Igor KOTNIK-DVOJMO&	zsaJS^^
ČL-iNllK
SPREMEMBE EKONOMSKEGA DEJAVNIKA IN VARNOST V SODOBNEM SVETU
Povzetek: Kot nopomembncjša globalna ekonomska livn-(la. ki odločilno vplivata na politično-vaniostne razmere v sodobnem svetu, sta (1) nova delitev ekonomske moči. pri čemer gre za (a) geopolitični vidik (spreminjanje ekonomskega gravitacijskega središča) ter (b) institucionalni vidik ekonomskih sprememb (zaton pomena nacionalne države) ter (2) spivmembe na področju svetovne Jtorabe finančnih sredstev za obrambne namene. Hkrati z zmanjševanjem obsega obrambnih pmračnnov poteka v vojaških otgani-zacijah RID tudi proces spreminjanja prioritet pri njihovi porabi. Ob tem predstavlja resen pmblem tudi preolx)rože-nost RID, ki gaje mogoče rešiti le prek sorazmerno dolgotrajnega in obsežnega procesa konverzije voja.ikih zmogljivosti. Ključni pojmi: varnost, ekonomija, obrambni proračun, obowžene sile, konverzija, mimvna dividenda.
Uvod
Eden otI poniembnili mehanizmov, ki so prispevali k zaključku hladne vojne, je bil tudi ekonomski dejavnik (Wiartia, 1996; 4), kar neposredno dokazuje njegovo pomembnost pri določanju temeljnih politično-varnostnih procesov na globalni ravni. Hkrati podatki o .svetovni porabi za obrambne namene nedvoumno kažejo, da "je obrambni sektor izredno pomemben tlel svetovne ekonomije in zato vreden po.sebne znanstvenorazisko\alne pozornosti" (Sandler in H:irtlcy, 1995:8). Tudi obsežne in globoke politično-varnostne .spremembe v zadnjem desetletju niso zmanj.šale izmena obrambnega sektorja, saj je tudi "v sodobni politični praksi vcjjna skoraj stalno prisoten pojav" (Wyatt, 1994:91). Pri tem ;i\ tor ne misli samo na vodenje vojne, ampak predvsem na priprave na vojno. Vojna tako ni s;imo "n;i-daljevanje politike z drugimi sredst\'i...", ampak jc družbena aktivnost, ki vključuje najbrž več energije in ustvarjalnosti ter materialnih in člo\'e.ških virov kot k;ite-rakoli druga clružben:i aktivnost. Zato je vojaStvo neprenehonut v tekmovalnem odnosu za družbene vire z nevoj;i.škimi družbenimi področji in .strukturami.
S koncem hladne vojne je v mednarodni .skupnosti pri.šlo do sicer pričako-vaneg;i, vendar nekoliko preveč evforičnega in neracionalnega olaj.šanj:i glede voja.ških virov ogrožanj;!. K;ir naenkr;ii .se je zdelo, d:i v mednarodni skupnosti
• Dr. tff>r Kiilitik-lhiijniiiC. aslslviil iiti tiikiillelt z<i ilriiHwiw rvilv v IJiil>l/tiiii. TEORIJA IN PRAKSA let 37. 4/2000. str 646-671
nihče več nikogar ne ogroža. Skladno s tem se je v razvitih intliistrijskiii državah (v nadaljevanju RID) okrepil odpor do "neracionalnega" trošenja tlenarja za potrebe vojaškoobrainbnih in celo nacionalnovarnostnih sistemov, kar je v prvi vrsti pripeljalo ilo zmanj.šanja obsega finančnih sredstev za OS. Kasneje se je pokazalo, da .so grožnje varnosti in miru v mednarodni skupnosti |50 koncu konfrontacije med VzJiodom in Zahodom po ob.segu in možnih posledicah sicer manj.še, hkrati pa veliko bolj realne in celo pov.sem aktualne. Vendar to predv.sem v javnem mnenju, pa tudi pri nekaterih predstavnikih politične oblasti, ni povzročilo streznitve in pomembnej.ših sprememb v razmi.šljanju, saj .so opazne zahteve po nadaljnjem zmanj.ševanju sredstev, namenjenih pokrivanju obrambnih izdatkov. Te so deloma tudi posledica vse ob.sežnej.šega uveljavljanja postmodernih vrednotnih usmeritev v RID, ki niso posebej skladne s pričakovanji in zahtevami vojaške organizacije.
V	ekonomski sferi, v kateri .so sodobne družbene s]5ren>emlx? nedvomno najbolj opazne in opredeljive, je gotovo pomemben dejavnik pri razumevanju šir.šega koncepta po.stmodernosti koncept |x)stindustrijske družbe. Smart (1992: 53) navaja Tofflerjevo teorijo o treh valovih sprememb, kjer je tretji val postindu-strijski. Premik od industrij.ske (moderne) strukture v po.stindustrij.sko (postmo-derno) ekonomijo zaznamujejo prehod iz fordističnega načina proizvodnje (to je množična produkcija kot po tekočem traku) v postfordistični način fleksibilne specializacije in fleksibilnega režima akumulacije,' premik od množičnega [KJtro.š-ništva k mnogim različnim tržnim nišam, razdrobljeni trgi, novi finančni sistemi, decentralizacija dela, nizka hierarhično.st, prilagodljive delovne .skupine, prilagodljivi proizvodni sistemi, manjši obseg produkcije ... (Allen. 1994: 183, 194).
V	določeni meri je mogoče omenjene trende zaznati tudi v procesu preoblikovanja OS RID. Pre.sežen je koncept množičnih armad, popolnjenih na osnovi splošne vojaške obveznosti, s .sorazmerno nizko stopnjo ilelitve dela, strogo in povsem neprilagodljivo centralizacijo vodenja in [KPveljeranja, vi.soko hierarhič-nostjo in nediferenciranim odnosom tlo po.sameznika. V večini RID se ob obsežnih družbenih spremembah krepi zavest o vse večji primerjalni jprednosti poklicnih OS, popolnjenih na osnovi pro.stovoljno.sti. z vi.šjo stopnjo delitve tlela, bolj prilagodljivo centralizacijo vodenja in poveljevanja, nižjo (vsaj za kak.šen nivo) hie-rarhičnostjo ter bolj diferenciranim odno.som do po.sameznika, ki se pod vplivom •sodobne tehnologije razvija v smeri močnejše individualizacije tudi na .sodobnem boji.šču.
V	omenjeni kontekst spadajo tudi razprave o nadaljnjem zmanj.ševanju obsega OS, .saj bo le tako mogoče z omejenimi finančnimi sred.stvi ohraniti zdrava in operativno sposobna jedra, ki bodo sposobna učinkovito delovati proti novim varnostnim t\'eganjem in grožnjam. Tiste RID, ki .še ohranjajo ob\ezniške vojske, bi se s prehodom na poklicno popolnjevanje .soočile s tržnimi zakonitostmi pri zagotavljanju celotnega kadra (do.slej večinoma le (pod)častniSkega), kar bi jih kon.sti-tuiralo kot konkurenta civilnim delodajalcem na trgu dela, V tem procesu bo pred-
' /+» Dtinielii Hellii. Memeipleljii jHijmii /uisliiiiinstniske ilniihe. sjirenicmbi' r imčimi /m>izvu<liije Izltiijtijo Iz nizrojti ziuiiuisli in lehniihinijv (Snmrl. t'J'J2.\i2-X1)
vsfiu za splošno javnost iKJstbtj zanimiva dilema o višini ekonomske cene poklicnih in ohvezniSkih OS, medlem ko se bosta strokovna javnost in znanstvenoraziskovalna sfera morali iikvaiiati tudi z vprašanjem vpliva brezposelnosti na iis|K:šnost popolnjevanja poklicnih OS.
Globalni ekonomski trendi
Ob upoštevanju neizpodbitnega dejstva, da .so ekonomska vpra.šanja vitalnega pomena tako za v.sakega posameznika kot tudi za družbo kol celoto, ne pre.seneča, da jim v RID po.svečajo v.se večjo pozorno.st (National Security, 199.3: 5). Soočajo .se namreč z resnimi notranjimi m zunanjimi grožnjami njihovi ekonomski varnosti.-
Za učinkovito omejevanje in spopatlanje z ekonomskimi varnostnimi izzivi na nacionalni ravni je nujno |X)trebno poznavanje globalnih ekonomskih trendov. Kot najpomembnejše lahko naveilemo (OHCD, nav. po Future Survey Annual, 1993: 15; Allen, 1991: 183; n:iv jjo Future Survey Annual, 1996: I; White, Little in Smith, 1997: 5) (1) liberalizacijo irgovanj.i in povečevanje tekmov;ilnosti, (2) regionalizacijo, ki vodi v oblikovanje region:ilnih trgovinskih blokov, (3) prenos .svetovnega ekonomskega gr:ivit;icijskeg:i sredi.šč:i v ;izijsko-p;icifiško območje, n;i k;iierem postaja vse pomembnejši ekonomski in politični tlej;ivnik Kiiaj.ska, (i) kreiJitev globalnih večnacionalnih korpor;icij ter po.sledični zaton pomena n;icionalne države, (5) krepitev neenakomernosti in nesimetrično.sti globalnega razvoja, ki .se kaže v delitvi na produkcijo znanja v naprednih ekonomij;ih .sve-tovneg;i sre<.li.šč:i ter industrij.sko množično produkcijo n;i svetovnem obrobju, (6) povečevanje ne.sorazmerja v raz|xiložljivosti finančnih sredstev in investicijski sposobnosti držav, (7) neuravnoteženost v trgovinski menjavi oziroma zmanjševanje trgovinskega deleža in proizvodne baze v drugih (indu.strijskih) državah, (8) povečev;inje zadolženosti (tudi med.selx)jne) po.sameznih drž;iv (tudi najrazvitejših, na primer ZDA), ki lahko povzroči kaos v mednarodnih ekonomskih odnosih.
Kot inijpomembnejša globalna ekonomska ireiula, ki odločilno vplivata na politično-varno.stne razmere v .sodobnem .svetu, .se nakazujeta (I) nova delitev ekonomske moči, pri čemer gre za (a) geopolitični (.spreminjanje ekonom.skega gravit;icij.skega sredi.šča) ter (b) institucionalni vidik ekonomskih sprememb (za-
Solnuijv nmžiijc liiljiiCiijcJi' z»mnjitiit]v L-oid-iiiviiCiiMli in imuliiktlviituill. fion-Cviiiiijc iiijhtaje. diifCiu iii lifioriiiiJU ikfidl. nlsLv liriliniiikc hi iiiivsikiie. viirCeriihii.- in jhisujIIiu- LTi2<f. ziistiin-ifijoio iiifmsiriikliini. zwanjifiauje milne imlnosli /iltiC in iirljcnjskvfiii suiml/irdn sivdnji'fui nizmlti. IhhvCv-fiinjeslitlmu' l>rvzjKtselii(i.cii. bi rse M/jxiMijti mriikliirnii In ditluoriiCiui. ter iimiim krizi, iH>l»>JninstvK<i slslenui I'divt'iTtinju SleriUi ilržiirliiiniir. ki iiiip na mi'/i n-i'iiCine all /huI njo. zalii (•.«• Iulj i>nn>iti iiiiLionalnii socialni) kiJwzifiiosl (nav. /mi /■iiliiivSni ivrAniiiuil. IW6:1 J. likuniiiiiski nizinj m sltihiliiiisl imiii}>iiCuiii ileiniikitid/ii. iiictllaii ku ju /iiililiCnii ititlswo iinviniCiije. /Mlii Im n-Ciiiii nu niti ilrtar usliilii iwileiiiokr/iili'iiti Itikn iliilgu kiii imhiu ivviw (llnnilnuiiin. mu /«< i'tiliire .Siirivy Anniuil. i'w; 2) V'slahi ckiiniiiiiski siumdji iKiiiircC ilcmitkniajii iie iif/K-rti ntijhiilji-. \vllkii n/nizurtiker luirajti lHiih\- ekoimiii-skill kazakef null km nUu-ni /*/iW kunflibinr r hu fi Jiiniisliiviji. Čejnai- i-kuniniiskii nisi ni uh.niliiliiii zoiimui llii Z(i iis/K-li tlvniiikiiiciic. i scktikm iniiofinCti imiiij kon/likino sUutidjn v nolniiiji /xililiki in iliJmi IzhmllWc zii iH imiiK ljn riirnnsli ( .Ulliiilkti. I'yXi: 2'J).
ton pomena nacionalne tližave) ter (2) .sprenieini>e na področju svetovne poralie finančnih sred.stev za obrambne namene.
Nova delitev ekonomske moči - geopolitični vidik
Medtem ko je svetovna ekononnja res postala ".svetox na", je svetovna jjolitika zadnjem .stoletju postajala vse bolj razdrobljena.' .S tem .se je oblikoval v.se bolj očiten razkorak med temeljninu |X)vezovalnimi trendi v ekonomiji in tenjeljnimi razdruževalnimi trendi v svetovni politiki, med ekonom.sko in politično realnostjo, zaradi česar geopolitični zemljevitli niso nič več skladni z ekonomskimi. To pri političnih odločevalcih povzroča znatne frustracije, katerih intenzivnost je .sorazmerna s .samozaznavanjem moči njihove države. Majhne države .so .se že ves čas zavedale, da nimajo pretiranega vpliva na svetovno (ekonomsko) ilogajanje. Povsem drugače je z velikimi silami, ki ne morejo kar tako sprejeti dejstva, da v .svetovnem gospodarstvu ni več supersil (Drucker, 199-1: 167-170; Weidenbaum, 1992: 174). V ekonom.skem smislu sta namreč veliki (joraženki hlailne vojne tako Rusija kot ZDA,' medtem ko .so bile zmagovalke Kitaj.ska, Nemčija in.japonska (Kegley in Wittkopf 1997, 92). Bistven zaključek ob tehtanju značilnosti hkratnega obstoja proce.sov ekonom.skega povezovanja ter ]X)litičnega razhajanja med državami je. da soobstajata v napetosti, konlliktu in vzajemnem nerazumevanju (Drucker, 1991: 167-170; \Veidenb;mm, 1992: 171) Zato .se nacionalnovarnostna vpra.šanja v.sc bolj osredotočajt) na okoli.ščine globalne gospodarske .soodvisnosti v svetu in v.sc bolj poudarjajo tudi ekonomsko in ne več .s;imo voja.ško varnost (Burk, 1991: 21). V bistvu gre za posledico proce.sov intern;icionalizacije in globalizacije, ki .so v 80. in 90. letih bistveno okrepili ludi pomen glob;ilne luirave .sotlobne varnosti, ki je utemeljena na v.se večji medsebojni odvisnosti v.seh .subjektov v mcilnarotinih (xlnosih. Globalizacijo .sodobnih varnostnih |)roblemov pa dopolnjujet;i tudi njihova univerzalizacija in demilit;irizacija, kar je privedlo do "iz.stopa" svetovne
' /.owbsijo Hurskv rvliiiNikc liriuinslu-imi im/it-riiii Ivin I'MII jv hili, ztil-ljiu'viii, HoU-lmi iJuliJtjc /mli liCiiIh ztlniivitliij r i ix^jv ImliliCnc cebdc. l-i scjc ziiCi-lii z oblii-oi iinji-iii /jlniU mli tiriiir Aim itLv U-M /7W. <U! h-ui l'Xit SI) momli f;^'"M>'<iß slm imiijail zcmlji-viiU- mm« .-V zortuh dn^jljiuijn ihiIiiiCiiiIi ciium. lirriC «/»lukvlilln iSuri viLv od m cdski- hm /!**>. U m 1'JN /<■ bilo v sivin 5'/ iicndrisiiili drinr. ]»> H) r Urn,I» in iMi Amenktih. Dnncsjilijeskomj JfXl I i-nduriJkliihjn iliubljvnjn driaric m koncc. li'iini/int-ccsn se nc h<»lii izonnilv nili XIH - s/n,mnliiiii Sf muhi Kanmli- Hi-l/iljc. .<Jvinijv In VMv Hiiuinljv (Drucker. l'J'M Ktl-KiS). Izjvmi, r u-m konivksin r dotoCvm mvrt /ireilsltirljaM trn primer r.tr in SknliniiHi neiidvisnili dritw. liri knlerili ^re zti iMiku snnizmernu miK'neKu {loliiiCnenn /um-zurtiiijti dritir. rvndarse Članice (i-stij zaenkrat) s lern .^V ne (»ItHiredii/eJn nacionalni .tin ereiiiMr
• 1'redsednib '/.IX\ lUsenhoirvr je tela /fSrt izjai ii 'Ihe problem in defence s/iendinu Is la Jiifnre how far yon shmdd irillioui destroyina frttm u iiliin yoii are lr\ inji li, dejend from ii iilioni iKi^ley In
Wilikopf IW7- 4fX0. Ker gre ik'Hiio za lei/e doU-sedno pivn-dljim IH-Sedno ifiri, -fmm irillim -from Willi-out I JejKiirebnn nekoliko obilrneßa razlaga Če Krem z obrambnimi .tiruiki predaleC. .«t- .v prekomernim ohremeiijeran/em ekunomski'na sislema ikI zmiinij (fnnii iritliini nniCiijem sam Če pa z obrambnimi slro.ikl ne grem doinlj daleC m .lem pivliranu varCen. lre);tim. da sem pre.iibak In me nniil/o <»! zunaj (from inllionl). 1'rakilCnlprimer nenuodnefia nizpleia navedene dileme neth omno predslavlja Sovjelska zveza kije bila v lekmovanjii z /ai za sivlovno prevlado z dolnoleliitm ekonomskim izCr/nnanjem v bistva iMiraieiia od znolmj
varnostne politike iz okvira dosedanje "geopolitike" in njene usmerjenosti na ravnotežje vojaške moči (Grizold, 1998a: 6;C.rizold, I998b: 100).
V i^reteklo.sti .so voja.ška osvajanja predstavljala temelj politične in ekonomske moči držav. V nuilticentričnem s\'etu z močnimi nedržavnimi ekonomskimi .sul>-jekti (večnacionalne kor|X)racije) pa je vrednost vojske in vojaške sile pri oblikovanju nacionalnovarnostne politike zmanjšana na račun ekonomske moči. Bist\eno je spoznanje, da se je spremenilo razmerje med vojaško in ekonomsko močjo, čeprav bo treba razmerje med njima v prihodnje .še natančneje proučiti. 1'sode narodov bodi) iKivisne od uspeha v ekonomiji, ne pa od vojaških o.svajanj (Burk, 199 i: 7. H; Keglev in Wittkopl, 1997: 11). Zato prav ekonomska moč držav neposredno določa tutli njihovo politično vlogo v metlnarotlni skupnosti (\\ iartla, 1996: 5) in je za globaliste najpomembnejši dejavnik, ki opretleljuje mednart)tine odno.se (Ritcheson. 1996: 92). .Sklatlno .se je .spremenila tudi logika tlelovanja najpontembnejših .svetovnih sil, ki za do.seganje ali vartwanje .svojih intere.sov v mednarodni skupntjsii v.se btjij ujjorabljajo neposredne ekt>nt)m.ske namesto vojaških mehanizmt>v. I-konomska konkurenčno.st je lahkti v .sotlobnem metlna-rtxlnem sistemu, v katerem vojaške in diplomatske bf)jc v.se bolj nadome.šča tekmovalnost meti trgovinskimi bloki, veliko pomembnej.ša <xl vojaške mt)či (Keglev in Wittkopf, 1997: 382).
Prav proces krepirve ekonomskega policentrizma lxj pri.speval k temu, tla bodti v prihtxlnje ekonomska nasprotja predstavljala [ximenibntî grtJŽnjo regionalni in svetovni stabiliu)sti in varnosti (Ahrari, 199Î: 436, 435). V ospretlje svetovne ektmomije .se na primer prebija azijsko-pacili.ški prostor, njegova vloga pa se lx) .še okrepila, .saj naj bi v prvih letih naslednjega .stoletja na tem območju potekalo kar 50 % .svetovne trgovine. Obe najpomembnejši ekontim.sktj-trgtn in-ski območji prihodntxsti - azijsko-pacifi.ško in evrop.sko - bosta .še naprej pritegovali tlobiček iz manj razvitega obrobja, ventlar je obrobje azijsko-paciliškega območja v tem pogletlu lx)lj obetajoče kot evropsko (Aitali, nav. pti Futine .Sur\ev-Annual, 199.3: 1). Zato niti ne presenečajo ocene, ki kažejt), da .se lx) delež .svetovnih dohotikov v azijsko-pacifiškem obnuičju tutli v prihotinje vztrajnti povečeval. od 21 % v letu 1989. 35 % v letu 2010 tlo več kt)t 50 % v letu 20 iO (C^liClD, nav. po Future .Survey Annual, 1993: 15).
vetino pa o.stajajt> pomembne tutli napetosti, ki izhajajo iz kkisične neurav-noiežent)sti svetovnega ekonomskega razvoja, zaratli česar je ekonomsko tekmovanje med RID in tlržavami v razvoju izrazittj ncenakt)pravno (Združeni naro-tli, nav. po Future Survey Annual, 1993: 6), mogoče celo bolj ktjt pred tlesetletjem. V ekonomskem pogletlu namreč hlatlna vojna za države v tretjem svetu gotovt) ni bila slaba, saj so bile zaradi tekmtivanja med supersilama in kuptnanja "zaveznikov" pogosto deležne velike ekonf)m.ske |X)moči' (Williams, 1990: 287-288). .\c.sorazmerje v blago.stanju med različnimi tleli sveta .se po koncu hladne vojne Se povečuje, ker uveljavljeni ekonom.ski mehanizmi delujejo v smeri povečevanja koristi najmočnejših. Tako 20 % najbogatejšega prebivalstva na svetu razpolaga z
' S liiiin'iii liUuliic mjitv Jv JtfisUihl /mnivnihiin /nvilvavm VzIiikIiui lU-nijm. ti Jed) holj ilufzvliui zn iMillllCiio ijitimiije. (2) timnuiiCii hnnjSe rmCtwje iiiivsllmiiih stvikler m je t-ljiib iieh/ilertm iiejfol'irn-Slim t i) ImJj Sliiblliiii iibmitCJe bm tvCIiiii livljefiil sivin ! WiUliinis. l'J<XI: 2S7-JSS)
več kot 150-krat večjimi denarnimi sredstvi kot 20 % najrevnejšega prebivalstva (Združeni narodi, nav. |X) Fiitine Survey Annual, 1993: 6). Polarizacija svetovnega (ne)blagostanja oziroiua razkorak med najbolj in najmanj razvitimi predeli sveta pa bo v pribcKlnje .še bolj izrazit in akuten (\V;illersiein, 1993:1-5; Burk, 1994: 9).
Ekononi.ska nesorazmerja med RID in o.stalim svetom .so predv.sem zaradi nesorazmerja cen surovin in končnih izdelkov dovolj velika, da povzročajo pomembne napetosti" (Feinberg in Boylan, 1992: 190; Willi:mis, 1990: 287-288), kar je razvidno tudi iz na.slednje tabele.
Tabela 1: Deleži svetovnega izvoza znotraj trgovinskih območij in med njimi
	vi;u	v NAITA	v Azija-Piicilik	v ostali svet
iz HU	20%(a)(b)	3 % (b)	3 % (b)	y%(c)
iz NAITA	3 % (b)	8 % (a) (b)	3%(b)	4% (C)
iz Azije in l^icifika	3 % (b)	6 % (b)	7% (a) (h)	4 % (c)
iz ()st:ilega sveta	9% (C) (d)	1 % (C) (d)	(C) (d)	H %(c)(d)
Vir: prirejeno po Kegley in Wittkopj] 1997:245.
Znotraj treh glavnih svetovnih trgovinskih območij" (j;a) .se odvija več kot tretjina svetovneg:i izvoz:i (35 %) (Kegley in \Vittkopf, 1997: 244). Se pomembneje p;i jc, da znotraj njih in med njimi (j;b) poteka kar 56 % .svetovnega izvoza. Ves o.stali -svet (J^c) je v njem udeležen .samo .s 44 od katerih izključno v o.stalem svetu {J]d) poteka samo 27 % izvoza.
Vendar napetosti v ekonomskih odnosih ne obstajajo .samo med razvitimi in nerazvitimi, ampak tudi med RID, po.sebej med tremi vse bolj jasno izoblikovanimi regionalnimi središči ekonomske moči - (.Severno) Ameriko (ZDA), Daljnim vzhodom Oi«ponsko in v.se bolj tudi Kit;ijsko) in EU, ki kažejo na krepitev tek-
• fMpn^iil temi itolmitei na liivimalca Ml)/m'.<ef;a I7(X)(I S i\a ilinf-i .nranl ju 7-1 i/riar. i bali-rlli /mi/HvCnl tclni Mimtvk na /iivl>Ualca ne [nve/fii JiKJO S. meti haterimt Je eetu 42 tli-bir z man/ koi ,i2() S/niipreCmna lelnena tlulinclba na/in-lilnitai OvinberR in lioylan. I'JUJ: liMIj Obstaja cehi neiarnast. da 1x1 /jHKiv jiin eziii anja driar dni/tefia In iretjena si-ela f KtiJuitni ekom-mski sistem zasud zaradi makinek<mr,m.<kili težav HID (n-ieix /!W 7.1/ th hI .>V diulatno Jmnx'ato razkorak med najmanj in najbolj razvitimi.
" Med tivmi ^taniimi si eliii nlmi trjiot in.<klmi tMmrn'ji ozlnmui njiliorimi Imuanonisli (/.IXA Ja/ionsko in Ij mimj obstaja znatna razlika v dojemanju razmerja med drtaro m lrt(<mi. Ja/H,n.ikaza}to-l arja merkantllizem. /.DA tilienilizem. i:i-n,/iti jnije vedno nekje na sredini. Koncefita .se raztibujeta r /mjasnjevanju odnosa med dritilxi. driaii, in trgimi. Kljub vsemu izgleda. lUi /«< glotxilizaaja na ektmomsbem/MKlniCJu bolj oblikoiiila jxilitiko driav (litieralizemj. ne /hi iJiratno. da bipotiilba driov na splo.<no iMikovata dodajanje na ekonom.skem jiodroCjn fmerbaniillzem). Če imajo prav libeiiilisli. sv /««/o procesi {•lobalizacije in soo<tvi.siiosll v priliotliije .ie okrepili, kar bo zajiotavljato ekonomsko mst in /lolltiCno harmonijo. Če imajo pniv merbantUisti. trn obdobje Rvoebonomtke povedalo niiiliivost držav m njihoiv na/xire za dosenanje prevlade v mednarodni skupnwti. S tem se /«. fKivet'ala tudi veijeinosl konfliktov (Kenley in Wittkopf. fJ97:246-247)
movalnosii na glfjhaliii ravni." Po Pctcrsomi (199 i. (n, 69-70, If,) gre za neposrcil-no po.sledico globalnih ckononi.skih povezovalnih proccstiv in preilv.seiii za od.sot-nosi ztiriiževalnega učinka zaznavanja voja.Ske ogroženo.sii s strani Sovjetske zveze iz olxlobja hladne v-ojne .Meni, da je opazen prenos pozornosti s spopacla nieil kapitalizmom in komunizmom na razlike in na.sprotja med različnimi "kapitalizmi' RID.
.Možna konlliktnost v mednarodni skujinosti na področju globalnih ekonom skill otinosov je Se bolj zaskrbljujoča ob zavedanju o od.sotnosti primernih mehanizmov, s katerimi bi lahko obvladovali izzive okrepljene tekmovalnosti za prevla-ck) na svetovnih trži.ščih. Zalo je eno od pomembnej.Sih vj^ra-Sanj .sodobnega .sveta, kako (pre)oblikovati nteilnanxine ekonomske institucije (.Mednarodni denarni sklad, .Svetovna banka, ...), da bo z njinti ntogoče obvladovati probleme zaradi izrednega povečanja hitrosti in ob.sega delovanja mednarodnih finančnih trgov, z;igotavljati stabilnost in zmanjševati sistemska tveganja (Peterson, 1995: 109-110). Dosetlanje politične in varnostne vezi med najiazvitejšimi inilustrijskimi državami (v nadaljevanju NID) torej resno ogrožata tekmovalnost in boj za prevlado (Peterson, 199 i: 7.3), ki .se lahko konča tudi s splošno vojno. V najboljšem primeru lahko boj za |)re\ laclo privetie do "nove hladne vojne" med najmočnejšima tekmecema. na primer med ZD.\ in Kitajsko (Keglev in Wittkopf, 1997: 95, 96).
Tudi Preeg (199.i 18) opozarja na ne\arnosi, da bi do.sedanji trgovin.ski partnerji mecl.sebojne napeto.sti začeli ilojemati kot kt)nflikt med nasprotniki, namesto da bi skušali do.segati .skupne koristi. Navaja, da so v letu 1992 iz.šle tri zelo odmevne in |X)gosto navajane knjige z nič kaj spodbudnimi naslovi - "Tnuie Coiijlict in Migh-Technologv Inilustries", "The Coming Economic Baltic Among Japan. Europe and Anterica" in "America. Japan. Germany aiul the Sn uggle for Supremacy". K seznamu lahko dodamo še knjigo z na.slovom "Coiiflici Among Nation.'!: Trade Policies in the 1990's''. Zanimivo je, da sta dva avtoija kasneje za.sedala visoke položaje v Clintonovi atlministraciji, tretji pa je pomemben vladni .svetovalec. Vsekakor ni ravno .spodbutino, da trenutno nezaposleni "Ixijevniki hladne vojne" z znatnim mi.selnim balastom iz preteklosti preusmerjajo .svoje intelektualne .spo.sobnosti na trgovinsko in ekonomsko pcxlročjc, pri čemer .se ne morejo izogniti priučenemu razmišljanju v kategorialnem aparatu hladne vojne, v katerem so prevladovali koncepti .sovražnosti, konllikta in manipulacije s silo. Zalo .se ob upo.šievanju prepletenosti in .sotxlvisno.sti ekonom.skih tokov v .sodobnem svetu, ki jih vse bolj spremljajo tudi ek<jnom.ska na.sprotja, ekonomski protek-cionizem, ekonomski nacionalizem (Rus.sell, 1997: 52) in zametki ekonomskih konfliktov, lahko vse lx)lj .strinjamo z mnenjem Akia .Morite (nav po I-uture Survey Annual, 1995: 19), da za zagotavljanje mednarodne varnosti |X)leg tradicionalnih vojaških operacij v |Xxlporo miru vse bolj potrebujemo tudi ekonomske 0|X'raci-je v podporo miru .
' Čc/inif sv /f lirisiiimiii '/.tM im sivloriiih iriiičlli f ziicliijih telili v ubsoliiliivm umistu ziiiiiiiu iMHfiiiltl. .Vf/e iijitiiiv iib.tcf! iiii sivliinil niriil r mlaltnicm smislu zmimjitil z 1X1 % iiil .iO !»., .V« ziu'cibii sa Ici .W| y.lM Iiajhližjefto iH-ntmi r iili.'ifnii .«iv/ori«.' irfitii-liif jiivLvLitilc 2<i Sllribml. mi-tllvin ku seJclirvil-iiiiM r zailiijvm I'li.ni nx' km /irefxtliiriUi (Hiv.v. l'J>Jx t.i'J)
V obdobju po hladni vojni jc naniieč zelo težko razlikovati med zavezniki in nasprotniki, ker so zavezniki pri zagotavljanju vojaSkc varnosti zelo pogosto hkrati tekmeci na ekoiiomskcm področju (Keglev in Wittkopf, 1997: 96). Ekonomska tck-movalno.st med ZDA, ELI ( Nemčijo) in japonsko je vse bolj očitna, vendar sc zelo verjetno ne more preobraziti tudi v tekmovanje za voja.ško (pre)moč. To je |)oscbej očitno v primeru Nemčije, saj je tekmovalnost z ZDA omejena s .skupnim geopolitičnim intere.som zagotavljanja stabilnosti v Evropi. Zato se v Nemčiji vse bolj uveljavlja ideja o "novem paruierstvu enakopravnih" (Gutjahr, I99'i: 651). Ob.staja pa nevarnost imilatcralizma ZDA pri obravnavi po.sebnih politično-varnosinih prol> lemov v mednarodni .skupnosti', s čimer bi bila preostalima subjektoma avtomatsko dodeljena drugorazredna vloga, kar bi lahko onemogočilo nadaljnje enakopravno sodelovanje na sploSni ravni.
TahcUi 2: Vcr/etiiosi ekonomske lekmorahiosli in vojci.ike}>fi zarezniStra med velikimi silami"'
	ZDA	Japon.ska	Nemčija	Kusija	Kitajska
ZDA	...	velika	velika	majhna	velika
Japonska	Velika	• ••	velika	srcilnja	srednja
Nemčija	srednja	majhna	...	srednja	majhna
Kusija	srednja	majhna	majhna	• ••	velika
Kitajska	majhna	majhna	majhna	srednja	• ••
Vir: Kegle v in makop/, 1997: 97.
Ker je mednarodni ekonomski sistem najpomcmbnej.ši temelj odnosov med RID (Preeg, 1993: 32), bo prav oblika ekonomskih odnosov, ki botlo vzpostavljeni med temi državami, odločilno zaznamovala svetovno ureditev po hladni vojni. Najpomembnej.šc bo razmerje med že omenjenimi tremi regionalnimi ekonomskimi srcdi.šči, ki se nc sme razvijati v smeri ekonomskih konfliktov in bojevanja za prevlado, če sc hočemo v svetovnem merilu uspe.šno soočiti z že siccr kompleksnimi varnostnimi izzivi, tveganji in grožnjami
• ImHjiiii.M general Jean Carlo - /ireilaranje (i^S- IW7. Kaletini za ohnimlxuJoije. I'DV. Ljubljana. "S/Mulnja leva mairika .se nanaia na tvrjelnosl voj<U!bega zavezniSwa. zgurnja tlefna/ki na ivrfel-nasi ekonomske lekmovalnosli oziroma konflikta
Nova dditcv ekonomske moči - institucionalni vidik
V ekonoiiiskem pogledu je svet postal tako j^ovezan iii soodvisen," kot Se nikoli doslej. Tržišča so .se razširila, postala so globalna, vse bolj so povezana, povečuje se pomen inovativnosti, nastop na njih je v.se bolj neposretlen, s čimer se zmanjšuje pomen vladnih uradnikov in državnih nadzornih mehanizmov (Smith, 1995: 117). r.konom.ska soodvisnost krepi .soodvisnost tudi na drugih področjih - ideo-loškenj, kulturnem, tehnološkem, okoljevarstvenem, zabavnem in nenazadnje tudi varnostno-obrambnem" (Ru.ssell, 1997: 67). Neposreclna po.sledica tovrstnih sprememb je tudi zmanjševanje pomena tradicionalnega koncepta ekonomske .suverenosti, Tako trenutno ni več dovolj velike države, ki bi lahko bila popolnoma avtononma v .svoji ekonomski aktivnosti ali politiki (Drucker, 199 i: 15.3). Medtem ko jc država .še vedno temeljna enota v mednarodnem političnem sistemu (tj. brez naddržavne oblastne avtoritete), pa se njena vloga v mednarodnem gospodarskem okolju zmanjšuje (Grizold, 1998a: 4). Svetovna ekonomija je dejan.sko poslala ne .samo mednarodiui (ang. international), ampak celo natinacionalna (ang. transnatk)nal). Otlvisnosl od surovin iz celega sveta in krepitev proce.sa delitve dela sta .samo najpomembnejša znaka lega proce.sa" (Drucker. 199'i: 162, I65).
Povečevanje moči večnacionalnih ekonomskih organizacij je dodatno /.imieg-lilo do.slej dokaj jasno delitev .svetovne ekonom.ske moči utemeljeno na nacionalni državi (Glantz, 1991: .3). .Svetovna mreža večnacionalnih korporacij namreč ni več podrejena državnemu natlzoru. Ne .samo to. Njihova neodvisnost je že tako velika, da .so celo vladne odločitve odvisne od delovanja težko ali celo nenadzor-Ijivih ekonomskih sil, kar bo nedvomno imelo tudi politično-varnostne |x>.sledicc (National Security, 1993: 25). Zaio .se vse bolj inesničuje sicer zelo ekstremno zastavljeno mnenje, da jc n:icionaln:i država v .sodobnih ekonom.skih tokovih .sveta brez mej izgubila ves svoj pomen (Peterson, 1995: 108). Na zmanj.šanje pomena in spo.sobnosti nacionalne države za nadzoro%'anje ekonom.skega dogajanja znotraj njenih meja kažejo po Preegu (1993: 17), Petersonu (1995: 103) in Beeseju (1995: 135-138) naslednji trendi: (1) .svetovna ekonomska in l"inančn:i povezanost in .soodvisnost .se .še nadalje povečuje in pos|X'šuje; (2) z državnimi mejami ločena in zaščitena tržišča so v.se bolj .stvar preteklosti; (3) zmanjšuje .se pomen insiiiu-cionaliziranih povezav med nacionalnimi trži.šči; ( i) .svetovni pretok kapitala je že tako hiter in obsežen, da ga ne morejo v popolno.sti spremljati in nanj v celoti vplivati niti najmočnejše države; (5) vlade s tradicionalnimi nacion;ilnimi mandati ni.so več s|X).sobne slediti vse hitrej.šemu tempu tehnolo.ških in informacijskih spre-
" v srdu iil.iii ekiiiiiimiiv eimiiit /iiimcmbiu'. '/.mu je iil) nhniriitirtiiijii t-lnniinii.ilv .UMulfismisii v SfHluhiivm .uvlii /Hiim-mhiKi. r L-olilSiii men je soodi isiiiK^ ni iJiroCiui ozironm. ali je stmelriCiui iill «.<(■ melnCim ( Kti.tiell. m7: iSJ
'■' I'liiU-s	"' liileriuiLiiiiitihz(U i/e lui ekon<im.<bi'ni iHulriiCjii imel mitCiiii r/ilir nti iiiiao-
iialiKi i iiniml. x<ij / w manjifržiir. Ce sjiloli .\V krlkiiiti. /miisi ti/d iw/iiilrehim zti ztiiloml/ei /lillv iiMluiiiil-mii iirmislmli iHitreh. T» ivl/ti .te piifelwi za iia^iutobnejie eleklinii.cke. niCtimihii.ike in kumiiiiiktiajskc .\i.\U'me. ki.HI luijlximeiiihnejSe/iri liie iiijdike (Itru)imiCi Ml) (.'iimiv. t9>J4: lO-l; Hiirk /<JD4: .S7
" Knliit' r/irti.iei /initltijalai: "Ah je lii iii lii luiivjvu r /.ilriiieiuh držiiviiliK 1'rinliijillei: mu iKlumtiri z rlmiiunjenr 'Koleri tlel imiile c mi.tlihr (Weitleiilxiiim. I'A>2: /7.1/
luemli, ki pospešujejo lenipo dogajanja v gospockirsivu, (6) povečujejo se ekonomska pričakovanja porabnikov, ki jim nacionalno omejena vlaganja kljub svcjji relativni v;irnosti niso več ilovolj donosna.
Zato nekdanjo ekonomsko tekmovalno.st na nacionalni ravni v.se bolj zamenjuje tekmovalnost na ravni velikih korporacij (OKCD, nav. po Future Survey Annual, 199.3: 15). V knjigi "The .Secret Empire: How 25 ;Vlullinationals Rule the World" Janet Lowe (nav. po Future Sin vey Annual, 1993: 16) pi.še: "Stari .svet je verjel v politično ideologijo; novi .svet verjame v ekonomijo. .Nova teologija je kapitalizem in najvi.šji duhovniki .so večnacionalne korporacije."
Vendar vsi analitiki, ki .se ustavijo ob vpra.šanju nadaljnjega obstoja in vloge nacionalne države, v predvidevanju njene usode le ni.so enotni in tako dokončni. Tako .se na primer Keglev in Wittkopl'(1997: 276) strinjata s pnxe.soni zmanj.ševa-nja pomena nacionalnih držav v sodobnem svetu, predv.sem v gospodarstvu, vendar hkrati tudi opozarjata, da kljub v.semu .svetovni ekonomski si.stem ne tleluje v nekem praznem prostoru, antpak .še vedno v političnem okviru, ki ga zagotavljajo prav nacionalne države.
Pregled svetovne porabe rinančnih sredstev za obrambne namene
V .svetu je bil splošni globalni trend upadanja ob.sega obrambnih proračunov in s tem trend globalne demilitarizacije .sveta prvič po 2. .svetovni vojni opazen konec 80. let. .Na upadanje je najbolj vplivalo zmanj.ševanje obrambnih stroškov v državah biv.še .Sovjetske zveze in delno v NID. Glavni razlogi za to .so naslednji (Conversion Sinvey, 1996: ji; The 1995 Str;itegic .'Vssessment, 1995: internet): (I) konec oborože\;ilne tekme med ghivnima ant.igonističnima stninenui hladni vojni, (2) zmanjš;inje možnosti vojaškega spopaila globalnih raz.sežnosti in sprememb;! v zaznavanju ogrožeiiosti, (3) notranje potiebe drž;iv, ki .so bile prej podrejene obrambnim prioritetam hladne vojne, (-i) ekonomsk;! ivces	e tež;!ve \ mnogih državah ter (5) večja potreba inve.stii;inja v ci\ ilni sektor za z;igo-tavljanje boljše ekonomske konkitrenčnosti v prihodnosti.
Cra/ičiiiprikaz t: Trend upadanja l ojaikili simSkor rsretu /' obdobju od 1985 do 1994 (delež BDP)
ar« vie nduitrpt« drfne :f □ drtkve v luvD^j ■ svel
IMi	1M' IM«	I9M IMI 199> IM3
Vir: Conversion Survey, 1996: 44-45
19123630
Do zmanjšanja stroškov je prišlo tudi v drža\ah v razvoju ter v Srednji in VzlK)dni Evropi, čeprav se zdi. da bo v slednjih trend z njihovim vključevanjem v Nato in spremljajočimi sorazmerno visokimi stroški za naku|> nove oborožitve, opreme in vojaške tehnike zastal in .se celo obrnil v na.sprotno .smer .Nekateri avtorji (Malešič, 1999; v tisku) tak.šen razvoj označujejo celo kot "remilitarizacijo srednjeevropskih držav". V tirugih svetovnih regijah vojaški stroški .še vedno nara.ščajo, najbolj na Bližnjem vzhodu injugovzhoclni Aziji. Delno je ta trend v teh državah povezan s hitro rastočimi ekonomijami in z njihovo željo po velikih in .s<Klobnih O.S.
Gnifičiii prikaz J: Države, največje pomhnice finančnih sredstev za vojaške potrebe vletn 199-1 v milijardah dolarjev
Obrambni .stroški so v posameznih državah zelo različni" (od manj kot 1 % (.laponska) do več kot 20 % BDI» (Savd.ska Anibija, Irak ...)), v povprečju pa na .s\'e-lovni ravni do.segajo 5 % BDP. V RID je ta delež precej nižji, saj .se v povprečju trenutno giblje med 2 in 3 % (Sandler in Hartley 1995, I, 9).
" v Oiiiivrsloii Siinvv (IW6: SOJ ulHiztirjap. ilti je irelui t o/tiikc slmike lx>samvziiili ilrtar liiler-/»vllnill prvrliliifi rstij Iz luisleilitjili nizlogin-: 11) na usnov! /)«/rt/tr;c o injaikl /Mirahi ne moivmo neliosreitnn skleliali o njilinrt vujiLiki moC! fjedrsko oro^e je sorazmerno /Miceiii t' prlmeijai i z njegoi-o itesiriiklivno moCjo): (2j cene. kt jih za vzdrževanje OS/ilačajo vlade, so /mnoslo ni^e lul dejanske cene opreme ali storitve na O) vprtiMjiva je tudi metodologija izračunavanja - ali driava med vojaSke stroške prišteva na jirlmer liiiti stroSke za veterane, civilno obramiMi. subvencije vojaiki indusiriji....
Grafični prikaz H: Države, največje porabnice jinančitili sredstev za vojaSke potrebe v letu J994 v % BDP
15.8
..94-------M....
...„■____--Xt_________
Irtfti
2.'
M......■ a
Savdski Rusta ZCM Kila^k« VoH« Juini Franci« Nemtta tal)3 Japoraks Ar*bi|a	erion^a Kw«|*
Praviloma .so bogate države namenjale največ denarja za voja.ške potrebe. Danes to velja samo Se v absolutnem smislu, medtem ko v relativnem manj razvite države namenjajo za \'oja.ške potiebe neprimerno več denarja. Lihko govorimo celo o procesu "militarizacije svetovnega Juga" (Kegley in Wittkopf, 1997: 383). Zato razmerja med obsegom stroSkov, namenjenih za obrambne potrebe, in življenjskim standardom v jxisamezni državi ne moremo posplo.Sevati. Nekatere ekonomsko razvite države (Izrael, Katar, Kuvajt) so zelo obremenjene z obrambnimi stroSki, metltem ko so druge (Avstrija, .^vica. Japonska) neprimerno manj. Podobno velja tiuli za tiržave v razvtjju. Kljuli vsemu sta zaznavni tive spkjSni značilnosti. Prvič, stroSki za vojaSko obrambo so največji v državah v razvoju, ki so v državljan.ski ali mednarodni vojni. Drugič, največ denarja za vojaško obrambo porabijo tiste države, ki si to najtežje privoSčijo (Kegley in Wittkopf, 1997: 400).
Tabela .3: Obremenjenost držar z t.ojaSkimi izdatki (primerjat a med deležem BDP, ki ga države namenjajo za t ojaSko potivbc ( VP/BDP), in BDP na prebivalca)"
658
BDI' na prcbiN-alai (v dolarjih 1993)						
Vl'/UDI'	pod 200 $	200-4W $	500-999 $	1000-2999 $	3000-9999 S	n»il KMKHI S
>10%		HiH	S. Koreja		Oman	Katar
		.\n,i((>la	Irak		S. Arabija	Kiivajt
			ZKI		Kit.sija	
	.Sudan	l.a().s	Jemen	Hrva.4ka	Bahrein	ISrunei
	Kuaiula	I'aki.sian	Kongo	Jordanija	Grčija	l/.rael
	.Mo/anihik	l.ilx-rija		Sirija	l.iiva	
	Al'gani.stan	Zimbabw		IV.ihuli	Libija	
		Mavrctanija		Hoisvana		
				TUrCija		
				Mongolija		
2-t,99 %	Kliopija	Togo	Srilanka	Hfdž.ikistan	Kstonija	Singapiir
	Tan/.anija	KainboOž:«	Maroko	Azerl>ejil/Jin	Male/ija	ZA emirati
	Kenija	Indija		Iran	1. Koreja	Tajvan
	Sierra l.cDnc	Gvincj;. »isao	I.es(ii(i	Libanon	Ci|x;r	ZDA
	liiiruiuli	i:k. G\ incja	Albanija	Tkini/ija	Galx>n	V. Ilritanija
		Cad	Se-negal	Uurma	Holjtarija	l'raneija
		Nikaraj,na	Itolivija	Grii/ija	Portujtal.ska	Nor\e.'.ka
		Vietnam	.S\-.i/.ilanil	.Mžirija	toka	.švedska
		CA republika	l'ilipini	Taj.ska	Slova.ška	Avstralija
		Mali	Kamerun	Južna Afrika	Čile	
		Iturkina l'a.so		Kolumbija	Poljska	l-in.ska
				Konuinija		Nemčija
				Namibija		Italija
				Kiiaj.ska		Dan.ska
	Hangladc-š	Civajana	Slon. i>l'>:)la	Kuba	Urugvaj	Kanada
	iS'cpal	Zambija	Makedonija	PN Gvineja	.Madžarska	UelKija
		Z:iirc	Inüone/.ija	Veneziichl	Uknijina	Španija
		Gvineja	1 londur.i.s	Peru	Trin/Ibbajjo	•Švica
		Nigerija	K;ipverdsk<> o.	Paragvaj	1\iii<illeiiisl:ui	N. Zelandija
		Haiti		lidži	Arjjentina	Irska
		U){anüa		1). republika	Sl( ivenija	.Siirinam
		llenin		Salvador	ISra/.ilija	
		Madagaskar		Jamajka		
		Malavi		lieli/e		
				likv.idor		
				Gvatemala		
< I %	Diiian	Gamhija	Sao Tome	Armenija	Uuvija	Japonska
	Somalija	Nijterija		Uzl>ekisian	Malta	Avstrija
		Gana		Klrgi/ija	lieIoni.sjja	t.uk.sciiibiir}{
				.MauriiiiLs	Darbado.s	Islandija
				Kostarika	Mehika	
				Panama	Ka/.;thsian	
					Moldavija	
Vir. fCcglev In Wmkopf, 1997: 101.
" y.iwiraj sUilK'Uj .«) ilritiiv luiveitvuv /«> [Hutai'iCvm rixliiem ivitii atvite iiti Ofbliilck HDI'. bl }(ti lutmeiijfijii Zil tsijtt.ike iMtlivhe.
Zmanjševanje ohsega obrambnih proračiinov razvitih inclu.strij,skili držav
i'o hladni vojni se ob povečevanju razburkanosti nieclnarotlnega okolja'" hkrati zmanjšujejo tudi viri, ki so potrebni za njegovo imiirjanje (Dandeker, 1990 '" Pojavljanje novih varnostnih tveganj in groženj namreč spremlja tudi omejevanje proračunskih sredstev za obrambo v večini RID (Williams, 1990: 285). V OS teh držav .se torej soočajo s paradoksalno situacijo, ko je treba z v.se bolj omejenimi rmančnimi sredstvi opravili več realnih nalog glede na obdobje hladne vojne," ki pa praviloma niso povezane z omejevanjem in/ali odpravljanjem neposredne grožnje nacionalni varnosti. S koncem hladne vojne .se je namreč v NID zmanjšala potreba po OS za obrambo pred ne več jasno razpoznavnimi zunanjimi sovražniki. Zato .se v javnosti teh držav v.se bolj krepi prepričanje, da vojaški stroški zavirajo ekonomsko rast. Javno mnenje je na tej točki povsem skladno s pritiski politike, ki si hoče v spremenjenih politično-varnostnih razmerah zagotoviti čim večjo mirovno dividendo, ki bi jo lahko porabili za nevojaško javno porabo.
V tem kontekstu je na obrambnem področju najočitnejša prav redukcija obrambnih proračunov v večini NID, izvzete niso niti velike sile. Tako .so tudi v Natu začeli uresničevati vrsto različnih varčevalnih ukrepov, ki kažejo na to, da je v Evropi po skoraj petdesetih letih končno konec oboroževalne tekme in se je jpričel proces zmanj.ševanja obrambnih proračunov. Trend ujjadanja deleža družbenega proizvotla, namenjenega za pokrivanje obrambnih in vojaških stroškov, je za dalj.še obdobje razviden tudi iz naslednje tabele.
-Sicer »utii/iii ivijviiiaii .•i/M>imtla sL-eKifiiili rtiiMfiiitisli. l eiitUirse iiuiiiJSti Itiilisuihiliiosl. " 1'ivdmiiiije Nova vlofiti olMiroieiiili .til - vojtiSke iiislitiicliu i\</iivmiiiJaJiiCeiii nvlu. hi. al>ril tW4. v organizaciji Allinil.^kcga sveta za Sloi vinjo.
" hlailni v<ijnl so bili na /irimer Mfiljski /»iiltiki ii/iontbijeni t- «t' in ol)seinejSlh vojaSkih o/kivcI-Jah kot mei! njo fManifiarl. 12/12- m? - jiredmanje na Kaieilri za obranihailorje. Il)\'. Ijiihljana)
Tabela Obrambni izdatki članic NATA n odstotkih BDP (i> conah iz 1997).
Oržav:i	1975 1979	1980 1984	1985 1989	1990 1994	1993	1994	1995	1996	1997	sprememba 1990/94-1997 v odstotkih
Uelgija	3,2	3.3	2,8	2,0	1.8	1,7	1,7	1,6	1,6	-20
Danska	2,4	2,4	2.1	2,0	2,0	1.9	1.8	1.8	1.7	-15
l-"r.incija	3,H	4,1	3.8	.3,5	3,4	3.3	3,1	3.0	3.0	-14
Nemčija	3,4	3,4	3,0	2,2	1.9	1.9	1.7	1.7	1.6	-27
Ca-ija"	5,6	5,4	5.1	4,5	4,4	4.4	4,4	4,5	4.6	+2
Italija	2,1	2.1	2.3	2,1	2,1	2,0	1.8	1.9	1,9	-10
I.iik.semburg	0,9	1,1	1.0	0,9	0.8	0.9	0.«	0.8	0,8	-10
Nizozemska	3,1	3.1	2.9	2.4	2.3	2.1	2.0	2.0	1,9	-21
Norvc.ška	2,9	2.7	2,9	2.8	2,7	2.8	2,3	2,4	2,2	-21
Portugalska	3.4	3.0	2,8	2,7	2.7	2,6	2,7	2,5	2,6	-4
Španija	-	2,4	2.2	1.7	1.7	1,5	1.5	1,5	1.4	-18
Turčija	4,4	4,0	3,3	3,8	3.9	4,1	3.9	4,1	4,3	+ 10
V. Britanija	4,9	5,2	4,5	3,8	3.6	3.4	3,1	3.0	2.8	-26
Kanad:i	1.9	2,1	2.1	1.9	1.9	1,8	1,6	1.5	1,3	-32
ZDA	5.0	5.8	6.3	4,9	4.8	4,3	4,0	3.7	3.6	-27
Vir. mm Pivss Reieaw M-DPC-J(97)147, J997 5.
Čeprav se je vojaška poraba v Natu v absolutnem smislu v zadnjem desetletju močno zmanjšala, je njen delež v svetovni jjorabi zrasel s 40 na 57 %. To je predvsem posledica drastičnega omejevanja wjaSke porabe v nekdanjih članicah Varšavske zveze, ki se je v zadnjih desetih letih zmanjšala s 33 na 15 % celotne svetovne porabe (Conversion Survey, 1996:49).
" (Kiliio je lififviaiije lieteio Hi}!', bi nn driija in TiirCiia niimvnjtiui z<i nimimbne niniieiie, /mstedl-cel imthielH^negti merjenja Onjaibe) imiCi in renionatne tJiiiniteminif lebmc v trzliiKinem Sn-tlozeniljii, r btileri .«< iiCIliti' liivtlivem letnje 'tlirCijc. da t)! zasedla mesui ifiditnc regltinalne (i'rip.ibcj site. (U} lem je zntiOioi^je/>rii'eCaiiie/iriliirCijii-stij deloma itiogoCe{MiJa.willtiidi z zd^^ {inilt bimbibini ii/)<inilb<ini na,IV driiico in e .SX delu tniba
Tabela 5: Slei>ilo zaposlenih v vojaiki iiidiisiriji izbranih držav (ocene v tisočih).
DRŽAVA	1W0	1985	1990	1995
Z.SSK/SND	5S00	6000	6300	3200
Kusija			4500	1800
Ukrajina			1200	1000
Ostale			600	400
Kitai.ska	4000	4000	4000	3250
ZDA	2085	3100	3000	2200
Velika »ritanija	560	470	430	300
Francija	340	340	.300	250
NcmCija (+ NDK)	310	340	240	120
Indija	235	240	250	250
■Scvcrrja Koreja	55	HO	100	120
.|a|K)n.ska	110	120	120	100
V/.hodna l-ivropa	530	630	530	300
Ostale ra/.vite industrijske države	350	400	400	280
Ostale države v razvoju	700	850	700	550
SKUHAJ	15000	16500	16500	11500
Vir: Bonn International Center for Conversion. 1995.
Uporaben kaz;ilec, ki kaže na ekonomske težave, s katerimi se soočajo vojaSko-obrambni sistemi RID, je tudi upadanje števila zaposlenih v vojaški industriji. Gre seveda za približne ocene, ker je vse manj izključno vojaških proizvodov in je zato vse težje potegniti jasno razmejitveno črto med vojaškimi in civilninri proizvodnimi zmogljivo.stmi. Razsežno.sti .sicer pov.sem jasnega .splošnega trenda upadanja (v petih letih s l6,5 milijona na 11,5 miljona) se med državanti močno razlikujejo. Različne so tudi njegove po.sledice, ki .so odvisne predvsem od sposobnosti nacifjnalnih gospotlarstev, da spodbudijo povpraševanje [kj nevoja.ških proizvodih, ki jih lahko proizvajajo v nekdanji vojaški industiji.
Na trend zmanj.še\anja deleža proračinvskih sredstev, namenjenih za pokrivanje obrambnih potreb v RID, pa je poleg konca hladne vojne, ki je bi.stveno zmanjšal jjrisotnost jasno izražene vojaške grožnje, pomembneje vplivalo vsaj .še jx.-t dejavnikov; (1) spremenjen nabor vitalnih nacionalnih intere.sov in nacionalnih prednostnih nalog, (2) vse večja ekonomska stagnacija. O) naraščanje stopnje brezpo.selno.sti in potreb po večji socialni usmerjenosti države, (4) spreminjanje sistema vrednot in |X>sledična sprememba odnosa javnosti do obrambne sfere, posebej odnosa do OS in (5) po navedbah Gleditscha (1987: 216-217) tudi spoznanja dela "znanstvene skupno.sti", da učinki visokih vojaških izdatkov v sploš-
nem niso pozitivni, saj ne zagotavljajo niti možnosti večje zaposlitve v inciustriali-ziianih državah niti večje ekonomske rasti.^'
Zaracii vse očitnejšega zmanjševanja sredstev za obranibo so vojaški in obrambni strokovnjaki, nekateri politiki ter predvsem predstavniki vojaškoindii-strijskih kompleksov prisiljeni iskati nove rešitve, ki bi kljub omejevanju linančnih sredstev omogočile ohranjanje obrambne sposobnosti njiho\'ih OS oziroma povečale pripravljenost družbe za ponovno večje vlaganje v obrambno potlročje. Politiki se vedno soočajo s problemom reševanja nasprotja meil vojskovanjem in blaginjo (ang. warfare-welfare controversy), v katerem je treba enakovredno pretehtati in presodili tako trditve vojaške kot civilne tiružbene sfere (IMDE, 1993: 193, 799).
S koncem obdobja naraščanja obrambnih proračimov je v večini RID po Williamsu (1990: 289-290), mogoče zaznati tekmovalnost za proračun.ska sred.stva na .štirih ravneh.
L Družba (Javno proti zasebnemu) - gre- za določanje osnov davčne politike države.
2.	Država (civilno proti vojaškemu) - gre za iloločanje najvišjega .še sprejemljivega ob.sega proračunskih sredstev, namenjenih za obrambo, ki je seveda odvisen od ekonomskega položaja države ter od zaznavanja ogroženosti s strani javnosti.
3.	Oborožene sile (tekmovanje med zvistmi vojske) - gre za tekmovanje za razdclite\- obrambnega proračuna med KOV, V.M in VI.. ki .se z zmaiij.ševanjem obsega državnega proračuna zaostruje.
4.	Posamezne zvrsti (tekmovanje med rodovi in službami) - gre za isto logiko kot v prejšnji ločki. .samo na nižji ravni.
Tekmovalnost na državni ravni je ne|X)sredna po.sledica dejstva, da .so OS velik porabnik materialnih in človeških družbenih virov. Zato predstavlja oblikovanje in vzdrževanje velikih in dragih OS oviro za razvoj drugih delov ilružl>enega sistema. Ker so sredstva za obrambo zagoiavljena tudi na račun drugih družbenih področij, to zahteva ohranjanje zdravega razuma in razločevanja med mogočim in nemogočim. Pred\'.sem je pomembno, da so sredst\a. namenjena za obrambo, primerna grožnjam in hkrati zadostna za .spremljanje tehničnega napredka (Taialovič, 1990: 18-19). Zato se je treba izogibati skušnjavi, da bi funkcije, strukturo in organiziranost OS določali zgolj na osnovi ekonomskih omejitev, namesto
" So rlintitiitjf. btiko sut /mjivziiiui i-ojtifkd /iiinilM iii cltunumska rast. svjc /jf^TW/o <ntniir(iij(ilii t Nebolikii iKK-iiiisUuljviiii fiiimvni <> "U)/i<>rili ni muslu' \<iMiiCiujil /irlsui/i/Hiiicitirjti fMitvCevwije iii/lei-djc. znuiiijivitiiijc iiirfsllniiijd. iKHiiIxt ivdbili suntrlil, iitilHiCiiu ntlxi CtoreSkili zmojiljimsti. .V« .</i/(i.v';ii» /»«•tiVir/i;/«' iifitiiki' /nmilK' rsekiikiir zmiiiijiiije cktiiiimiskii nisi iii /hiivCii/i' ztiiliiiiciiitsi. /mnlfsem Ce fin- Zli tlolfioriK'iiu iiltreiiieiiJeniM ttniilKr Veiiiltir zrezti ni iiCiliKi /mu- r rseli lirimerili. siijje lutrisiui lut luinire (trsiej /tunihe in sluviiil/eriitiie limfne imlilike 1'reitisem zii Kit) luinirvC ivI/a da iiiiti liilikti /HiivCtinje fojaike /iiirnlM.- knilkimK'nn /luzilii'ne ekmiowske iiCinke. To ivljti Se /misvIh/J zo ntxluhjo /MirvCone IfiezjMtselosli (Kej-ley in VC'illknjif /'M?: 40,i-4(M). t' leni kimlekslii Senotnvo ( tUffJ. 9.i) mnenje, itii toliko nekoleiv ohiiimtine .«/mv'it-Juiileiomo liiiti med sim/lke zo bitifiiniu. nt veC /in-u-nelliii^i in nem-zunitjim. Mi.tli /iredrseiii no de! kodmrskih sini!tta>i\ na Ininier zo zdnu-su-ene. izulmiieiiilne in /HikUc-ne /imfiroiiie. detiniio /*/ liidi no .■UntUke za /iJaCe ."ienot (I'M}: 'XV omenja cehi nizmiSIJania nekoierlh. do bi cctoine iihramhne siroSke /iri.<ieioli med .simike zo Maninju. saj Je luicUiiiolna varnusl Javno dohm.
da bi upoštevali predvsem kratkoročne in dolgoročne grožnje nacionalni v arnosti (Williams, 1990: 292).
Povsem normalno je, ila voja.ška organizacija navedenih trendov ne spremlja nejjrizadeto in pasivno. V olxiobju zmanjSevanja ob.sega obrambnih proračunov se namreč okrepi pojav, ki je znan pod imenom "vojaški alarmizem", nanaša pa .se na pretiravanje vojaške organizacije glede možnih vojaških groženj, s katerimi želijo vzdrževati obstoječo raven vojaške porabe in obsega OS. V procesu oblikovanja obrambne politike je po Youngu (1995: .351-353) treba preiti štiri glavne stopnje načrtovanja, med katerimi je v obravnavanem kontekstu omejevanja nack)nalnih ekonomskih virov ključen predv.sem jasen in realističen pregled nacionalnih finančnih virov, ki bodo v določenem obdobju razpoložljivi za pokrivanje nacionalnih obrambnih potreb.-' V ča.su od.sotnosti pomembnejših groženj varnosti ilržave, naj bi izraba novih tehnologij in nacionalnih virov praviloma ne bila usmerjena k zagotavljanju iixAili izvajanju maksimalne količine vojaške moči. Seveda pa lahko ambiciozne družbene elite manipulirajo s politično in diplomatsko situacijo, da bi ustvarile vojaške sile nad realnimi nacionalnimi potrebami in možnostmi, kar je za uravnotežen dolgoročni razvoj celotne družbe (lahko) zelo škodljivo.
V procesu objektivne in realne identifikacije groženj nacionalni varnosti, razvojnih ciljev ter preseganju vojaškega alarmizma se zato kaže ojireti na neoclvi.s-no" strokovno in znanstvenoraziskovalno ter splošno javnost. Že sedaj ima javno mnenje posebno velik vpliv na odločanje o ob.segu vojaških proračunov NID, njegov pomen pa se bo v prihodnje gotovo še okrepil. Označuje ga globalni premik, katerega glavna značilnost je v.se večja pripr:ivljenosi za vlaganje v blaginjo, hkrati pa v.se manjša pripravljeno.st za vlaganje v OS. L. Jelušič (1997: 50) ugotavlja, da se v javnosti pogo.sto pojavljajo trditve, ki dokazujejo, tla vojska ogroža delovanje družbenega in političnega sistema zato, ker odžira sred.stva in sile družbe ter jih usmerja v nereprezentativne družbene strukture. Tako .se (po.sebej v ekonom.ski recesiji) krepi prepričanje, da OS s tem, ko potrebujejo omejene tiružbene vire, pospešujejo družbeno nepravičnost in neenakost, s tem pa po.stajajo v.se lx)lj di.s-funkcionalna prvina znotraj družbe. Tudi M. Garb ( 1993:6l ) opaža, tla ekontimsko
-•• CvtoU-n /HiKes iihliktimniti iilmimbiu' iKililiiv iil>.w/iti /ui Vniiilfiii (tWS: .{y/-.lrV luixk-diijv Sliii glai'iw slii/iiiie. 1'rvič. ribniiiihiii luiirtiiriiki mnrajo razjuiziiiiti in iinitlizirtili (uininv tlritu iwfiii gco/itili-tični-jiii In fieosInileHtegti nslmiti. Httinsnvnv mnifiii/stf zntiCilnosii (na lirinier sfisalslm z drnfiiiiii drtavami. /ifi/mlacijslia smIliCa. infraslnibliira)Jc livba /mzljlti) jirvlvhiaii. Cepitif sv zdi nilliuv {mmvn In f/ilif Hillen ie naprrl/Hiftled l>riiKič. niijnitJe izdelali iKvnn uoJaSkih zmiigljiifisll iseli di-iar i> ivxijl-Vradnu tu nisn «ene mJaSkili unitenj lemreC zgnijJiivuledl realonabiili obrambnih zmofiljirosil. Iivniil-nih in lirlCaboranili. Kol lakine ne i-kljiiCnJejo presoje aH cvniliv moUvor ali namer driar r n-gljl. TrctjiC. .«kombiniranjem nnoiorlief Jirrih dreh siojienj naCnoranJa Je nsirarjena /MnllaHa za doloCanJe zaliler nacionalne olmimbe In lenni jnimernih nacionalnih obrambnih sil. .'iem Stull null ocena .sio/inje konßlk-la (na primer nizka, .srednja...), s kaletim .se ule/tne .wtiilli driaiti CulrliC. klJiiCen JeJa.ien In realIsliCen prxfiled luicionalnlhßnanCnih nror. ki Ixxlo r obtlobju fK'lih lel razlioloiljlii za iiokriranje obnimbiiih •pDirvb.
".Sinonim za neodrisnoJarnosi nI nujno njen xiriini'/ledifire. ker.m/Hifiiutlo li.iil, ki ne nosijo uniforme. ,<f .</Vo//. tV .w< l«irezani z iiiJa.<koiiidiistiiJ.tklml kompleksi ah so celo rklJnCenl ranje. bolj nakhii-Jeni jirellniranjem Miede rojafke ofimtenosii. ker/ire pri leni /lofiosio za ne/io.fivdneJlnanine korisll.
iismcrjeiia javnost ne ceni dela v vojski in ga umešča meti neproduktivne tlejavnosti. Družba, ki ji ne preti očitna zunanja nevarnost, želi čimbolj zmanjšati sred.st-va za vojsko in hkrati ne tidobrava odliva niladih ljutli v neproduktivni .sektor.
Takšno javno mnenje ni .samo po.sledica delovanja objektivnih okt>liščin, ampak .so pogosto tudi OS same v.saj pomemben tiotlatni, če ne celo poglavitni iniciator odpora javnosti. Tako Edmonds (1988: 126-127) opozarja, da v razmerah, ko RID namenjajo sorazmerno velik tlelež družbenega proizvoda za pokrivanje obrambnih In vt)ja.ških stroškov, hkrati pa posiaja v.se pomembnej.še zagotavljanje sredstev za ztiravstvo, izobraževanje, z:i.ščito okolja in zagotavljanje blaginje, OS pogo.sto izgubljajo ptxlporo javnosti zaradi (1) razmetavanja sretlstev in njihove nenačrtne porabe, (2) porabe prevelikega ob.sega tlružbenih virov v primerjavi z dejansko .stopnjo ogrožent)sii ter (3) načrtnega izkrivljanja tlejan.skih razmer in pretiravanj v oceni stopnje ogroženo.sti, da bi si zagotovile .še ob.sežnej.še družbene vire. Zapostavljanje drugih tlružbenih razvtjjnih programtjv na račun obrambnih investicij ponavadi pri javnosti zbudi odpor in jezo. V takšnih razmenih si morajo OS prizatlevati ohraniti ali ponovno pritlobiti javni ugletl z zagotavljanjem številnih drugih tlejavno.sti (Hdmond.s, 1988: 1.30), ki jih lahko prepoznamo kot tlejav-no.sti s področja .socialnega imperativa. V razmerah omejevanja ob.sega obrambnih proračunov je zato treba hkrati iskati (1) ntne načine čimbolj racionalne porabe odobrenih finančnih sredstev ter predvsem (2) alternativne in cenej.še načine za zagotavljanje voja.ške varnosti. Ob tem .se velja spomniti izjave lorda Ernesta Rutherforda, britanskega jetirskega lizika in Nobelovega nagrajenca, ki je nekoč, v sicer povsem drugem, vendar primerljivem kontek.stu izjavil: "Primanjkuje nam denarja, torej moramo razmi.šljati. "
Proces zmanjševanja t)b.sega obrambnih proračuntjv RID i)a nikakor še ni zaključen, zato bo treba v OS teh tlržav tlo.seči še večje prihranke. Sullivan (1989: 106-110) našteva ukrepe na nasletlnjih področjih.
/. Obseg sil. Zmanj-šanje ob.sega OS pretlstavlja temeljni v|)liv na t>b.seg obrambnih stroškov. Vpliv ni .samo neix)sietlen, to je na znuinjšanje operativnih stro.škov, ampak tudi posretlen, na zmanjšanje stroškov po.st)tlobitve obstoječih sil. 2. Razporeditev sil. tire za razmestitev sil v prostoru (pretivsem v primeru držav, ki razporejajo del OS tudi zunaj nacionalnega ozemlja) in v zadnjem času za finančno še bolj učinkovit ukrep strukturne (pre)razporetlitve med enotami stalne in rezervne sestave.'*
.i Posodobitev sil Prihranke je mogoče doseči na dva načina: s potlaljšanjem operativne tlobe oborožitvenih sistemov in opreme ter s prehodom oti tehnolt).ško najzahtevnejše in najtlražje tehnologije na tehnolf).ško manj zahtevno in cenejšo iehnolt)gijo.-''
OjK'niliriil fini.Uti suilitv aesuiiv leuitsbili sil /M-l m u liniiivrjtwl z n'ZeiTiin .vt'.vwi(i zn 50 % i'l.iji. /in kiiiHHi.'.kih sikih /ui rtizllka iliun-f-a ivIn 400 % (Siillivmi. tUffJ. 107/
-■' V OS hi s iM»l(il]itiiiivm ii/niyiiiriw ilobf ohuroiinviiih sislemiw s nti inilt»vi Ivi v hm liJiM liihku prihniiiltl 20 iiiilijiinl dolarfcr. /. ziiiinii.iaiijem ilelvia iitijziihluviiejii' In iinjitmiic ifhnitlnfiijv f OS s 70 Hrt 5« % hI iirlhninlli ninl/iljnjih JU mllljant <hil<iiyei\ To bi iHinwiiilo. da bi luimeslo I'-15 iztleUih rec' t-- Ki. tvC /•■- IS m Iiunij /•- It. ivC Ali-1 In manj AH-Ci-l (Salllitin. t'JH9: tOH).
4.	Pripravljenost sil Zopet olistajata civa načina za znižanje stroškov: znižanje operativne sposobnosti OS, na |>rinier prek omejevanja števila ur letenja in vožnje, kar seveda ni najprimernejša rešitev, saj znižuje tutli bojno moralo vojakov, ki v vojašnicah niso zato, da bi na primer gledali televizijo, ter primernejše in finančno učinkovitejše zmanjšanje stalne sestave operativnih enot ob ohranjanju bojne pripravljenosti tega dela enote na prejšnji ravni.-"'
5.	Omejevanje stroškov za raziskovanje, razvoj, preizknšcmje in ocenjevanje novih oborožitvenih sistemov in opreme.-""
Ključna dilema ob tem je, kako ob nadaljevanju zmanjševanja obrambnih pro-račiuiov ohranjati operativno sposobnost in učinkovitost OS. Kuiper (1993: 7) namreč o|X)zarja, da je zmanjševanje obsega obrambnih proračinia veliko več kot .samo vprašanje dolarjev in centov, zato ker so lahko napake v tem procesu merjene tudi s krvjo.^ Podobno Johnston (1993: 28) kot argument proti prehitremu, prevelikemu in ne dovolj ]?iemišljenemu zmanj.ševanju obsega obrambnih proračunov uporablja primer nepripravljenosti OS ZDA ob vstopu v korejsko vojno.'^
Spreminjanje strukture voja.škili izdatkov v razvitih industrijskih državah
Hkrati z zmanjševanjem obsega obrambnih proračimov, ])oteka v vojaških organizacijah RID tudi proces spreniinjanja prioritet pri njihovi porabi, ki ga spremljajo znatne znotrajorganizacijske napetosti (IMDE, 1993: 799). Zaradi omejevanja obsega obrambnih proračunov v RID, je v zadnjih letih opazna okrepljena tekmovalnost in celo konlliktnost med posameznimi strukturnimi pr\ inami OS, pri čemer gre tako za odnose med z\'rstmi, kot tudi med rodovi in službami iste zvrsti (Williams, 1990: 289-290). Poglavitni vzrok zanje je predv.sem boj za čim
y<i /C	tliKteCI zunutt (t) rchLvftti dvivttl lu-bojiiili iiiihifi r OS RH). I/I .«o iMitlulme u/mirlltnii
v nerojtLibcm okolju. Kiraitl Cc.tir Jv mog/iie xii njtlioifi o/miij/aiije luijeli civilne izvajiike: (2) velikegti deležu iKsebJii (v OS/.IX'i do JO %J. ki ne oliravlj/i liredvutenili niiloji ztirtidi ziiCeinefiti in diHluniega izo-bmževanja ii.s/Kuitihljunjd aH urjenja, {ireraz/ioredilev. zapn.VanJa vojaike službe, bolniikih izostankov ah /iri/ioni: Ce bi tovrstne lulsotnosti zmanj/Uili. hi lahko zmanjiUih ob.<e,n e/io/. (JiJ ivlikefia deleža osebja v OS NH). kije namenjeno zanotavljanju firemiCnasti In siraleiki oskrbi na velikih razdaljah ozimma ofenzivni funkciji O.S; v /trimeru manj ofenzivnih In manj premiCnih enot ne bi /KitrelMivuli toliko voznikov in vzdrievahtega osebja (Snilivan. t'Jü'J: I KI-II t J.
*	Nadaljnje omejevanje tovrstnih strnikov je v Kit), ki .svojo vojaiko moC namesio na koliCinI gradijo na haktwosti. malo verjetno. Čeprav Segal (l'JfH>: 147) o/MiztirJa. da Je zaradi v.se iirfega uveljavljanja kon-ce/ttov (U konßikla nizke intenzivnosti tiifJJ o/ieracij v /Kidj/om miru. ki .sta delovno dokaj intenzivna, vtekakur bolj kol klasICne vojaške o/Kraciie. o/iazen trendprerazlioretllivefinanCnili sredstev z razvojnih [mtgramov fdxiroiltix-nih .sistemov na jMtdroCje kadrov
^ Kni/n-r (1'J'J.i: SJ primeija jnihtiCno otlliM^anje o zmanjievanjii olxsega obrambnega /miraCiina. ki ni itodprtu z zadostnimi strokovnimi projekti in argumenii. z amputacijo, ki jo neizkiA-n zdravnik izvaja tako dolgo, da jxicient iimiv zaradi izgnl)e krvt.
*	linote '/.DA so bile u/iombljene brez /loiivhnega jiretlhadnega urjenja, bile so slabo disci/ilinirane, v slabi kondiciji, slalxi opremljene in /ireivCkrat tudi slabo itHlene (Johnston, j'M.i: JNJ.
večji delež obrambnega proračuna. Napeto.sti .so včasih tako resne, da lahko ogrozijo celo enotnost in uspe.šnost voja.ške akcije."
Gmfični prikaz 4: Spreminjanje prioritet pri poral)i obrambnih pro-račirnor v NATIP'
19S8
■ oboroiitev inoprena
iBosebie
DMHUlfoJki
1991
1994
Voja.ške organizacije pa niso izpostavljene samo znotrajorganizacijskim napeto.stim, ampak tudi močnim "strokovnim" pritiskom s strani civilnega okolja. V RID je svoboda vojske pri porabi že tako omejenih proračunskih sredstev .še dodatno zmanj.šana zaradi vse večje vloge politike pri mikromenedžmentu voja.ških zadev, ki .se kaže predvsem kot "politizacija" nakupovanja in razvoja oborožitvenih sistemov ter voja.ške opreme (Sarkesian, 1990: 10).
Z omejevanjem obsega O.S se stro.ški za osebje bistveno ne spreminjajo zaradi hkratnega zviševanja plač (IMDE, 1993: 799), kar je posledica hkratnega zaposlovanja bolj izobražene in izurjene delovne sile. Vi.šji personalni stroški, ki so po.sle-dica višje tehnične zahtevnosti del in spremljajočega prehoda na obsežnejše poklicno popolnjevanje v O.S RID, pomenijo, da morajo vojaški načrtovalci, če hočejo ostati v okvirih obrambnih proračunov, prihraniti denar na drugih področjih (Segal, Senter in M. Segal. 1978: 444).
Proračunske oniejit\'e .so dobe.sedno prisilile obrambna ministrstva v defenzi-vo, v kateri morajo zagovarjati celo upravičenost raziskovanja in nakii|X>v za pokrivanje najosnovnejših potreb (Sarkesian, 1990: 10). Zaradi omejevanja obsega proračunskih sredstev bosta razvoj in proizvodnja novih oborožitvenih sistemov v prihodnje .še bolj odvisna od intenzivnega meddržavnega in medkor|X)racijskega
•■" Tiiriii (1997: 19) imriijti iintinio izkiiiiijn ickmoniliiMli med zmimi rojske /.1X1 nh iiilenviicljl trn (imitidl. kip v sitijili siMimfiilli mnenja ameriiki neneird .Scliiii{irzk(i/i/. ki Je {xislal znan kiii iis/iefen /Hiivljnik kiialidjabili .\il f zallr.ski rojni. //ellkti/ileiy! kt>lienske rojske XIX1 na nusUki helikiipleijev -(Inam " .%/irf« namreC iiisii dohiti ffonni. ker moriiariai m kojiemka rojaka nislii naianCno dogoinrili o nje-lioiviii /ilaCilii. tako da .to hile okre/iiiiv l>oslaiie z znamo zaiiiiido.
- /Vaiaiičnejm fiiifiled /ki /KKVimcznili driandi in .Utrih /itnIroCjHi /lorabe (osebje, o/irenia. iiij'ni.iiriik-liira. dnini .Mro.<biJ je /irikazan »■ MIX) l'ress Kelease .M-l}l'C-2(97)t47 1997 7
povezovanja (Žabkar, 1993: H; Sandier in Hartley, 1995: 2-3, 8). Gre |)redvseni za uresničevanje zahtev po omejevanju oziroma racionalizaciji obsega družbenih virov in v preteklosti razdrobljenih in predimenzioniranih proizvodnih zmogljivosti, ki so bile namenjene za pokrivanje nenasitnih potreb v oboroževalno tekmo meti blokonia vpetih OS.,Z njenim ktincem .so se drastičnti zmanj.šale tutli potrebe po voja.ški oborožitvi in opremi, kar je spotlbutlilo oblikovanje koncepta konverzije.
Mirovna dividcnda kt)t rcz.ullat proccsa konverzije
Preoboroženost RID predstavlja resen problem, ki ga je mogoče re.šiti le jjrek sorazmerno tlolgotrajnega in obsežnega procesa konverzije vojaških zniogljivosti. Omenjeni problem je v nekdanjih socialističnih državah zaradi preteklih družbenih po.sebno.sti, ki jih Izmalkov (1993: 289) označi za "hi|)crtrofno milita-rizacijo družbene zavesti", seveda še precej večji. Po koncu hladne vojne je zatt> treba po Abbelu (1994: 41) v RID oblikovati dolgoročno politiko ekonomske konverzije iz stalne vojne ekonomije (sem ne .sodi samo vojna kot taka, ampak tutli priprave nanjo) v mirnotlobno ekonomijo. V tem primeru gre za nekoliko zoženo (samo ekonomsko) razumevanje termina konverzija. Posledice procesa konverzije so namreč bolj kompleksne in se kažejo na nasletlnjih potlrt)čjili (Con\'ersion Survey, 1996: l6, 19-20, 21. 22):
7. ekonomskem, kjer gre tako za negativni (brezpo.selnost)" kt)t pozitivni vitlik (mirovna dividentla);"
2. okol/erarsirenem, kjer gre za zmanjševanje škodljivih vplivov vojaških opori.šč in zmanjšanje ktiličin orožja, ki lahko predstavljajo posebno nevarnost za okolje, ter
3- trirnostnem, kjer gre ztipet za |X)zitivni (možno zmanj.šanje varno.stnih problemov zaratli omejevanja splošne ravni oboroženosti) in hkrati negativni vidik (nenadzorovano širjenje orožja za množično uničevanje, tlemobilizirani vojaki lahko postanejo notranjevarnostni problem).
S terminom konverzija torej označujento proces, v katerem gre za ponovno civilno rabo virov, ki so bili preti tem v rabi v vojaški sferi. Gre torej za prerazporeditev sretistev, ki .so bila sproščena s procesom razoroževanja na potiročje civilne vladne pt^rabe. Za tako sproščena sredst\'a .se je uveljavil termin "konverzij-ska zmogljivost".
Celotni .s\'etovni obrambni izdatki so se v obdobju od 1985 do 199'i zmanjšali za 30 %. V okviru Razvojnega programa Združenih narodov so izračunali, da naj bi v ab.solutnem smislu v obdobju od 1987 do 1994 v .svetu takt) prihranili 935 milijard ameriških tlolarjev. Pt> napovetlih istega vira naj bi do leta 2000 ob ohranjanju 3 % letne ravni upadanja obrambnih stroškov prihranili še dodatnih 460 milijard
" 1'asitmvziilki. sbii/miv In cvle nnije kilibn ju,sume/a •trliv" mznmimanja (Coiiivrsioii Siin-ey,
lîm 21).
Ore Zli Jirihmm-b na nhninihnem ImIniCjn ztiniill bunta liliulnv vnjne in nimmivitilne ivbme. bi imj hI hll raziteljcn med nslale driiil>ene jHinihnibe.
dolarjev. Tolikšni prihranki so zbujali upe o dokaj.šnjih nacionalnih in svetovnih konverzij.skih zmogljivostih in mirovni dividendi (ang. peace dividentl) kot eko-noni.skem delu konverzijske zmogljivosti, ki bi jo lahko namenili za re.ševanje mnogih nacionalnih ter globalnih varnostnih in razvojnih jjroblemov (Conversion Survey, 1996: 32,60; Sandler in Hartley, 1995: 8; Rinaldo, 1993: 15).
Dejansko je bil večji del teh prihrankov bolj želja kot rc;ilnost predvsem v državah z močno predimenzioniranimi voj;i.škimi zmogljivo.stnti, n;i primer v drž;ivah Vzhodne Evro|K\ Z zmanj.ševanjem obrambnih stro.škov .so .se namreč krčili tudi drž;ivni prontčuni, hkrati pa .se je velik del dejansko ustvarjenih pri-hninkov ■'izgubil" v ekonomski recesiji. V ekonomsko bolj razvitih drž;ivah .so dejan.sko ustvarili določene prihranke, vendar jih s pričakov;inji tvorcev- ideje o mirovni dividendi ni.so ponibili z:i izboljšanje .socialnega .stanja v držav;ih ali za razvojno pomoč, temveč predv.sen» za pokrivanje proračun.skega primanjkljaj:i (Conversion Survey, 1996: 32-33). Dodatni razlogi za to, da .so dejanski prihranki precej manjši od načrtovanih oziroma ni.so n;i nizpolago za razdelitev med možne nove porabnike, so še na.slednji: (1) celotna konverzij.ska zmogljivo.st ni neposredno uponibna ali pa celo sploh ne obst;ija v prtxividenem ob.segu;" (2) konverzija zahteva investiranje oziroma ima .svojo ceno ali .stroške, ki zmanjšujejo vrednost mirovne dividende;" (3) konverzija je proces, zato pravilonui ne spro.šč;i virov trenutno, anjpak predvsem tlolgoročno; (4) konverzija je samo eden od vidikov ekonomskega preoblikovanj;! in je zato močno odvisna otI širšega ekonomskeg;i konteksta, ki lahko izniči učinke konverzije in mirovne dividende" (Comersion Survey, 1996: 16, 19-20,22,60, 72). Ob upoštevanju predstavljenih ontejevalnih dejavnikov je seveda nere:ilno pričakovati, da je konverzija enoten in statičen koncept, saj se očitno razlikuje in spreminja v odvisnosti od cele vrste zn;ičilnosti družbenega okolja, v katerem ix)tek;i.
Proces konverzije po hladni vojni bo očitno veliko bolj zajjleten kot na primer tisti po koncu 2. svetovne vojne. Slednja je v primerj;ivi s štirimi desetletji tr;ij;ijočo hladno vojno trijala .samo .še.st let in [xi njej je večina podjetij .sorazmerno kmalu in dokaj enost:ivno prešhi na predvojne proizvxxine progr:ime. Večin:i tovarn, ki .so doslej proizv:ijale izdelke z;i potrebe vojske, pa ni biht vzpost:ivljen:i na osnovi tržnih zakonito.sti ali .se je od njih popolnoma oddaljila, z;tto tudi ni.so (več) strukturno in fimkcionalno prihtgojene z;i delovanje v okolju stroškovno zavestnega civilnega .sektorja (Ullmann, n:iv. [w Future .Survey Annual, 1993: 35). Poleg tega hihko proces konverzije neposredno vpliva na trend povečev:mja brezposlenosti. Milijoni delovnih me.st .so bili namreč v obdobju hhidne vojne neposredno ;ili posredno povezani z OS. Z;tto je zm:uijševanje ob.sega obrambnih proi;ičunov in
I'mimrnvrUvv neke iiijaibeliiDuiniln/e linije r civtiiiii /iniiziiKliijii je liiliku /nvcej tinii/e km luikiili
nore
" C,re 2(1 oillltv ziinitll /loko/nln zti tlemohilizimne itijake. lutilomesUl m liftmliitisll zii liste, ki so IxisMli l>rez})oselni ziinitli iimcesii koni erztje. linvsilLij rjimiismeiilev luimembniuili rojaSkih o/mii.iC in /iniizitxinili linij lerslroUkoi-iiniCemiljii oitivCneau mniju in i.iijii.ike o/ireme (Onnvnion Snnvv. t'JiXi: M 6t)J.
" Vojttiiki .Urniki /U-t v m letih so bili /lokriii s krediti, zato ne /iiv.teneCii. da je ivCina mirrnme dividende I' '/.DA namenjena za fx,krlranje l>roraCnn.<ke}ia firlmanjkljtija
zapininjf vojaških oporišč ena od najijolj nepriljul^ljcnili političnih opcij (Abbel, 1994: 41). Dodaten problem v konvcrzij.skem proce.su predstavlja dejstvo, da so bila tudi v NID in ne .samo v nekdanji Sovjet.ski zvezi cclotna mesta ali celo regije ••monoindustrijska", kar pomeni, da so postale popolnoma odvisne od vojaške industrije oziroma od podpiranja voja.ške infrastrukture.
Nekateri analitiki, kot na primer Dubik s sodelavci (1991: 50), .se zato sprašujejo, ali je mirovna dividenda sploh realnost ali zgolj mit. Ugotovili so namreč, da .so stroški razoroževalnega procesa mnogokrat vi.šji od z njimi ustvarjenih prihrankov, zaradi česar so koncept mirovne dividende razglasili za utvaro in začeli uporabljati celo termin mirovna globa. V Conversion Suiveni (1996: 59) je navedeno, da je dt) napake pri ocenjevanju obsega mirovne dividende prišlo deloma zaradi precenjevanja finančnih prihrankov v procesu razotoževanja, tlelno pa zaradi nepreglednosti procesa odločanja o porabi dodeljenih proračunskih sredstev. Poleg tega .se tudi v primeru dejanskega obstoja takšne dividende zastavlja [X)v.sem praktično vpra-šanje, v kakšni meri bo z njo mogoče reševati nacionalne ekonomske probleme (Dubik in drugi, 1991: 50), saj je vpra.šanje izbora alternativne porabe mirovne dividende v prvi vrsti politično, ne pa ekonomsko vpra.šanje. To pomeni, da je obseg mirovne dividende odvi.sen od rezultata zapletenega odločevalskega proce.sa, na katerega vplivajo interesne .skupine, politične mreže, javno mnetije, volilni cikli, različne oblastne ravni in .še kdo (Conversion Survey, 1996: 63). Izid tako kompleksnih procesov pa je vedno zelo negotov in nepredvidljiv.
LITERATURA
AbbcLJohn D. (1994): Military Spending and Income Inequality. Journal of Peace Re.search, Vol. 31. No. 1.
Ahrari, .M.i:. (1994): America's .Search for a Post-Cold War Grand Strategy. Ivuriipean .Security, Vol. 3, No. .3, Autumn. London: Frank C;ls.s.
Allen, J. (1994): Post-indu.strialism and Post-fordism. V: Hall Held, .McGrew (ed.s.). Modernity and Its F'utiires. Cambridge: Open University Pre.ss.
I5ee.se, J. C^irter (1995): Keengineering Regulation: Maintaining the Coniixtitiveness of the U.S. Capital Markets. The Washington Quarterly, Vol. 1«, No. 4, Autunui.
Honn International Center for Conversion (1995). .Military Conversion for .Social DeNX-lopnient (zloZenka), Honn.
Burk, James (1994): Thinking Tlirough the l-nd of the Cold War: V: Burk, James (ed ). Tlie Military in New Times - Adapting Armed Forces to a Turbulent World. Westview Pre.ss.
Conversion Survey 1996 (1996): Global Di.sarniament, Demilitarization and Demobilization. Bonn International Center for Conversion. New York: O.vford University Press.
Drucker, Peter F. (1994): Managing in Tlirbulent Times. Trowbridge. Wiltshire: Redwood B(K)k.s.
l-dmonds, Martin (1988): Armetl Forces and Society. I.eichester University Pre.ss.
Future .Surx-ey Annual (1993), (1994), (1995), (1996): A Guide to the Recent Literature of I Trends, Forecasts and Policy Propo.sals (ed. Michael Marien). Vol. 13, Vol. 14, Vol. 15, Vol. > 16. Bethesda, Maryland: World Future .Society.
l-cinbcrg. KichartI I-.; Uoylaii. IHlia M. (1992): Modular Muliilaicralisnv Norih-Souih I'couoniic- Kclalit>ns in the I900's. The Washington Quarterly. Vol. 15. No. I. Winter.
Garb, Maja (19V.?): Vojiiški protc.sionali/.eni. Diplomska naloga. Kjuhljana: l-'akullcta za družbene vede.Glam/, David .\l (1991). Challenges t)rthc Future: Developing .Security I.snucs in llic Post-Cold War l-ra. Military Keview, December.
Cileditsch, Nils I'etter (19K7): Hie l.ocal Impact of Kcduced .Military Sjieiiding: A Case Study of Norway KOKUM Iiiicrnational 7. München: SOWl.
Gutjahr. I.othar (199-1): Gk)bal Stability and lUiro-Atlantic Coo|KTaiion: The New Germany's National Interest. Kuropean Security, Vol. 3. No. Winter I.ondon: Frank Cass.
Grizold, Anton (199Ha): Institucionalizacija zagotavljanja mcdnar<Klne varnosti. V: Grizold. Anton (ur.). Perspektive .sodobne varnosti - 1/. ohranibo.slovnih razi.skav II. Ljubljana: Fakulteta z;i družlK-nc vede.
Grizold, Anton (199Hb):.lavno.st o organiziranju in ujiravljanju nacionalne variuwii Slovenije. V: Grizold, Anton (ur). Perspektive .sotlohne varno.sti - Iz obramboslovnih razi.skav II. Ijuhljana: Fakulteta za družbene vetle.
International Military and Defense Fncytlo|K'dia (IMDi:) (1993): Washington: Urassey's (US).
Izmalkov, Valeriy (1993): Ukraine and Her Armed Forte.s: The Conditions and Proce.ss for Their Creation. Char.icter, Structure and Military Doctrine. Furopean Security. Vol. 2. No. 2. Summer
JeluSiC. I.jubica (1997): l.egitinmost .sodobnega voja.štva. TIP I.jubljana: Fakulteta za družbene vede.
John.ston. Johnny J. (1993): budgeting for Readine.s.s. Military Review. April.
Kegley, Charles W.; Wittkopf l-ugene R. (1997): World Politics: Trend and Transformation (Si.xtli FditionJ. New York: St. .Martin s Pre.ss.
Kuiper, Marcus A. (1993): Return of the Hollow Army!' .Military Review, AugiW
.Male.^ič, .Marjan (1999): Security Transition of Slovenia. V:, JelušiC, I.jubica; .Selhy.John (ed.s ). .Sociocultural As|x.'cts of IXrlense Restructuring and Conversion I-uropean Commission. I)ru.s.sels: COST (v tisku).
Mihalka, Michael (1996): Building Coasensus: The .Security .Motiel in l.ight of Previous .Security Arrangements in Furope. Helsinki .VU)nitor. No. 3.
National .Security Trends and Altcrn:itives (1993): Furopean .Security - I'uropean Instabilities. National IX-(enco Academiy .Series. .Schriftenreihe der Uinile.svertaidigung.s-akademie, Vienn;i.
Peters. Ralph (1993):The Movable Fortre.s.s: Warfare in the 21si Century .Military Revlew.June.
IVterson. I-rik R. (1995): .Surrendering to Markets. Hie W:ishington Qu:irierly, Vol. IS, No. -1, Autumn.
Preeg. I-rnest H. (1993): Who's Menefiting Whom? A Trade Agend:i for High-Technology Industries. The W;ishingion Qiuirterly. Vol. 16, No. 4. Autumn.
Rinaldo, Richard J. (1993): The Army ;is Part of a Peace Dividend. Military Rcwiew, N().2.
Ritclie.son, Philip I.. (1996): The Future of the Nation-.State Military Review. .March-April.
Russell, Alan (1997):Trade, .Money and Markets V: White. Brian; I.ittle. Richard: Smith, Michael (eds.). Issues in World Politics. Houiidmills: MacMillan Pre.ss ltd
.Sandler, Todd; Hartley, Keith (1995); The liconomics of IX'fen.se. Cambridge; Cambridge University Press
Sarkesian, Sam C. (1990): U S. National .Security Strategy: The Next Decade V: Sarkesian, .Sam C; William.s, John Allen (ed.s ). The U.S. Army in a New .Security l-ra. I.ondon: l.ynne Rienner Publishers.
.Segal, David R. (1989); Recruiting for Uncle Sam: Citizenship and .Military Manpower Policy'. Uiwrence: Univcrsitv Press of Kansas.
Segal, David R.; .Seiitcr. Mary Stiieuer; Segal, Matly Wcclusler (1<;78): The Civil Military Interlace in a Metropolitan Community. Armed Korce.s ii .Society, Vol. i No. 3. Spring.
Smart, IJarry (1992): Modern Condition.s Postmodern Contnnvrsie.s. I.onilon, New York: Routledge.
Wallerstein, Inimanuel (1993): The World-System After the Cold War Journal of Peace Research, Vol. 30, No. 1, London: SAGI- Publishers.
Smith, Hugh (1995): The l>>'naniics of Social Change and the Australian Defence Horce. Armed Forces & .Society, Vol. 21, No. 4.
Snow, Donald M. (1991): Tlie Shifting Threat and American National Security: .Sources and Con.sequences of Cliange. V: lUirk, .lames (ed.). Tlie Military in New Times - Atlapting Armed Forces to a Turbuleni World. Westview Pre.ss.
■Strategic .\.sse.s.sment 1995 (1995): National IX-fen.se University, Institute For National •Strategic Studies. hitpy/www.ndu.edu/ndu/in.s.s/sa95/.sa95coni.litml.
Sullivan, Leonard (19«9): Major IX'fense Options. The Washington Quarterly. Vol. 12. No. 2, Spring.
Tatalovic. Sini.5a (1990): Ohrambeni sistem .švicarske. V: Suvremeni ohrambeni sistemi. Zagreb: l-akuliet politiCkih nauka Zagreb. Institut /.a političke nauke.
Tlirin. Mihael (1997): ZraCno-kopenska bitka. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakultet:) /.a družbene vede.
White. Brian: Little, Kichaal; Smith. Michael (1997): Lssues in World Polltic.s. Houndmills: MacMillan Pre.ss Ltd.
Weidenhaum. Murray (1992): The lUisine.ss Res|Ton.se to the Global Marketplace. Tlie Wa.shington Quarterly Vol. 15, No. 1, Winter.
Wiarda, Howard J. (1996): American Foreign I'olic)": Actors and Proce.sses. New York: Harper Collins College Publishers.
Williams, John Allen (1990): Challanges and Retjuirements for the Future. V: Sarkesian, Sam C.; Williams, John Allen (eds.). Tlie U.S. Army in a New .Security London: l.ynne Rienner Publishers.
Wyatt, Thom;(s C. (1994): .Society's .Soldiers: Regulars and Re.serws in the United States. V: Ashkena/y, Daniella (ed.). The .Military in tlie Service of Society and Democracy, The Challenge of the Dual-Role Military Westport: GreenwcKKl Pre.s.s.
Young. Thomas-Durell (1995): Capabilities-Based Defease Planning: The Australian i:x|K-ricnce. Armed Forces Society, V()l.21. No.3, Spring.
Zabkar, Anton (1993): Kdo je /.daj veliki sovražnik? Revija Obramba, november