ga ie odprl, si ie dolgo časa stiskal to dragocenost na prsi, misleč, da bo pač tudi Marette tam, kjer je bil našel ta zavoj, torei — v vodi. Srce se mu je trgalo od žalosti, ko je odpiral ta zavitek V njem so bile Marettine obleke in čevlji. Navdalo ga ie nekakšno blazno upanje. Iztegnil ie roke in zamrmral: »Marettel... Moia mala boginji'«