Haročnina mesečne t5 IJia za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 4ti Din, za inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi aLi/HI VENEC Telefoni aredatttva: dneva* alnftba MM — ček račun: Ljubljana *t. i0.6v) ■■ 10. M** za inserale; Sarajevo »t* 7">b5 Zagreb štv VM)I1, Prana-I )unaj 24.7»>' Uprava: Kopitarjeva k. telefon 2V» UmM ymk dan i)wtr«j. ruea poaedeljka la dneva p« praznika P° ca; Učiteljska premeščenja v pravi luči Med najtrše lastnosti slovenskega laži-inteligenta spada predvsem mešetarjenje z lastnim patriotizmom, 'oziroma laapatriotia-Dom. Preprost slovenski človek dela, trpi in, 6e treba, tudi umre za svoj rod. za domovino ali državo, oziroma za to, kar smatrr za svojo dolžnost, brez krika in vika, ne d« bi za to »ah te val ali celo pričakoval plačila. Slovenski inteligent pa, tisti namreč, ki ne živi več i »rojim ljudstvom enega ia istega življenja, ampak je slovensko podobo v sebi ie čisto zadušil, smatra po navadi patriotizem, ki £a ima ali pa samo kaže, za predmet trgovanja m lici-tiranja ter za najpripravnejše sredstvo, kako priti naprej in pobiti svoje konkurente v borbi za obstanek in za boljše mesto v družbi. Nemajhen del teh inteUgentov je svojčas za-plečeval pri nemških gospodarjih naše dežele, se sukal med najvišjimi krogi v ljubljanski kazini, med vojsko pa kot častnik, uradnik ali drug tak mogočnik pod vidom najgorečnej.šega avstrijskega patriotizma mučil našega vojaka na fronti pa kmeta in malega človeka v zaledju, da ni si zaslužil odlikovanje, napredovanje in višji položaj; najbolj pa se je izplačevalo denunciranje, v katerem so te vrste Slovenci splošno priznani mojstri. V novi državi ti elementi niso samo tega •vojega fiosla nemoteno nadaljevali, ampak v te vrste prodajnem, oziroma kupljivem patriotizmu sami sebe še prekosili. Žal so tem manjvrednim elementom dali zavetje tudi taki voditelji nam poLitično, kulturno >n socialno nasprotnega tabora, o kojih jugoslovanskem patriotičnem prepričanju ne dvomimo — čeprav njihov unitaristični zamisel '»dločno odklanjamo — ki so pa iz pretiranega strankar skega egoizma mislili, da denunciantstva kot sredstva politične borbe s svojim slovenskim nasprotnikom ne morejo in ne smejo pogrešati. Radi te kratkovidne, nečastne in skrajno škodljive politične metode, po kateri je Slovenec grdil Slovenca in *voj lastni narod kompromitiral, 90 se pisarne naših ministrstev v Belgradu do vrha polnile s samimi najgršimi denunciacijami, ki so ugled našega naroda globoko diskreditirale, zakaj žalibog se čestokrat narod ne sodi po svojih dobrih lastnostih in po svojih najboljših sinovih, ampak narobe po manjvrednih pojavih v svoji sredi. Najbolj je pomagalo pri tem delu brezobzirnega pobijanja litičnega partnerja slovensko demokratsko asopisje. ki je, najbrž ne zavedajoč se, kako izpodkopuje pozicijo slovenskega naroda v državi, dan na dan slovensko ljudstvo pribijalo na sramotni križ protidržavnosti in njegove voditelje sumničilo, da so v službi sovražnikov Jugoslavije. Dočim se je radi takega brezumnega fanatizma čisto oslepelih politikov bohotno vzpenjal kvišku raznovrstni plevel >pa-triotičnihc kon junkturistov. 90 morali prvovrstni slovenski inteligenti, profesorji, učitelji in drugi uradniki ter javni delavci v pregnanstvo, v nezasluženi pokoj ali pa naravnost na cesto med brezposelni proletariat Mi bi tega ne pogrevali, če ne bi naši politični nasprotniki tudi še sedaj, ko je ljudska obsodba bivše diktatorje Jugoslavije odpihnila s površja državnega političnega življenja, skušali vrniti stare čase s tem, da si prizadevajo po svojih starih metodah na najvišjih mestih zopet črniti stranko slovenskega. držaH in njenemu vladarju ter upraviteljem zvestega ljudstva fer sebe veličati kot edine zanesljive čuvarje Jugoslavije, ki edini grije v svojem srcu pravo »ljubav do naše mile otadžbine«, kakor beremo v pisma, ki ga je naslovil nek tak čuvar državnega in narodnega edinstva na visoko osebo v Belgradu. Nasprotniki sedanjega režima, ki jim je trn v peti zato, ker pripravlja tla za demokracijo, ki bo do zadnjega ostanka likvidirala podpornike minulega jugosloven-skega absolutizma, izrabljajo premeščanja uči-teljstva. da bi vrhovom naše državne uprave dopovedali, kako da naša ljudska stranka preganja zveste, poštene in do dna duše nacionalne Jugoslovane in sokolske delavce. Mi ne vemo. ali bi vsak. ki ga JNS v tej akciji, naslovljeni na visoko belgrajsko adreso, slika kot klasičen primer jugoslovanskega patriotizma, vzdržal kritičen pretres tega hvalisanja. in zato pustimo to na strani, ker itak ni važno. Marsikdo, ki so ga na ta način povzdigovali kot nedosegljivega jugoslovanskega patriota v nebesa, se je bridko pokoril za tako nezasluženo pohvalo, ki je večkrat niti sam ni zahteval ali pričakoval, ko so začeli ta njegov patriotizem osvetljevati z reflektorjem nepristranskega opazovanja. Važno je to, da akcija pohorskega vodstva, ki je aranžiralo vse te prošnje, pritožbe, spomenice in depntacije »preganjanih jugoslovenskih patriotov« v Belgrad. nima nobene dejanske podlage, ampak pomeni le ogromno napihovanje čisto normalnega vsakoletnega dejstva premeščanja učiteljev in učiteljic bodisi na lastno prošnjo, bodisi po službeni potrebi, ki ne presega 6 ir. pol odstotka vsega učiteljstva Kako je izmišljena trditev, s katero se skuša vplivati na visoka mesta in pritiskati nanje, da naj se spomnijo svoje patriotične dolžnosti, da so namreč »klerikalci« premestili same sokolske delavce, — se razvidi iz tega, da je po t«>čni statistiki premeščenih Več učiteljev, ki niso Sokoli in ne, tudi čc so vanj vpisani, za Sokola niso udejstvovati, nego učiteljev Sokolov in sokolskih delavcev. Tudi oni sokolski delavec, gospod upravitelj Biibler v Radovljici, zaradi katerega so naši ♦čuvarji Jugoslavije« alarmirali Belgrad, čeS, 4a ga hočejo premestiti, se slejkoprej mirno ■ahaja v mestu, kjer ima tovarno za pletenine in se lahko nemoteno ndejstvuje tudi v Sokolu, ker ga nihče ne preganja niti namerava pre-gan jati. Nihče od premeščenih ni oškodovan, večina je prišla še na boljše, pa naj so te ali nasprotne politične barve, nikomur se s pre-meščenjem ni storila nobena krivica, pač pa je marsikomu bila popravljena krivica, ki jo je bil utrpel pod JNS režimom, ko so mnogi bili na txxilairi lažnivih deivunriarij enostavno ir alu/be odnuAčeni ali ločeni od družtne ia ore Od 18. januarja naprej v Berlina Hitler išče sprave s Cerkvijo Svoboda katoliških mladinskih društev -v okviru vsedriavne mladinske organizacije Dunaj, 27. januarja 1936. Na merodajnem cerkvenem mestu na Dunaju potrjujejo, da so se začela nova pogajanja med nemško vlado in zastopniki katoliške cerkve za ureditev sporov, ki so od podpisa konkordata nastali. Pogajanja so se začela že 18. januarja v Berlinu in znane so glavne točke načrta za sporazum. Konferenca nemških škofov v Ful-di je imenovala poseben škofijski odbor, v katerem se nahaj kardinal Schulte, berlinski škof grof Prey-sing ter osnabriiški škof dr. Berning, nemška vlada pa je pooblastila cerkvenega min dr. Kerrla, da v njenem imenu vodi pogajanja. Glavni predmet pogajanj je usoda katoliške mladine, organizirane v katoliških društvih, kakor tudi protivereka vzgoja ki se vedno bolj širi v hitlerjevskih mladinskih organizacijah Nemški državni kancler je ponudil stvarno osnovo za pogajanja s tem, da je obznanil, da bo nemška vlada ustanovila posebno, izvenstrankarsko in vsedr-žavno mladinsko organizacijo »državne mladine« ter s tem poudarila pravico države do vzgoje otrok. V okviru te »državne mladine« pa bo »h i 11 e r j e vs k a mladina«, ki je do danes grabila po katoliških vrstah, tvorila posebno izbrano skupino, ki se bo vzgajala za vodilna mesta v narodnosocialistični stranki. Vstop t »hitlerjevsko mladino« ne bo več obvezen, ampak bo nasprotno izbira silno stroga. Poleg »hitlerjevske mladine« pa bo v okviru vsedržavne organizacije »državne mladinec dana katoliški cerkvi in tudi drugim verstvom možnost, da vzgaja katoliško mladino s pomočjo od cerkve nalašč v ta namen postavljenih in od države plačanih verskih vzgojiteljev. Škofijska konferenca v Fuldi je pooblastila posebni odbor škofov, da se na tej podlagi sme pogajati z nemško vlado za vstop katoliških mladinskih društev v veliko državno okvirno organizacijo »državne mladine«. Pri pogajanjih v Berlinu je dr. Kerrl to pripravljenost vzel na znanje in obenem izjavil, da je pooblaščen obljubiti, da bo nemška vlada ia to skrbela, da »omeji protiverski kuri t hitlerjevski mladini«, da ho »preprečila vsake ii-grede proti krščanskim veram in njihovim pripadnikom« in končno, »da bo prepovedala poperanje prntiverskih in poganskih pesmi v mladinskih društvih«. Zastopniki cerkve so Kerrlove obljube rav-notako vzeli na znanje in pristavili, da je država že večkrat dajala podobne obljube, ki jih pa ni držala. Na drugi strani pa so osebnosti, ki vsej mladinski vzgoji v Nemčiji dajejo protiverski in poganski značaj, še vedno na svojih vodilnih mestih, tako da manjkajo zunanja jamstva za notranje spremembe, ki jih nemška vlada napoveduje na polju mladinske vzgoje. Badoglio hoče domov Slabo vreme - starost - bolehnost Pariz, 27. jan. b. V krogih italijanskih proti-fašistov trdijo, da po uspehu italijanskih čet v tembienskem gorovju zahteva marial Badoglio, da ga odpokličejo kot vrhovnega poveljnika italijanskih Čet v Vzhodni Alenki, ker ne bo mogel z ! uspehom izvrliti svoje naloge zaradi slabega zdravja, ki se znatno slabša zaradi neznosnih vremenskih razmer, razen tega pa |e tudi že prestar za take podvige. Govori se, da je želja generala de Bona naletela na hud odpor pri vodilnih čini-teljih fašističnega režima v Italiji, ki smatra, da ima maršal Badoglio vse drugačne razloge za svoja zahtevo, poleg tega pa bi v Italiji ne videli radi, da bi maršal Badoglio zavzel ponovno mesto šela generalnega štaba italijanske armade v Rimu, ki je po njegovem odhodu ostalo prazno in se ga iz gotovih vzrokov ni hotelo poveriti fašističnemu kandidatu maršalu de Bonu, ki se je vrnil iz Afrike, ne da bi tam dosegel velikih lavorik za laii-stično Italijo. Istočasno trdijo, da se bo to vprašanje rešilo tako, da bo maršal Badoglio, ki je že 65 let star, enostavno upokojen, vrhovno poveljstvo italijanske armade v Vzhodni Afriki bi prevzel general Graziani, ki se je doslej edini pokazal sposobnega, ker je dosegel najlepše uspehe, za šefa generalnega štaba italijanske vojske v Italiji pa bi bil imenovan državni tajnik general Baistrocci. Italijansko uradno poročilo Rim, 27. jan. AA. Agencija Štefani priobčuje tale komunike: Današnje uradno poročilo z bojišča: Maršal Badoglio poroča: Oddelek fašističnih miličnikov lovskih enot in več avtomobilskih strojnic je pod poveljstvom mitičnega generala Agostinia zavzel 26. t. m. Malka-muri, 210 km od Dola. V bojih s tem oddelkom so imeli Abesinci 1467 mrtvih, pri čemer štejemo samo tiste padle Abesince, ki so jih Italijani dobili na bojišču. Poglavar digodijskih Somalcev se je s svojimi ožjimi pristaši predal italijanskim obla-stvom. Ugotovljeno je, da so v bitki od Ganale Doriu in v bojih po tej bitki imeli Abesinci več ko 10,000 mrtvih. Naše izgube častnikov in vojaštva iz Italije so minimalne, domačinske enote so pa izgubile več sto mož mrtvih in ranjenih ter pogrešanih. Zaplenili smo znatne količine orožja in skladišča orožja in drugega malerijala, med drugim tudi veliko in močno radijsko postajo. Omeniti je vredno, da so italijanske čete med zaplenjenim materijalom našle tudi mnogo verig za okovanje sužnjev. Italijanske čete so zaplenile tudi mnogo živine. Izvedeli smo, da so naše čete med bitko ob Ganale Doriu zaplenile osebno prtljago belgijskega častnika, ki je bil kot strokovni svetovalec dodeljen rasu Desiti. V teh bojih se je sovražnik spet znatno posluževal dumdum krogel. V obmejnih pokrajinah ob Eritreji, zlasti v Tembienu, se nadaljuje čiščenje zasebnih krajev. gnani v skale in pu.šče med Arnavte ali so morali pustiti upravitel jska mesta in so bili oškodovani na plači in drugih ugodnostih. In če je morebiti kdo bil premeščen iz kraja, kjer kot predsednik zloglasnih Jevtičevih volivnih komisij ni bil več mogoč, v drug kraj. naj pomisli, da jc to dovolj tehten vzrok za pre-meščenjc učitelja, ki mora živeti v soglasju r ljudstvom, kojega naraščaj poučuje, dočim «0 pod JNS režimom bili učitelji premeščeni zato. ker so sočustvovali in sodelovali z ljudstvom, ki ga je tlačila diktatura! To so dejstva, ki so dobro mana tudi tam. kamor so vojskovodje skopnelega jugosloven skega nacionalnega tabora naslovili svoje jiri-tožbe, zabeljene z »rahlo« denunciacijo, ki jo pa vsak pošten človek takoj čuti. Zato pa bo usoda teh pohorskih .•gravaminov« taka. kakršno zaslužijo ta spričevala stare miselnosti onih. ki kakor Bnrboni n *voje žalostne x«odovine >im načesar oaačik. Na Setitu smo odbili abesinski napad na slabotne italijanske prednje čete. Letalstvo je razvilo živahno delovanje na vseh bojiščih. Kdo je zmagal v Tembjenu •Agencija Radio poroča iz Addis Abebe, da abesinski vladni krogi kljub italijanskim vestem zatrjujejo, da se je bilka v tembienskem masivu končala z njihovo zmago, ker so bili vsi napadi Italijanov proti področju Geralti odbiti. To je bila najbolj krvava bitka v sedanji vojni. V tej bitki so se Abesinci tudi prvič odrekli svoji dosedanji taktiki, da vodijo borbo v manjših skupinah. Po vesteh z južnega bojišča so Italijani pri mestu Negeli zgradili novo letališče, odkoder na- fiadajo abesinsko področje v pokrajini Sidamo. talijanska letala so včeraj bombardirala Dagabur in Saša Baneh, Dalje se uradno poro':a iz abesin-skega glavnega stana, da se vrši koncentracija abesinskih čet na južnem bojišču. Luknja, ki je nastala zaradi umika rasa Deste, je že zamašena z oddelki dedžasa Makonena, ki je zasedel vse prehode v pokrajino Bale s svojimi dobro oboroženimi in dobro izvežbanimi vojaki. Italijani o tridnevni bitki pri Mahali Havas |x>roča iz Asniare: Porebni vojni dopisnik javlja: Italijansko vrhovno poveljstvo je izvedelo iz zanesljivega vira, da se sovražnik v velikem številu zbira na črtii Andino-Abiadi-Enda-.Ma-riam-Voram pod poveljstvom rasa Kase in rasa Sejuma, da napade Italijane. Vrhovno poveljstvo je sklenilo prehiteti abesinsko ofenzivo z naskokom, ki bo zrahljal zvezo med abesinsko fronto in njihovim zaledjem. Te italijanske ofenzive v pokrajini Tembijenu sta se udeležila drugi in tretji italijanski zbor in domačinski zbor iz Eritreje. Italijanski napad se je končal 10. t. m., ko so Italijani zavzeli Debri Negaido. V Tembijenu je ofenziva v ožjem pomenu besede začela '20. t. m., ko so prednje čete domačinske-ga zbora iz Eritreje krenile čez Abalo in prešle v napad na višave vzhodno od Helfe. Te enote eri-t rej skega zbora so naletele pri Zerban-Kerkatu na močne abesinske sovražne sile. Razvil se je ogorčen boj, ki je trajal do mraka in se je končal s tem, da se je sovražnik z velikimi izgubami umaknil proti Hetfi. Obenem je fašistična mitična divizija -28. oktober« poslala svoje prednje čete proti Abiabiju. Med tem so čete domačinskega armadtiega zbora, ki so bile zavzele višave pri Zerban-Kerkatu, nada- Nadaljna pogajanja med obema taboroma bodo posvečena temu, da se najde najboijii način node-lovanja med cerkvijo in državo, ki bo lahtoTaio veliko previdnosti, ker j« tendenca nemlke drtave ta. da vdere v čisto cerkvena polja, kjer pa eerker ne more deliti odgovornosti 1 nikomnr. Sicer pa ao ta pogajanja, tako zatrjujejo tukaj na Dunaju, neobvezna, dokler da se Vatikan ne bo končnoveljav-no izrekel, če so obojestranski pogoji sprejemljivi po predpisih konkordata, kanoniškega prava ln kr ščanske moralne teologije. Ing. Sch. Hitler uvaja dvoboj Berlin, 27. jan. AA. Havas porofa: Vodja rajha in državni kancler Adolf Hitler je danes govoril pred več tisoč dijaki, ki ho se zbrati r cirkusa Krone, da bi proslavili desetletnico ustanovitve narodne socialistične zveze nemških dijakov. Hitler je izjavil med drugim, da se ftast ne more oprati drugače kot s krvjo. Na ta način je Hitler sestavil temelj novim pravilom, časti ta nemške dijake. Po teh izjavah bo verjetno dvoboj med nemškimi dijaki postal Kipet obvezen. Po sedaj so samo nekatera dijaška združenja imela j>redpisane dvoboje, ki so bili znani pod imenom »mensur«. Zanimivo je, da so li dvoboji popolnoma izginili v dobi re publikanske Nemčije. Ijevate ofenzivo in se jim je po ogorčenih bojih posrečilo potisniti sovražnika z višav pri Latahuitu. Med tem so fašistične milične čete prodrle do De-bra-An«be, kjer so fih napadle močne sovražne čete. Po ogorčenih bojih so se te čete vrnile k svoji diviziji na gorsko sedlo Usvren, kamor so bili zdaj naperjeni glavni sovražnikovi na|\adi. Medtem «0 je divizija »28. oktobra« na omenjenem gorskem sedlu trdovratno odbijala sovražne napade, ob močni podpori italijanskega letalstva, jc odšel eritrejski domačinski armadni zbor proti gorskemu sedlu, da bi ogražal sovražnike z boka. Videč nevarnost, ki ji preti od Eritrejcev, so se Abesinci umaknili. Divizija »28. oktober« je izrabila sovražni umik in srdito napadla umikajočega se sovražnika ter 11111 prizadejala velike izgube. Potem takem so se zadnji boji v Tembijenu končali s pričakovanim uspehom, to je s tem, da se je moral sovražnik umakniti proti zahodu. Nastop italijanskih čet. tako evropskih kakor domačmskih. jc bil v teh bojih v vseh ozirih na višini. Italijansko letalstvo se je v teh bojih zla ti odlikovalo z naglo oskrbo izpostavljnih prednjih [»stojank s strelivom. Desje iavlia zmapo Addis Abeba, 27. jan. b. Kljub protislovnim vestem italijanskega vira poroCa abesinski glavni vojni stan iz Dessie, da se je sedanja velika bitka konči*a z zmago abesinskega junaštva in orožja. Abesinske čete niso samo odbile italijanskega napada, temveč so prešle v protinapad, ki se je razvil v bitko, ki se doslej v Vzhodni Alriki ni Se nikdar bila. Abesinska armada je morala opustiti svojo staro taktiko gverilske vojne in je, čeprav s težkimi izgubami, na naskok zavzela prve italijanske bojne črte. čeprav so italijanske strojnice nosile smrtonosne krogle z vseh strani, se voiaki niso ozirali, temveč so izvršili kljub največjim naporom in za ceno največjih človeških žrtev svojo dc»'žnost. Abesinci so zaplenili veliko množino orožja, municije in nekaj tankov, kar je najboljši dokaz o njihovi zmagi. Točne številke o zajetem orožju in o ujetnikih bo izdal abesinski generalni Krogi, ki so blizu vladi, smatrajo, da bo kljub strašni bitki, ki se je odigrala v okolici mesta Makale in v kateri so padle na obeh sftraneh ogromne žrtve, v najkrajšem času prišlo do novih krvavih borb. Ni izključeno, da se bodo borbe pričele že vsak trenutek, morda še danes. Z južnega bojišča pa poročajo, da italijanska letala neprestano preletavajo abesinsko področje in mečejo bombe na vsak sumljiv predmet. Doslej so Italijani izvršili 12 poletov v vel:kih skupinah ter so zmetali ogromno število bomb, katerili rezultat je: 500 mrtvih Abesincev, po večini mirnih prebivalcev, čete dedžasa Makonena so že prišle v stik z zadnjimi oddelki rasa Deste in je pričakovati novih spopadov. Volitve v Grčiji Za Venizelosa potovica Grčije Atene, 2T. jan. c. Uradni izid o volitvah šc zmeraj ni bil objavljen, pač pa se poluradno izve, da bo imel Venizelos (liberalna stranka) 135 do 140 poslancev. Venizelos ima torej relativno večino, dasi sp približuje močno absolutni večini, ki jc pa zelo verjetno nc bo dosegel Blok strank Galdarisa, Kondibsa in Teoto-kisa bo imel 12r> do IVI poslancev Sk ajna mo-narhistična stranka generala Metaksasa bo dobila 8 di naj nadaljevala - politiko pomirjenja. Baje liberalci ne bi bili proti temu. ker' sami priznavajo, da okoliščine zahtevajo vlado narolue končen bracu«. Organ liberalne stranke »Elevteron Vima« naglasa, da je najznačilnejše to. da so včeraj zmagali liberalci in da je Kondilis dobil več glasov kakor Caldnnsova ljudska stranka. Značilen pa je vsekakor tudi poraz malih strank Liberalci so vodili volivno borbo v znamenju pomirjenja in konsolidacije, tako da ne hi bilo odslej več računati niti z venizelisti niti z antivenizelisfi. temveč 7 grško državo, torej / zedinjeno Grčijo. Sofulis je takoj, ko jc ugotovil zmago liberalcev, izjavil, naj sc sestavi koalicijska vlada. To je program, ki ca jc grški narod sprejel pri včernjšnjih volitvah ter so en liberalci pripravljeni izvesti To je obveza, ki vsiljuje tndi žrtve, toda kateri se ni treba bati če sc zahteva složna Grčija. Dt\najska vremenska nap Pretcžm poved. j oblačno in dež. temperatura do t dolinah sc I narn*ln. motnje vremena »o kraiie. milo vremn i pa IM Vladarji prihajajo na pogreb Knez namestnik gost vojvode Kentshega O knjigotrštvu in knjižničarjih Ijondon, 27. januarja. A A. Kralj Kdvard Vili. se je vrnil v Ix>ndon. Nastanil se je v Ruckingham-ski palači. Jugoslovanskega kneza namestnika Pavla je na postaji v imenu krulja Edvardu Vili. počakal kentski vojvoda z ženo. Knez namestnik jo bil zvečer v spremstvu vojvode iu vojvodlnje kent-skib na večerji v Ruckinghamski palači obenem ■ kraljico materjo in vojvodom in vojvodinjo glou-cesterškima, s kraljevsko princeso in njenim soprogom marquessom IIarwoodom. Knez-namestnik Pavle je dane- dopoldne odšel v spremstvu jugoslovanskega poslanika v VVestminsterliall in se poklonil trupln pokojnega kralja Jurija V Davi ob 8.40 sta prispeli posebna nemška in nizozemska delegacija, ki se udeležita pogreba blagopokojnega kralja Jurija V. Itomunski kralj Karol il. je prispel v Dover. Predsednik Francoske republike Albert Le-bruu je davi ob 9.30 od|K)toval v London. V njegovem spremstvu so člani francoskega posebnega odposlanstva za pogreb blagopokojnega kralja Jurija V. Na železniški postaji so se poslovili od državnega poglavarja predsednik vlade Sarraut, člani vlade, angleški poslanik sir Clerk in osebje angleškega poslaništva. Semkaj je prispela posebna siamska delegacija za pogreb blagopokojnega kralja Jurija V. Predsednik francoske republike Lebrun se bo ob 18 vkrcal v Calaisu za Veliko Britanijo. V Kolkestone je prispel italijanski prestolonaslednik Umberto. Pripeljal se je na britanskem rnšilcu »Wincestru«. Rušilec sta spremljala. da izkažeta prestolonaslednika čast, dva druga rušili a Danes popoldne so prispeli v London danski kralj kristian V., princ Aksel. princesa Ingrid in švedski prestolonaslednik Gustav Adolf. Nu Viktorijini postaji sta visoka goste sprejela vojvoda Kentski in Uloucestiski ()anes popoldne je prispel v Dover kralj Leopold III. Pripeljal se je na belgijski jahti »Prince Charles«. Belgijska zastava ni jahti je bila spuščena na pol jambor« Obrežne baterije so pozdravile prihod jahte s častnimi streli. Spored pogreba Reuter poroča: Jutrišnji pogrebni sprevod bo imel prehoditi celih šest milj. Od Westminsterhalla bo sprevod krenil po ulici St. Jamesa in čez Pica-dilly, nato pa čez Hydepark proti paddingitonski železniški |X>staji, kjer bodo truplo kralja Jurija V. odpeljati v Windsor. Kralj Edvard VIII. ui vojvode Yoršk)i, Gknicestrski in kentski pojdejo vso pot peš za krsto, tudi v primeru najslabšega vremena. Kralj, njegovi bratje in vsi člani kraljevskega doma bodo v uniformi. Sklepni in uajimpozantnejši moment pogrebnih svečanosti bo v grobnici v kapeli sv. Jurija v Windaoru. Ko bodo krsto spustili v grobnico in bo ca.nterburyjaki nadškof izgovonil poslednje molitve, bo kralj Edvard vrgel grudo preti na krsto Gledali bodo na to, da bodo krsto spustili v zemljo točno ob 1.30 zapadnoevropskega časa, ko bo vsa Velika Britanija izkazala poslednjo čast pokojnemu vladarju z dveminutnim molkom. Tudi vsi britanski domin i oni bodo takrat z molkom izkazali čast Jurijevemu spominu. Sinoči so se okoli mrtvaškega odra Jurija V. zbrali Štirje rodovi kraljevske družine: princesa Luiza, vojvodinja Argilska, teta Jurija V., njegova hči in njeni otroci. Člani kraljevske rodbine so ostali pri kraljevskem mrtvaškem odru okoli 20 minut. Medtem se je na trgu pred Westminsterhallom zbrala velikanska množica ljudi, l«i ie v največji tišini čakala povratka članov kraljevske rodbine v Bu-ckinghamsko palačo. 1Vaša zunama trgovinei v I. 1935 Pravkar je objavljena statistika naše zunanje trgovine za december 1935 in s tem za vse 1. 1935. I« le statistike je razvidno, da je znašal naš izvoz v decembru 208.005 ton za 351.7 milij. (novembra 289.914 ton za 409.74 inilij. Din, decembra 1934 pa 402.911 ton za 400.64 inilij. Din). Iz tega je razviden znaten padec našega izvoza, kar kažejo tudi naslednji podatki po predmetih našega izvoza. Podatki so za december, podatki v oklepajih pa so (a november: koruza 8.9 (18.0), fižol 1.3 (9.34), sveže sadje 9.1 (34.35), suhe slive 8.9 (12.25), hmelj 5.14 (17.35), tobak v listih 1.5 (17.16), konoplja 27.17 (20.67), konji 2.4 (2.86), goveda 5.44 (2.7), prašiči 24.9 (28.05), drobnica 6.9 (8.36), perutnina 7.41 (2.9), sveže meso 73.8 (35.5), jajca 4.0 (5.7), perutninsko perje 5.44 (7.8), drva 2 (1.7), stavbni les 37.8 (64.fi). oglje 0.54 (1.43). hrastovi žel. pragovi 2.96 (0.3), lesni izdelki 2.56 (J>.74), cement 4.2 (7.5) m, sirov baker 45.56 (19.7), rude in zemlja 11.85 (18.55). Iz tega pregleda je razvidno, da je izvoz nekaterih predmetov padel zaradi sezonskih razlogov, na drugi strani opažamo pa znaten sezonski dvig n. pr. svežega mesa. Pri konoplji se pozna, da smo se iznebili deloma italijanske konkurence in je zalo naš izvoz narastel. Najbolj pa se pozna vpliv sankcij v lesni stroki. Izvoz lesa je padel V naslednjem podajamo nekaj podatkov o izvozu lesa v decembru 1934 ter v zadnjih treh ine-spcih 1035 po količini (vse v tonah, le pragovi so navedeni v tis. komadov): V teh številkah pa je vpoštevano tudi zlato in bomo dobili točno sliko naše trgovinske bilance šele ledaj, če odštejemo uvoženo zlato. Na drugi strani pa nas ludi velika aktivnost trgovinske bilance ne sme zapeljati v zmoto, da so razmere v naši zunanji trgovini tako dobre kot bi kdo sodil na podlagi teh številk. Vpoštevati je namreč treba, da imamo znatne zmrznjene terjatve, ki so še večje kot aktivnost. Sicer pa je za agrarne države, ki so dolžnice, aktivna trgovinska bilanca običajna, ker morejo le 9 presežkom svojega blagovnega izvoza plačevati druge obveznosti. V naslednjem navajamo najvažnejše predmete naše zunanje trgovine: 1034 1935 dec. okt. nov. dec. drva 17.231 11.425 10 000 900 slavlmi les 67.252 76.602 75.880 42.834 oglje 2.974 2.723 2.824 542 hrast. žel. pr. 39 3 7 76 izd. iz lesa 445 741 567 474 decembra 1984 oktobra 1935 novembra 1985 decembra 1985 Iz teh podatkov je razviden vpliv sankcij na naš izvoz lesa. Seveda pa je treba vpoštevati, da bo udeležene tudi druge pokrajine na izvozu lesa. Tako se n. pr. vidi iz teh podatkov, da gredo dobro hrastovi pragovi, sicer je pa itak znano dejstvo, da najde hrastovina še vedno dobro prodajo na svetovnih tržiščih. Drug je pa položaj za mehki les. Sicer nam pa kažejo podatki, da je izvoz padel za skoro polovico, izvoz drv je skrčen na eno enajstino prejšnjega izvoza, izvoz »glja na eno šestino prejšnjih količin. Stalno nazaduje tudi izvoz izdelkov iz lesa. Podobno sliko padca našega izvoza lesa nam daje tudi statistika po vrednosti. Tako je znašal naš izvoe: 75,331.000 Din 74,465.000 Din 70,782.000 Din 44,051.000 Din Mar.adoval je torej izvoz od novembra na de-mpnber M 28,781.000 Din, kar je pripisovati predvsem (koro popolnost nkinjenju izvoza lesa v lta-MJ*. Uvoz v decembra Tudi uvozna trgovina izkazuje od novembra na december zmanjšanje od 356.6 na 336.7 milij. dinarjev. Največ, smo uvažali decembra (v oklepajih podatki za november 1935): surov bombaž 22.2 (23.9), bomb. prediva 39.64 (39.36), bomb. tkanine 10.76 (14.0), surova volna 3.9 (6.1), volti, prediva 11.2 (9.2), voln. tkanine 7.36 (10.1), svil. prediva 5.9 (5.2), svil. tkanine 4.14 (5.2), nepredelano in polpredelano železo 4.9 (4.6), pločevina 4.1 (3.25), tražince, žel. materijal itd. 3.5 (9.5), razni izdelki iz železa 13.35 (11J1), nafta 5.05 (4.3), kože 9.9 (7.5), rii 7.0 (6.65), premog 11.06 (13.4), olj. plodovi, semena itd. 8.9 (3.25), stroji in aparati 17.5 (26.1), elektrotehnični predmeti 11-0 (11.3), prevozna sredstva 5-56 (3.96), umetne org. barve 7.6 (5.94), rot. papir 5.76 (2.7) itd. Naša trgovinska bilanca je bila v decembru pasivna za malo vsoto 4.9 milij., dočim je. bila še v novembru aktivna za 53.1 milij., v oktobru pn celo za 96.1 milij. Din. Pregled ia IM. V naslednjem podajamo pregled razvoja uaSe tunanje trgovine v zadnjih letth (v milij. Din): Uvoz 1934 193« 1934 1935 inilij. Din tis. ton bombaž 204.2 215.7 15 15 bomb. predivo' 390.7 3<>4.0 16 14 bomb. tkanine 201.0 174.3 3 3 voln. tkanine 140.8 158.3 1 1 svil. prediva 92.9 97.9 — 1 premog 102.7 l*a6.8 848 480 stroji 100.3 186.5 10 - 9 eleklr. predmeti 100.0 108.6 3 ' •• 2 kože 104.9 87-3 9 '7 izdelki iz železa 14S.2 158.2 28 38 Izvoz pa je naslednji: 19©4 1985 1934 1936 milij. Din tis. ton pšenica 127.5 39.8 97 30 koruza 502.4 818.1 678 388 sveže sadje (»7.0 145.5 32 70 suhe slive 98.9 61.5 22 13 hmelj 77.7 106.9 2 4 tobak 25.4 158.9 1 6 konoplja 73.2 149.1 8 19 prašiči kom. 1fVt.O 2fi}.5 141 218 jajca 101.2 t07.6 12 11 sveže meso 132.5 252.2 13 21 stavbni les 671.4 703.3 673 829 baker 316.3 339.9 36 38 C. Poeaehel v Stutgartu je pra vkar izdal r posebni knjigi poročila iz 25 držav o zgodovini in stanju knjigotrštva pod naslovom »Der B u c h-h a n d e I der W e I I (str. 272). Knjiga je trgovskega značaja in nuj poroča o ustroju, prometu, o glavnih založbah v Evropi in Ameriki z namenom, d anaveže medsebojne odnose posameznih knjigarn ler pospešuje medsebojni knjižni promet. Listajoč po tej — sicer trgovsko pomembni kjngl, naletimo na zanimive ugotovitve, ki so jih pisali (»večini tajniki knjigarskih zvez na podlagi statistik. Tako vidimo pri Nemcih popoln ustroj knjigotrškega prometu, ki stoji pod ministrstvom »a kulturo in propagando, ter beremo, da na 629 del, prevedenih iz tujih jezikov v nemščino, pride 1282 del, prevedenih iz nemščine. V francoski statistiki za 1. 1988 beremo, da ni bila nobena knjiga tega leta prevedena — v slovenščino! (?) Zanimalo bo morda koga, d aje Hitlerjeva knjiga .»Mein Kampfc izšla v enem letu v preko 2 milijona izvodih I Tudi druge knjige izkazujejo veliko naklado: Gan-goferjov »Grad Hubertus< je samo v 1. 1934, torej že 40 lep po prvem izidu izšel v 677.000 izvodih I Mannov »Buddenbroocksc pa islega leta v nič manj kot t milijon 166.000 izvodih! To so visoke številke. ki dajo misliti tudi o gmotnem zaslužku nemškega pisatelja. Na Francoskem se navadna naklada neznanega pisatelja giblje med 800 do 3000 izvodov, dočim priznani pisatelji kot Gide Maurois itd. tiskajo svoje stvari v 50 do 100.000 izvodih. »Feniina« nagrada ima za posledico naklado 30.(100, Goncoti rtova pa 100.000 izvodov. Norvežani, ki jih je samo 3 milijone, tiskajo knjige priljubljenih pisateljev praviloma v 10.000 izvodih, dočim več del doživi tudi 50.000 (leta 1931 tri delal). V kakih množinah gredo knjige šele v Rusiji, ki jih smatrajo, kol pišejo, »predvsem kot orodje za politično in tehnično izobrazbo delovnega ljudstva, kot sredstvo za oborožitev množic v borbi za socializem I«- Številke, ki jih navajajo za to ljudsko propagando komunizma, so ogromne. Toda navedel bi rad statistiko našega književnega trgav kot jo je podalo v tej knjigi »Knjižar-sko udruženjei:. Iz nje je razvidno, da ie v letu 1034 izšlo v Jugoslaviji 284 encikloj>edia: 93 pesniških zbirk, 307 pripovednih in 56 gleda-liščnih del, 120 mladinskih knjig, 145 poljudnih del. 170 knjig iz zgodovine, j>oniožnih ved in življenjepisov, 19 iz umetnosti, 321 iz pravnih in drž. ved, sociologije, politike in ekonomije, 120 zbirk zakonov. 370 del iz vzgojeslovja. šolstva, ljudske prosvete in vzgoje, 152 šolskih knjig za ljudske šole. 175 za srednje in strokovne. 84 iz tehnike, 106 iz medicine, higijene, veterine, 171 iz gospodarstva (zadruge, banke, industrije itd.), 27 iz kmetijsitva. 40 iz vojaških ved, 04 iz sjx>rta in telesne vzgoje. '246 iz različnih predmetov, 72 muzi-kalij. 7 zemljevidov ter 683 periodičnih izdajanj. Skupaj 4880 del. Ob tej zgornji statistiki je še naša letna bilanca (za 1984), jx> kateri smo Uvozili knjig v teži 329.938 kg (največ iz Nemčije) ter v vrednosti 9,580:41« Din; izvozili pa smo 8731 kg (največ v Avstrijo),'V vrednosti 187.141 Din. Gornjo statistiko je izdelal Milan E. B r e i e r (ozlr Ur.Tjer); tajnik Knjižarskega udružerija< (ia podlagi »Jugoslovanske 'bibliografije*; ki jo izdaja — zveza knjigarnarjev v Belgradu, in kateri je sam odgovorni urednik. O njej pravi, da daje »pre- cej zanealjive podatke«. Toda že dr. Glonar je svoj čas napadel zanesljivost podatkov, ki 90 v nji in tudi nam se zdi ta statistika v marsičem dvomljiva- Toda nimam je namena popravljati ali dokazovati na[xtke. Toda sodeč po uvodu v to statistiko, smo opravičeni misliti o njih. G. Breier navaja jugoslovanske knjigotrške značilnosti, da večina knjig ne izdajajo redni založniki, temveč stara kulturna društva kot so Matica srbska (1820 1.), Matic« hrvatska. Matica slovenska (ki od 1. 1S75 izdaja redno Letopisi) ter družba sv. Jeronima. Ta društva izdajajo knjige v nakladi od 5 do 10 tisoč izvodov. Na vsak način moramo ob tej priliki najstrožje obsoditi tajnika take knjigarske zveze, ki ne ve, da članica Mohorjeva družba izdaja knjige v. <50.000 izvodih že skoraj 90 leti Tudi ne ve za Vodnikovo družbo in ne za Cankarjevo itd! Tudi ne odgovarja resnici, da sta v Ljubljani »najvažnejši knjigarni Kleinmayer & Bam-berg ter — Lavoslav Schvventnert, ko je zadnji že zdavnaj izgubil prvenstveno mesto, ter so ga zavzele druge »važnejše« ljubljanske knjigarne, kot so imenovani v seznamu. To so najiake, ki bi ne smele biti v reprezentativni trgoviki knjigi ev-rofiskega knjigotrštva. V tem poročilu pa tudi beremo, da Jugoslavija še nima uradne statistike letne književne produkcije. Tako prav za prav Zveza knjigarnarjev izdaja svojo bibliografijo nekako iz prijaznosti, kar bi bila dolžnost države in državnih knjižničarjev, in seveda tudi iz potrebe, ki jo vsi občutimo. Zato ni mogoče, da bi bila teka statistika popolna in znanstveno zanesljiva, kot bi morala biti. In tu naletimo na drugo vprašanje, ki je v zvezi z vprašnjem knjigarnarjev, namreč na vprašanje vzgoje knjižničarjev in njih ureditve. To vprašanje pa zasleduje že dalj časa v naši javnosti ga. dr. M. Pivee-Steletova. ki je v »Glasniku muzejskega druStva za Slovenijo« (XVI) [»dala poročilo o »vlogi in vzgoji knjižničarjev«, nekako podobnem zbornikov ankete iz vseh delov Evrope. Po vsem svetu se čuti pomanjkljiva organizacija p° strokovni izobrazbi knjižničarjev, jx> enotnejšem sistemu, po katerem naj bi se registrirala knjige in vee, kar je z njimi v zvezi. Pisateljica je v nasprotju g prejšnjo trgov, spremljavo književnega trga, načelo vprašanje znanstvene vzgoje knjižničarjev, ki naj se dele v višje, srednje in nižje, da bi se usposobili za vodstvo znanstvenih knjižnic (universitetslrib), srednješolskih in ljudskih. Dozdaj so brez takih tečajev le še štiri države v Evropi, med njimi sevoda tudi Jugoslavija, ki — razen Slovenije — nima Se niti statistike svojih biblioteki Jugoslavija nujno potrebuje vsakoletne uradne statistike knjig, pa tudi bibliografijo člankov, za kar naj bi jx«krbeli poklicni knjižničarji: zato pa je treba vzgoje knjižničarskega naraščaja, morda obenem s knjigarniškimi tečaji kot na Poljskem. Dr Pivee-Stele priporoča ustanovitev bibliotekarskih tečajev pri univerzah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, ureditev bibliotekarskega zakona, ki ga uživa doslej samo belgrajeka Narodna biblioteka. Vzgoja knjižničarjev — tako najvišjih kot najnižjih — je važno vprašanje, ki ga bo tre4>a urediti v državi, kajti z njo je zvezan splošen nivo kulture. Nam pa se ob tej priliki vsiljuje tudi problem vzgoje ljudskih knjižničarje*, da W praktično ln tehnično obvladali način urejevanja, ter se tudi s tečaji znanstveno izobrazili v prave knjižničarja. Ali ne bi naša Prosvetna zveza začela & takimi tečaji za naše ljudske podeželske knjifeiič6r|e, ki si čisto ne vedo pomagati s knjigahii ter ne vedo vedoželnemu občinstvu ničesar svetovati? UL Domači odmevi t Dvor ISTOK razlika 1900 6.900.1 6.780.1 —180.0 1931 4.800.3 4.801.0 + 0.7 1982 2.860.7 3.065.6 + 196.9 1933 2.882 J> 3.877 X +495.3 1934 3.578.8 3.878.2 i-304.9 1335 3.083.8 4.080.4 T-38UJ6 Kongres delavskih zbornic Belgrad, 27. jan m V dvorani Delavske zbornice je bil nocoj VI. redni kongres delavskih zbornic iz vse države. Pred zaključkom kongresa so navzoči delegati sprejeli več resolucij. ki bodo dostavljene vsem merodajnim činiteljem. Med važne resolucije spada ona, ki se bavi s težkim položajem mnogoštevilnih nezaposlenih delavcev Glede tega kongres delavskih zbornic zahteva večja javna dela, predvsem graditev cest, železnic in mostov poživitev kovinarske industrije, elektrifikacijo in zgraditev cenenih malih stanovanj, nadalje zmanjšanje neproduktivnih izdatkov javnih proračunov v korist teh delavcev, končno pravično rešitev starih dolgov na jiodlag sedanjega od nosa notranje vrednosti denarjti in blaga. Resolucija zahteva tudi načrt gospodarskega in finančnega dviga vasi in izvedbo razumne notranje kolonizacije. Kongres delavskih zbornic nadalje zahteva urediiev delovni ga časa na ono mero, ki odgovarja določenim zakonskim predpisom. Nadalje zahteva ustanovitev posvetovalnega odbora in inšpekcijo dola. in to pri delavcih kakor pri deloda jnlcih-strokov-njakdi na čelu z g. banom Rešiti j< treba tudi vprašanja osnovnega znanja in regulirati vajeniško vprašanje, državno podporo javnim borzani dela v znesku, ki je potreben za podpiranje nezaposlenih, v kolikor sedanji dohodki javnih borz dela ne bi zadostovali Kongres se nadalje tudi zavzema za zakonsko obveznost občin, da vnesejo v svoj proračun subvencijo javnim borzam dela v višini I % svojih proračunskih izdatkov Radi tega naj bi se občinam dovolilo, da bi smele uvesli poseben davek na luksus Od občin naj bi sl zahtevalo, do bi gradile cenejša stanovanja. Kongres delavskih zbornic stoji na stališču da je treba nezajioslene delavce jiodpirati brez ozira na dobo, v kateri so bili zaposleni ali nezaposleni. Kot začasno rešitev tega vprašanja zahte\a revizijo nredbe o oskrbovanju /,a brezposelne delavce z dne 15. decembra 19»5. BASK : Gradjanski 3 : i BSK:SASK t i 0 Belgrad, 27. januarja, m. Današnja nogometna tekma ki sta jo odigrala BASK- in zagrebški klub Gradjanski. je končsla / rezu.Iilom 3:1 (3:0) za BASK. Tekma med kluboma BSK in Sask pa z rezultatom i : 0 za BSK. Tako pa ie,.. Trije uradniki (direktorji, seveda) stanejo Mestno hranilnico v Sarajevu letno 509.000 Din. Naslednja trojica (prokuristi in 5efi plinarne in cestne železnice) pa 246.000 Din skupaj 755.000 Din. Od tega, kar teh šest ljudi prejema od Mestne hranilnice, bi moglo dostojno živeti 60 meščanskih družin s po 4 člani. Oživljeni Jevtič B. Jevtič, bivši minister itd., si je že oddahnil. Nenaden preobrat po »uspešnih« volitvah mu je nekoliko zaprl sapo, danes pa že lepo zboruje. Sarajevo naj bi doletela ta čast, da bi mu znova t omagalo do karijere, zato je imel tu prvo večj^ zborovanje »po prevratu« »Vreme« poroča, da sta se ga udeležila senatorja 1. Vranič in Stan, Scholl, mnogi poslanci, med njimi tudi Anton Novačan, in okrog 4000 ljudi (kakor pravijo »Novosti«, v resnici pa le okrog 1500). Nad govorniškim odrom je bil razpet napis: »Brat je mijo, koje vere bijo,« zborovalci pa so nosili napise: »Živijo Aleksan-drovska Jugoslavijal Slava kralju Mučencu! Živijo kralj Peter II., Živijo nedeljiva Jugoslavija! Živijo Bogoljub Jevtič! Kot glavni govornik je nastopil g. Jeftič, ki je med drugim dejal: »Mi smo še danes kakor pred lanskimi volitvami trdno prepričani, da je samo v dobro, unitaristično urejeni državi mir in lepo življenje sedanjosti in poroštvo za napredek in varnost v bodočnosti. Tisti, ki hočejo, da bodo vredni borci za vzvišeno nacionalno in državno misel Največjega vladarja neumrlega kralja Mučenca Aleksandra L, se ne smejo utruditi od naporov niti trepetati pred žrtvami. — Ali more kdo oporekati. da ni narod režima 6. januarja 1929 odločno sprejel in ga pravilno razumel. Režim 6. januarja ni bi! samo sebi namen, ampak sredstvo, da pridemo do boljše, smotrenejše ureditve v naši narodni državi.« Nato je govdril o »hrvatskem vprašanju«, češ da ne obstoja, »za nas jugosloven-ske nacionaliste obstoja samo ena pozitivna politika: politika unitarizma, politika polnega nacionalnega edinstva, za nas ni druge vere kakor vera v veliko Aleksandrovsko Jugoslavijo, in ta vera, prežeta s svetim amanetom kralja Mučenca, naj bi v nepremagljivem zamahu planila na vse strani Sirom cele Jugoslavije . . .« Vse kaže, da si bodo Jevtičevci in pohorci skoraj podali roke. Sv. Sava v Belgradu Belgrad, 27. januarja m. Na današnji praznik sv. Save je bila v seli tukajšnjih srednjih hi ljudskih šolah običajna svetosavska proslava. Ob priliki te proslave na bclgrajskem vseučilišču je imel daljši govor rektor dr. Corovlč. V svojem govoru je med drugim dejal, da belgrajska univerza v jsreteklem šolskem letu mi mogla zabeležiti onih uspehov na znanstvenem pvlju kakor prejšnja leta, to pa radi tega, ker je vseučilišče razmeroma malo časa delalo. Nadalje je rektor belgrajske univerze izjavil, da je za to proračunsko leto predvideno, da se bodo zgradila tri nova velika vseučiliščna jx>slopja.in to -a jiirtdično fakulteto, otroško kliniko In laboratorij tehnične lakullete, kar bo stalo 2,107.000 Din. Po- sebno jjozornost je belgijska univerza poklanjala akademski siromašni mladini. V ta namen je nakazala raznim akademskim menzam 115.000 Din. Po rektorjevem govoru so bila prečitana imena izgrajenih akademikov. Posveti pri Davidoviču Belgrad, 27. januarja, m. Na stanovanju predsednika bivše demokratske stranke Ljubomira Da-vidoviča so se danes sestali prvaki obeh bivših srbijanskih strank, ki tvorijo takoimenovano združeno opozicijo. Sestanku so prisostvovali od zem-ljoradntkov Jovau Jovanovič iu dr. GavTilovič, od demokratov pa vseučilišči« profesor dr. Markovič, bivši minister Orol in advokat Božidar Vlajič. Govorili so o najnovejšem sporu, ki je izbruhnil med srbijanskim delom združene opozicije in med SDK v Zagrebu, ki je privedel do tega, da se takozvani delovni odbor opozicije ni sestal v Zagrebu. Velik požar v Bohovi Maribor, 27. januarja. Nocoj ckoli 7 je našla! požar na jx>sestvu Ignaca Reiismana, bivšega občinskega tajnika v Bohovi. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ogenj pa je ogrožal (udi hišo fer poslopja bližnjih sosedov tako, da je bila vsa vas v nevarnosti. Prvi so prihiteli na kraj požara domači gasilci iz Bohove, za njimi iz Hoč in Razvanja. Poklicani so bili tudi mariborski gasilci, ki so pohiteli na kraj požara z dvema motorkama na jxur.oč. Ob času našega poročila še vedno gori. Škoda še ni ocenjena. Zmešnjave na KiSaiskem Kantom, 27. januarja AA. Reuter poroča, da korakajo komunistični oddelki, skupno 30.000 mož, proti Kujangu, kjer je že proglašeno obsedno stanje. Prebivalstvo tega mesta že beži, po zadnjih vesteh pa so komunistične čete zavzele Ccuant ki je 21 milj severno od Kujanga. K kaj s ki politični krogi komentirajo odločitev vlade v Nankingu, da se osnuje avtonomistični svet r Mongoliji kol poskus, da se prepreči nekaterim princem Zapadne Mongolije, da bi se priključili nezavisni vladi Notranje Mongolije, ki jo ie nedavno osnoval čang Pei Cang. V kitajskih političnih krogih se govori, da bo princ odgovoril na to odločitev vlade na ta način, da bo 7 okrožnico v obliki note objavil, da je ustanovljena neocKi-.na mongolska vlada. Po vesteh iz Kalgana -o ja-ponci zahtevali, da naj Kitajci zapuste to meslo in da ga naj predajo Mongolom. Egipt je brez vlade Kairo, 27. januarja, c. Verjetno je, da bo novo vlado sestavil vodja kraljeve pisarne Alimaher pasa. Ta vlada bo nekoliko uperjena proti Nahas paši, ki je odbil ponovno ponudbo, da bi naj sestavil koncentracijsko vlado. Zaradi tega preokreta krize je danes zopet prišlo povsod do dijaških nemirov Prišlo je do pretepa med nolioiio in dija^vom. V Damamurju je bifo ranjenih pet' dijakov! i k Gospodarska honlerencav Ljubljani Ljubljana, 27. jan. Včeraj je bila v Trgovskem domu v Ljubljani Velika gospodarska konferenca, kakršne naša država od svoje ustanovitve dalje v iej obliki in tej obsežnosti še ni doživela. Poseben pomen tej konferenci pa je dola udeležba treh zastopnikov kr. vlade, io je ministra za šume in rude gospoda lankoviča, gradbenega ministra Kožulja in ministra dr Kreka. Konferenco je sklical minister g. jankovič ter je obravnavala vprašanje izvoza našega lesa, ki je sedaj zaradi izvajanja sankcij v Sloveniji popolnoma ukinjen, v drugih pokrajinah države pa omejen na najmanjšo mero. Z ukinitvijo izvoza lesa jc Slovenija ogrožena v svojih temeljih, ogrožena je njena gospodarska struktura, več kot polovici prebivalstva pa grozi sedaj socialna propast. Podobne razmere, čeprav v milejši meri, groze tudi drugim pokrajinam, to je Hrvatskemu Primorju, Bosni in deloma tudi Slavoniji. Umevno je zato, da je za včerajšnjo konferenco vladalo po vsej državi ogromno zanimanje, posebno veliko zanimanje pa je bilo v Sloveniji. Zborovanje je izzvenelo v veličastno gospodarsko manifestacijo, ki jo niso mogli motiti niti razni manjši incidenti, ki so jih povzročili bodisi nekaieri slovenski peiomajski opozicijski poslanci, bodisi peščica njihovih redkih pristašev, pa bodisi nekateri govorniki, ki so semintja udarili na politično stran. Minister Jankovič je energično vodil to veličastno zborovanje ter je v kali zatrl vsake strankarske ekskurzije. Zborovanja se je udeležilo do 1000 ljudi. Zborovanja so se udeležili poleg omenjenih ministrov tudi: ban dr. Nailačen, zastopnik obolelega ministra za trgovino in industrijo načelnik Dubravič, bivši minister za gozdove in rude g. Ulmanski, načelnik lega ministrstva dr. Žarko Mi-letič in šef trgovinskega odseka lega ministrstva inž. M. Manojlovič, dalje predstavniki drugih ministrstev, posameznih industrijskih zvez, trgovinskih zbornic itd. Mestno občino ljubljanska jc zastopal mestni župan dr. Adlešič, Narodno banko je zastopal podguverner )ovan Lovčevič s šefom deviznega oddelka Koslo Ljubisavljevičem. Seveda so se zborovanja udeležili tudi vsi predstavniki slovenske in druge državne lesne industrije, trgovine in obratov, skupine lesnih delavcev in sploh vseh, ki so zaradi sedanje lesne krize prizadeti. Veličastno zborovanje je otvoril predsednik sckcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj g. Skrbeč, ki jc po pozdravih podal besedo ministru Gjuri jankoviču. Minister Ojuro Jankovič jc imel velik govor, v katerem jc poudarjal, da jc konferenco sklicana na željo predsednika kr. vlade dr. Milana Sloja-dinoviča in notranjega ministra dr. A Korošca. Naglašal jc, da gospodarske sankcije niso bile diktirane od naše volje, lemvcč od obveznosti lojalnega mednarodnega sodelovanja in zvestobe naše države do pakta ZN, ki je bil in ostal ie-melj naše državne politike. Skoraj četrtina vsega našega izvoza je šla v Italijo. Na prvem mestu je les. V našem celotnem izvozu lesa je bila Italija dolgo vrsto let naš kupec. Od našega izvoza lesa je Italija v zadnjih letih kupovala povprečno 50—60%, ali v vrednosti 390—762 milj. Din. Torej smo izvažali več kot polovico, mnoga leta pa dve tretjini našega lesa na italijansko tržišče. Dravska banovina je vezana celo z 80% vsega lesnega izvoza na to tržišče. Nato je g. minister izjavil: ........Vemo, da velik del našega delovnega naroda v dravski, savski, vrbaski in drinski banovini živi izključno od zaslužka z gozdnim poslovanjem. Ne moremo ostati ravnodušni do tisočev družin, ki bi jim s prenehanjem dela v gozdnem poslovanju usahnil vir dohodkov za vzdrževanje družine. Ko govorim o zaposlitvi delavcev, mi dovolite gospodje^ da vas seznanim z velikimi javnimi deli, ki se začenjajo izvajati na področju dravske banovine, in ki bodo mnogo pripomogla k ubližitvi nezaposlenosti in k temu, da se z omogočiivijo zaslužka gospodarsko povzdigne ta naš vrli in delovni narod. Pred kratkim se je začela gradili železniška proga Št. Janž—Sevnica, kar bo stalo okoli 15 milj. Din, v načrtu pa je gradnja proge Črnomelj—Vrbovsko, ki bo slala okoli 70 milj. Din. Pomen le proge prvega reda bo z gospodarskega stališča zelo velik, ker bo šla skozi osrčje Slovenije in bo privabila velik del transportov iz Evrope. Razen tega se bodo v kratkem začele graditi ceste Ljubljana—Kranj v znesku 20 miljonov Din, Maribor—avstrijska meja v znesku 50 milj. Din. in Ljubljana—Kočevje čez Delnice na Sušak v znesku 10 milj. Din. Vsa la dela se imajo začeti v najkrajšem času in se bodo izvršila iz državnih sredstev. Razen njih bodo pa še banovinska delo. Upamo, da bo spričo krajev, kjer se bodo ta dela izvršila, velik del ljudstva iz vseh krajev dravske banovine mogel najti dela. Razen teh del, ki se bodo, kakor sem rekel, začela izvajali, je v načrtu, da se z javnimi deli zgradi ludi ena izmed najvažnejših tujskopromet-nih cest, ki bi držala iz Avstrije čez Maribor v Ljubljano ali čez Podkorensko sedlo, Kranjsko goro, Kranj in Ljubljano na Sušak in bi zvezala našo lepo Slovenijo s krasnim Primorjem. 7. izvidbo javnih del po eni strani, z zboljšanjem cen poljskih pridelkov po drugi strani, sc bo gospodje, začelo ozdravljenje našega gospodarstva. Da se naše gospodarstvo poživi, bo kr. vlada izdala potrebne ukrepe, da se denarnim ustanovam, kakor n. pr. našim hranilnicam in posojilnicam vrne likvidnost in omogoči pravilno funkcioniranje in vračilo vlog tistim vrlim varčevalcem, ki so s trudom služili in z zaupanjem v denarne zavode nalagali denarje, Id so jih prihranili za fiste dni, ko ne bodo več zmožni dela. Naša Narodna banka in drugi drž. denarni zavodi bodo porabili svoja sredstva, da pomagajo k vrnitvi likvidnosli naših denarnih zavodov.« Govor ministra lankoviča je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Nato je minister Ulmanski obširno poročal o položaju naše lesne industrije. Naglašal je, da trpi posebno mala industrija, ki bi jo bilo nujno potrebno organizirati, da bo moglo svoje izdelke izvažati na druga svetovna tržišča. Ta organizacija pa nc sme bih zasebnega značaja, temveč mora biti nekaka državna, uradna, kolektivna ustanova. Vprašanje lesnega izvoza in lesne proizvodnje ni samo vprašanje zase, temveč jc ozko zvezano z vprašanjem razdolžilve kmetov z vprašanjem obresti, denarnih zavodov, trgovine, obrli itd — Govorili so še razni govorniki. Zelo tehtno poročilo je podal podguverner Pri napetosti 'en 'i jrev, preobilni želodčni kislini in iastoie olca -»omaga prir- dna FrasiK-Josefova grenka voda. M immm. m*, i—L im mm*. mig. iMi, M. T. M. Narodne banke jovan Lovčevič. Obljubil je zboljšanje kreditne politike Nar. banke. Za bodoče namerava banka že naprej odkupovali terjatve do 100.000 lir, bo pa v konkretnih primerih upoštevala ludi prošnje za večje zneske. Predujme bo povečala od 75 do »5%. Vprašanje povečanja prima od 28% navzgor pa se ne more samostojno reševali, ker je to valuino vprašanje, na katerem je zainteresirana vsa država. NB se bo v bodoče posebej ozirala na one koristnike kredita, ki so zapadli zaradi sankcij v fežave ali pa se bodo na novo obrnili nanjo za kredite. NB je pripravljena na polju kreditne politike napraviti vse, kar je v mejah možnosti. Glede vprašanja neklirinških terjatev naših ljudi v Italiji pravi, da ni bilo mogoče doseči sporazuma. Težkoče, ki so obsiojale, so tudi v tem, da so v tem oziru naše in italiianske številke različne. Po prijavah naših izvoznikov znašajo terjatve okoli 36 milj., dočim pravi Italija, dn je teh terjatev samo 6 milj. lir. Tendenca gre za iem, de se te terjatve prenesejo v oficijelni kliring. — O plačilnem prometu z Madjarsko je dejal, da so predsiavniki NB vodili razgovore z zastopnikom madjarske Nar. banke g. dr. Takcsijem ter je bil dosežen sporazum v tem smislu, da se morajo naše terjatve pred letom 1935 izplačati pooblaščenim madjarskim denarnim zavodom v leku meseca decembra 1935. Madjarske banke niso doslovno izvršile teh obveznosti in mnogi niso dobili svojih terjatev. Zalo prosi vse zainteresirane, naj se prijavijo zaradi tega NB, odn. njenim podružnicam. Referent zavoda za pospeševanje zunanje trgovine inž. D u b r a v č i č je kot zastopnih trgovinskega minislra poročal o naši zunanji politiki ler o trgovinskih pogajanjih z drugimi državami. Trgovinsko ministrstvo se trudi, da bi plasiralo naš les na vseh zunanjih tržiščih. Minisler n. r. Ulmanski jc utemeljeval resolu-(Hjo zborovanja, ki je bila poslana vsem činile-ljem, zlasti pa kr. vladi. Nalo je minisler jankovič zaključil zborovanje s primernim govorom, v katerem )e izjavil, da imala vlada in on sam veliko skrb zaradi težkega stanja, ki jc zadelo državo, posebno pa Slovenijo. Sedaj se vodi resna politika in skušamo z vsemi državami doseči pla-cement našega lesa na tujih tržiščih. Zaupajte vladi, kaieri na čelu je mož gospodarstva, to jc dr. Milan Siojadinovičl Zborovanje je trajalo celih 5 ur, to je od 10 do 3 popoldne. Ministri Jankovič, Kožulj in dr Krek so žc v nedeljo ob 8 odpotovali v Belgrad. Slovenija pričakuje od gospodarske konference, da bo rodila ugodne sadovel Poplača zvestobo! V hiši se vse b I e J č i od čistote, perilo je snežnobelo. Zares poplača mali t r o d, ako pri nakupu pazite na dvojno: ime „Schiehr in varnostno znamko „ Jelen" na rdečem ovitku I £CHICHT0V0 Terpentinovo milo domač i z d ... ampak izrecno pristno zahtevati! Svetosavska proslava na univerzi Ljubljana, 27. januarja. Svetosavska proslava na univerzi ima lepo tradicijo, saj se že leta in leta praznuje ter so na dan 27. jaguarja vedno razdeljene med dijake, ki so napravili najboljše predpisane naloge, denarne nagrade, ki jih je ustanovil pokojni kralj Aleksander I. Prva leta odkar te nagrade obstojajo, je bila na ta dan velika proslava na univerzi, pri kateri je imel rektor svečano predavanje, zadnja leta pa se ta pro&lava vrši v intimnem krogu na rektoratu. Tako so se tudi danes dopoldne na univerzi zbrali nagrajeni dijaki na rektoratu. Rektor je nagrajene dijake primerno nagovorfl in jim čestital k njihovemu uspehu, jih opozoril, naj še dalje marljivo študirajo, s čimer bodo najbolj pripomogli domovini. Pozval jih je, naj vzkliknejo trikrat »Živel Nj. Vel. kralji«, čemur so se dijaki odzvali Nagrajeni so bili s filozofske fakultete: Mast-nak Maks za temo: Razvoj terciarja med Savo in Tržiško Bistrico. Geslo: »Miocen«. Kerševan Marija s. Justa za temo: Avt. Tom. Linhart kot hi-storijograf. Geslo: »Selovan«. Mešane Herman za temo: Čutno in umsko dojemanje. Geslo: »Psihologijo lahko smatramo za osnovo duhoslovnih znanosti«. Zogar Cene za temo: Deskroptivna in ge-netična analiza senzetivnega in noetičnega spoznanja. Geslo: »To on legatai pollayos«. — Z ju-ridične fakultete: Flere Janvid za temo: Borba proti pavperizaciji kmečkega stanu. Geslo: »Kmečko gibanje«. Pezdirc Josip za temo: Krški statut. Vsebinski in primerjalni prikaz. Geslo: »Vrbniče nad morem, visoka planina«. Stare Egon za temo: Pravni ml nriltikn« •tn1n4>! otrebnega dela. Dokler je po svoji domnevi trdno sjjal, se mu ga ni bilo treba lotiti, šele, ko so znamenja kazala, da se bo režim moral kmalu posloviti od javnega delovanja, je bilo treba še hitro postaviti v Mariboru sebi sf>omenik in zalo smo tik pred padcem |NS režima na mariborskem magistratu bili priča bla-I goslovitve temeljnega kamna te nove šole. Ko je sedanji občinski svet (»prijel za to delo. I je našel, da še pogodba s Pokojninskim zavodom 1 si podpisana, da ps so se gradben dela brez koo- kurence že oddala. Treba je bilo najprej urediti pogodbo. pni kateri j>a se trdih jx>gojev ni dalo več izpremeniti. Gradbeni urad je referiral, da je omenjeno fiosojilo po proračunu tako zadostno, da se lahko iz tega dokupi tudi hiša za dnevno zavetišče na desnem bregu. Ko pa so sedaj prišle ponudbe za razna dela v šoli, pa se je naenkrat pokazala velikanska vrzel, ki kaže v številkah 1,100.000 Din primanjkljaja. Občinski svet se je naprej informiral, kako je kaj takega mogoče in je doznal. da za šolo ne eksisti-rajo sploh nobeni temeljiti proračuni, jmč pa da se je vsota 7 milijonov izračunala na šolarski način takole: 10 učilnic v ruški šoli stane 4 milijone; 20 učilnic v mariborski šoli stane 6, pa še dve učilnici zraven, je pa 7 milijonov. Niče ni proračunal, koliko bo stala vodovodna naprava, centralna kurjava in šolska oprema. Sedaj ima občinski svet ne-pnjeiuu nakjgu, ua na podlagi sedanjih rraumh Volitve obratnih zaupnikov na Jesenicah V soboto zvečer je bil pred tovarniško kazino razglašen rc/ultut zauptiiškib volitev. Razglasitvi je prisostvovalo mnogo delavstva, ker so bile volitve zaradi cepitve SMRJ posebno zanimive. Narodni (plavi) pa s< pričakovali ogrom ni prirastek — Volilnih upravičencev je bilo na Savi 14412 volilo je 114") delavcev, 21 glaftov je bilo razveljavljenih. Posamezne liste so dobile: 1. SMRJ lista Perko 450 glasov; 2. JSZ (krščanski soc. ) T5r glasov: V NSZ (narodni) 28? p lasov; 4. SMRJ lista Čelesnik 269 glasov Količnik je bil 84 in so dobile posamt-/,.. liste: 1. 5 zaupnikov, 2. 4 zaupnike. 1 3 zaupnike in 4. 3 zaupnike Ker se voli t6 zaupnikov, je 16. zaii|>nik jirij^adel še NSZ ki je imela največji ostanek količnika in je dobila tako še četrtega. JSZ je obdržala jiozicije na Sav in na Ja-vorniku ler odnesla isto število zaupnikov ter sku|)no večje število glasov kot lani. SMRJ se je cepil v dve listi in izgubil zato enega za upnika na Savi. NSZ je napredovala na Savi za 50 glasov in enega zaupnika, na Javorniku je pa dobila še dva zaupnika več. Napredek NsZ se pripisuje temu, da je večina novo sprejetih delavcev volilo to listo. Mednarodna avtomobilska vožnia skozi Liubliano Vsako lelo se priredi proti koncu meseca ja-nuarjn velika avtomobilska dirka iz raznih koncev Evrope v Monte Carlo, kjer sc snidejo vsi tekmovalci. To zvezdna dirka gre v eni svoji liniji tudi skozi Ljubljano. Tekmovanje se vrši na progi Pa-lermo — Neapelj — Rim Padova— Ljubljana —Dunaj —Monakovo — Slrassburg — Dijon — I.Yon —Monte Carlo. Letos se za io progo ni javilo dosti tekmovalcev zaradi sankcij proti Italiji. Pač pa je znatno večje število tekmovalcev na progi Atene —Belgrad —Dunaj itd do Monte Carlo, kjer jih je letos kar 24. Mnogo tekmovalcev je tudi nn progah, ki vodijo iz severne Evrope. Za progo, ki gre skozi Ljubljano, so bili prijavljeni 4 tekmovalci, ki so ludi prispeli dnncs dopoldne v Ljubljano. Prvi trije so prišli že ob 8, neka doma pa jc prišla šele ob 9. Imela je do Pndove že 4 zamude, pn je lo zamudo že skoro vso nadoknadila na nadaljnjih odsekih proge. Zgovorila sc je nn slabe ceste v Abrucih od Rima dalje. Voziio: 2 Francoza, 1 Svirnr in 1 Nemec, skupno potuje 9 oseb Avtomobilisti so bili zelo zadovoljni, ko se prišli v našo državo, kjer so gladko oprovili vse formalnosti. Ob 10.35 so odpofovaM drug zo drugiir po enominutnem presledku naprej proti Sfajersk' in Dunaju. I IUBIJANSKO GLEDALI^F DRAMA — začetek ob 20 Tnre*. 28. januarja: Zaprto. Sreda. 29. januarja: Pesem * ceste. Red Srwta. četrtek. Sil Januarja: Mes lrar Premiera Red Četrt,'1 predstav« po frlnhoko miianlh eenah. Izven. Petek, SI. januarja ob 14: Bratomor na Metavi. Dija.s OPERA - začetek ob 20 Torek, 2K. iaiiinarja: Zaprto. Sred«.. 'i9. Januarja: Kraljičin ljubi jevee. Rr.1 A. Četrtek, so. januarja: 1 lartamc Buiterflu, ftontuje pri uiadona roftjnke o-trehujejo v Paračinu Pogoji so. da zna voditi godbo in igra tudi gosli, jc katoliški lan t z odsluženim vojaškim rokom. Mesečne nagrada v začetku "S00 Din z.a pouk godbe, dobil bi pa službo v steklarni, posebno če bi bil obrtniško izvežban. Priglase s podrobnim opisom dosedanjega delovanja na Pevsko zvezo v Ljubljani, ki bo inipravila ponudbe na merodajno mesto. Nesreči pri delu. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela 37 letnega posestnika Miho Pretnarja iz Polščice pri Gorjah, ki mu je slamorez-nlca pokvarila desno roko. — V tovarni Jugobruna v Kranju je stroj pokvaril desno roko 26 letni delavki Albini SušnilF i I o'/. o f s k o društvo« v Ljubljani prvič dajalo račun o svojem delu. Iz obširnega tajniškega poročila je bilo razvidno, da društvo zelo živahno deluje: Prireja mesečna predavanja, ki se jih občinstvo v velikem Številu udeležuje, trudi se za zboljšanja pouka filozofije na naših srednjih šolah, pripravlja svoj zbornik filozofskih obravnav (Mo-droslovni vestnik), prvi slovenski filozofski slovar in vrsto drugih filozofskih publikacij, kakor n. pr. ■Zgodovino filozofije pri Slovencih« in dr. Dela |)it Filozofsko društvo tudi veliko za kolaboracijo vseh naših znanstvenih društev. Iz tega je razvidno, da to mlado »Filozofsko društvo* zasluži, da njegovo delo spremlja iri podpira s simpatijami vsa naša slovenska javnost. V društveni odbor so bili nato ponovno izvoljeni za predsednika vseuč. prof. dr. Fr. Veber. za podpredsednika vseuč. prof. dr. A. Ušeničnik, za tajnika prof. I/Ojze Potočnik, za blagajnika vseuč. doc. dr. A. Sodnik, za arhivarja vseuč. doc. dr. St. Gogala, za odbornike pa: dr. Fran Derganc, primarij v p., prof. Fran Gnjezda in vseuč. prof. dr. E. Spektorskij; za revizorja pa gimn. direktor dr. Simon Dolar in prof. dr. Mirko Hribar. 0 Grmenje v januarju. Nenavaden naraven pojav so doživeli Ljubljančani v nedeljo zvečer, ko je ob 10 pričelo grmeti. Grmenje pa sc je ponovilo se med 2 in 3 |x>uoči. Za januar je grmenje res redek pojav. KINO SLOGA Telefon 27-30 Danes ob 16. 19-15 ln 20'IB url prekrasni češki film o narodnem Junaku ln tvorcu svobode l VTFFANIlt •lllmn" svobode' V glavni vlogi JIMNIlin Zvonimir Rogoz 0 Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se vrši jutri v torek, dne 28. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma ustanovni občni zbor prostovoljne trgovske bolniške blagajne. Dolžnost trgovcev je, da občni zbor posetijo pol-noštevilno. Istočasno obvešča Združenje, da je Kr. banska uprava odredila, da morajo do 1. februarja 1930 odstraniti trgovci iz svojih lokalov vse one avtomate, pri katerih kupec ne ve popolnoma točno, katero, kakšno in koliko blaga dobi, to je vse avtomate, ki so prikrojeni na srečko kupca. O tem se vsir prizadeti obveščajo s jjozivom, da se v izogib kazni ravnajo po gornjem navodilu. Pojasnila v tajništvu. — Uprava. 0 Kodeljevski fantje so zborovali. V nedeljo predpoldne je bil v Salezi janskem mladinskem domu na Kodeljevem redni letni občni zbor l'ulitovskega krožka. Poročila odbornikov so pričala o neumornem vsestranskem delovanju tega izredno močnega fantovskega društva. Z burnim odobravanjem je bil na občnem zboru sprejet sklep, da se pošlje na pristojna mesta spomenica o slovenskih šolskih učbenikih in proti zapostavljanju slovenskega jezika. V novi od bor so bili izvoljeni: Stergar Ivan, Kinkelj Rajmund, Somrak Hrane, Koračin Jože. Možina Lado, Orehek Mirko, Rupnik Dare. Vetrih Polde. v nadzorstvo. Garbajs Mirko in Zorman France; v razsodišče pa Hočevar Marijan in Brajni k Janez 0 Še o »Figovcu«. Lastnik hiše (kakor tudi sosednih hiš na levo in desno od »Figovca<) je bil prvotno pač Andrej Smole, kupil pa je od njega okoli leta 1869. ali 1870. to hiižo s hlevom za 200 konj, dvoriščem in njevami na Ljubljanskem polju Andrej Druškovič, takratni meščan mesta Ljubljane. Bil pa je že prej nekaj let najemnik hiše bi je hotel kot lastnik pozidati na temeljih stare hiše novo dvonadstropno. Mestna oltčina pa je zahtevala umaknitev »2 klafter«, na kar Druškovič tli hotel pristati ter je opustil zidanje in temeljito popravil staro hišo, povečal okna, dozidal proti dvorišču en de' enonadstropno itd. Pod njegovim gospodarstvom se je dvignil sloves gostilne »pri Figovcu« (katero so le imenovali »Figabirt«), Tam so ostajali vsi gorenjski »furmani« im drugi Gorenjci Vršil se je ob sejmih tak promet, da je bil hlev za 200 konj napolnjen in na dvorišču je stalo še več ko 100 konj. ter so se. vršile konjske kupčije s Tirolci tam. Tako je bilo še potem ko je Druškovič dal gostilno v najem v letu 1888 nekemu Matevžu Dolinarju iz škofje Loke, sam j>a se jc umaknil z družino v na dvorišču nad žitno shrambo v nadstropju poz-idano stanovanje in tam utnrl leta 1802., K) dni po smrti njegove žene Ane Prevzel je doin sin Ignacij Druškovič, ki je pa umrl že leta 1898., star šele 35 let in neoženjen. V teku leta 1899 je kupil g. Knez hišo pri »Figovcu« od ostalih treh otrok Andreja Druškoviča Od teh otrok živi le še gospa Valentina poročena Golias na Bledu. 0 Železniški upokojenci v Ljubljani, ki so svoje legitimacije predložili v računski pisarni na glavnem kolodvoru v podaljšanje, se pozivajo. da jih do konca tega meseca dvignejo. Zamudniki, ki svojih legitimacij še niso predložili v podaljšanje, naj store tri od n. do 16. februarju. Prineso na i s seboj potrebne listine in potrdila 0 Podaljšanje Uosposke ulice. Komenda nemškega vitežkega reda v Ljubljani je odstopila mestni ubčini ljubljanski del pare. 105/3 dvorišče k. o. Ljubljana mesto v izmeri 77.m- za regulacijo in podaljšanje Gosposke ulice do Cojzove ceste. Svet je red odstopil občini brezplačno. 0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri »Za ljubezen in čast« (Willv Fritsch, Brigita Helm). Cene Za gospode in dame NAS CA.J naj vzame gospodinja za iroste visoke in preproste. 0 Karambol na Taboru. Včeraj ob pol 3 popoldne je prišlo na Taboru do karanibola med nekim osebnim avtom in avtobusom. Na pločniku jc stal 62 letni upokojeni železniški delavec l.nka Ba-šelj, stanujoč v Ognarjevl ulici 8.' Aviobos je pritisni l Bašlja s tako silo, da je ta dobil hude poškodbe na glavi. Poklican je bil reševalni avlo. vendar pa ga je poprej že neki drugi avto prepeljal v bolnišnico. 0 Po vrtovih Nemčije. Holandske in Belgije nas bo na svoj oni predavanju jutri, v sredo ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta nu univerzi vodila predsednica Kluba ljubiteljev cvetlic g. Andreja K I j u č c n k o v a. Med prijatelji vrtov tudi po svojih spisih znana strokovnjakinja jioznn vrtove vse Kvrope. na predavanju nam bo pa opisala zlasti krasoto moder-nih vrtov v Nemčiji ter cvetna polja Ilolandske in Belgije, seveda nam Im pn pokazala tudi slike tega paradiža. Kakor vsa predavanja podružnice SVI). je tudi ta zanimivi večer za člane in nečlane brez vstopnine. 0 Posestne spremembe. V januarju zaznamuje zemljiška knjiga že mnogo kupčij z zemljišči in hišami. Posestni!« Mohorič Alojzij je prodal zasebnemu rudniku Makaroviču Avgustu hifio št. 71 v Zgornji Šiški za 53.500 Din. — Železniški uslužbenec Fran Zdravje s soprogo Faniko je kupil od mizarskega pomočnika Jakoba Eržena hišo št. 5 Podmilšakovi ulici z vrtom za 190,000 Din. Hiša se nahaja v Spod. Šiški. — Rus Amalija je kupila od Tomšiča Petra posestvo vi. št. 993 k. o. Sipod. Šiška hišo št. 27 v Staničevi ulici za 210.000 Din. — Kmetska jiosojilnica ljubljanske okolice je prodala Katarini Merše iz Stanežič in Ivanu Gosarju iz Bukovice pri Vodicah hišo št. 17 v Podutiku za 40.000 Din. Maribor Jetika - morilka Maribora Maribor, 27. januarja. Zanimivi so podatki o boleznih, ki so lansko leto morile Mariborčane. Med njimi je jetika na prvem mestu. Zahtevala je 92 smrtnih žrtev, pljučnicu 56, škrlatinka I, tifus 4, razne rane 36} od tega 21 slučajev zastrupljenja krvi in tri tetanus. influenca 2, spolne bolezni 4, hripa 3, kap 50, bolezni srca in krvnih žil 122, slučaji naravne smrti 109 Zaradi poškodb po naključju je umrlo 33 ljudi, in sicer 9 zaradi opeklin III. vrste, 2 zaradi pretresa možganov, 9 zaradi preloma lobanje, 2 zaradi zmečkane lobanje. I zaradi /mečkanja prsnega koša, preloma vratnih vretenc I, preloma hrbtenice 3, vbodljaja t, utopila sta se dva. Samomorov je bilo lani 12; največ se jih je obesilo, potem pa zastrupilo. Na vrvi je končalo 7 samomorilcev, s solno kislino se je zastrupil t, z. lizolont 1, ocetno kislino 1, ustrelil se je 1, eden pa si je zasadil nož v srce. Zaradi umora in uboja je umrlo lani 5 oseb. Med temi sta 2 žrtvi zastrupljenja s plinom (slučaj šušteršič), trije pa so bili justifieirani v jetnišnici (l.akner. Pančur in Juhant). □ Osemdeseti rojstni dan je včeraj obhajal g. Matija Polič, ki je rodom iz Sp. Porčiča v župniji Sv. Trojica v Slov. goricah. Ljudsko šolo je obiskoval v St. Lenartu v Slov. goricah, realko pa v Mariboru. Kot mlad mož je v Št. Lenartu iz nemških rok kupil lepo posestvo in prevzel gostilno. Bil je izvoljen v občinski odbor, dolgo let pa je vodil Ljudsko posojilnico. Leta 1906 je prodal svojo gostilno Ljudski posojilnici in tako omogočil ustanovitev Narodnega doma. Ob strani svoje soproge ge. Ernestine preživlja g. Polič, ki je naš zvest naročnik, jesen svojega življenja v Mariboru, kjer ga spoštujejo vsi* ki ga poznajo. K lepemu jubileju naše iskrene čestitke! □ Svetosavska proslava se je vršila včeraj dopoldne z akademijo srednješolskih zavodov, ki je bila v veliki dvorani Uniona. Akademija je bila zelo posrečena. Zvečer je bil v unionski dvorani slavnostni koncert, pri katerem je sodeloval pevski zbor Glasb. Matice. Po koncertu je bil sveto-savski ples. Slavnosti so prisostvovale tudi osebnosti iz javnega življenja ter predstavniki lokalnih oblasti. □ Isohronija ali istočasje je, kadar ima Umetniški klub svojo sejo istočasno, ko se vrši v Ljudski univerzi predavanje dr. Steleta o najvažnejšem našem umetniškem zavodu — o slovenski Narodni galeriji! □ Nov odW za Magdalensko šolo. Za nadzorovanje zgradbe nove šole v Magdalenskem predmestju se je izvolil na zadnji tajni seji mestnega sveta nov odbor, v katerem so: župan dr. Juvan, podžupan Franjo Žebot, mestni svetniki ravnatelj Hrastelj, Orčar, dr. Pihler, Stabej, Šolski ravnatelj Humek ter mestni gradbeni strokovnjaki. □ Smučarski izlet v Mallniti na Koroškem priredi v dneh od 1. do 8. februarja »Putnlk« v Mariboru. Pavšalna cena za vožnjo in popolno j oskrbo je 885 Din. Prijave in pojasnila pri »Put-1 niku« v Mariboru in Celju. □ Prava slika ljudskega gibanja v Mariboru je razvidna šele iz podatkov mestnega fi-zikata, ker so številke, ki smo jih navedli ob Novem letu, vsebovale tudi okolico. Lani se je rodilo v Mariboru 314 otrok, od tega 63 nezakonskih, porok je bilo 319, smrtn!h slučajev pa 378. Bilo je tedaj 64 več smrti, kakor novih življenj. Nujmlajša mamica je lansko leto štela komaj 15 let, najstarejša po točno 50. □ Na čem so Mariborčani bolehali? Toza-| devne številke nam povedo: nalezljivih bolezni : je bilo lani prijavljenih 712; na prvem mestu je hripa s 477 slučaji, škrlatinka 79, davica 63, ošpice 55. Hripa je razsajala najbolj v februarju, davica in škrlatinka v oktobru in novembru. Mestni fizikat je razkužil 197 stanovanj in 60 šolskih prostorov. Prijavljenih je bilo nada-Ijč fizikatu 44 ugrizov psov, vendar pa v nobenem slučaju ni bila ugotovljena steklina. — Kakor je iz gornjega razvidno, je Maribor | zdravo mesto. □ Štiri osebe aretirane v zvezi s požarom. V nedeljskem »Slovencu« smo poročali o požarni katastrofi, ki je uničila pol vasi Levic. V zvezi s tem požarom so orožniki aretirali štiri osebe. — Škoda je cenjena na 305.000 Din, zavarovalnina pa j znaša pri štirih posestnikih samo 60.000 Din. do-I čim peti posestnik, ki mu je zgorel hlev in hiša, | sploh ni zavarovan. V1ARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 28. Jaguarja ob 20: Bajadrrn Re«t C... Sreda, lil. jann&rjn: Zoj/rfo. Ivanje se!o pri Rakeku V lanskem letu je v župniji Unec nemila smrt pobrala več deklet v najlepši dobi življenju. Tudi letos ne prizanaša. V nedeljo ob pol 6 zvečer je izročila svojo blago dušo Bogu I Urbas Marija, vtilgo Budnova, iz lvanjega sela I št. 12, stara 21 let. Bila je zelo nadarjena in je končala tudi meščansko šolo na Rakeku, pa je morala ostati doma za gospodinjo Oče ji je pred enim letoin umrl. pred par let! brat. mati pa je lansko leto popolnoma oslepela na obe očesi Vsa leta je bila zdrava, lansko leto o sv. Andreju pa jc hudo zbolela in bila pripravljena na smrt. Težka živčna bolezen jc sicer nekoliko popustila, da je bilo videti, da bo ozdravela Na prnznik Brezmadt žne 8. decembra. ko je zoiiet prejeta sv obhajilo, je bila videti skoro zdrava. Pozneje pu "t je n jeno 'zdravje zopet poslabšalo ter je poginoma omagala Od preteklega torka dalje skoro ves teden, je spala in sc ni več prebudila. Tudi zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Čisto mirno je v nedeljo ugasnilo njeno minilo življenje. Večkrat je bila previdena s sv. zakramenti. Bila je zelo pridno in skozi več let marljiva pevka v župni cerkvič Vdana je bila v božjo voljo in se ni prav nič bala umreti. Ic z.a mater ji jc bilo hudo, da jo bo morala pustiti samo. Počivaj v Bogu blago dekle Zapušča tri brate, dve sestri, od katerih je ena poročena v Kranjski gori. druga pa služi nn Cetinju v Črni gori. in mater Težko prizadeti družjni uaše iskreno sožllljtv Celje 0 Članski sestanek Kmetskega pododbora JRZ v Celju je bil v nedeljo ob zjuiroj v Domu. Tajnik g. Marko Krajnc iz Maribora je obširno poročal o političnem položaju v državi in vzpodbujal navzočne k složnemu delu za koristi ljudstva in jugoslovanske države. V svojem govoru se je spominjaj tudi žalostne obletnice, ko so bili prov na ta dan pred tremi leti poslani v konfi-nocijo dr. Natlačen, dr. Kulovec in dr. Ogrizek, čez dva dni nalo pa še naš voditelj dr. Korošec Predsednik mestne občine celjske gosp. Alojzij Mihelčič je poročal o občinskih zadevah: o ubož-nici, delavskem azilu, regulaciji Savinje itd. S posebnim zanimanjem so navzočni posestniki razpravljali o vprašanju kmetijske zbornice in se zavzeli za čim prejšnjo uresničitev lega, za našega kmeta, najvažnejšega vprašanja. Udeležba pri sestanku je bila lako velika, da bo treba v prihodnje poiskati za zborovanje večji prostor. & Občinska seja. V peiek, dne 31. jan., po 14 dneh, bo zopet redna seja celjskega mestnega sveta, ki pa še ne bo proračunska. & Gaberski gasilci so imeli v nedeljo v gasilskem domu v Gaberju svojo 24. redno letno skupščino. Skupščini je predsedoval predsednik, župni starosta in podslarešina gasilske zveze kraljevine Jugoslavije sfavbenik g. Gologranc, ki je navduševal člane k vztrajnemu in nesebičnemu delu za pomoč bližnjemu. Cela šieje 1 častnega člana, 2S rednih ter 6 rezervnih članov in samarilanski oddelek. Letno ima 12 vaj, katerih se je udeležilo 289 mož in 15 poletnih tedenskih vaj, katerih se je udeležilo 307 mož. Četa je bila poklicana k 9 požarom. Društvo je priredilo več predavanj, med njimi tudi o temi proiituberkulozni leden (dr. Pod-pečan) in o plinskih napadih (Golograncl. Cela poseduje moderno avtobrizgalno z agregatom, ročno črpalko plezalne priprave itd. Vrednost premičnin in nepremičnin se ceni na okrog 300.000 dinarjev. Društvo bo praznovalo prihodnje leto 25-lelnico obstoja. Ob lej priliki namerava prirediti večjo slavnost. 0 Lep uspeh celjskih šaltislov v Čakovcu. V nedeljo je celjski Šahovski klub odigral s šahovskim klubom v Cakovcu dvomaleh in so zmagali Celjani v razmerju 7:0, ena partija je pa še neodločen" in se bo rešila korešpondenčnim potom. Ptuj Zopet požar na Dravskem poljn. V noč! 23. t. m. okrog polnoči se je nenadoma zasvetilo nebo nad prijazno vasico Zgornje Jablane pri Cirkovcih. V gospodarskem poslopju posestnika Martina Zafošnika je izbruhnil požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na gospodarske objekte, ki so do tal zgoreli. Žrtev požara so vsi poljski pridelki z gospodarskim orodjem vred ter razni stroji, med temi tudi mlatilnica. Gasilci iz Šikolj so dobrzeli na kraj požara in se jim je po trudapolnem delu končno posrečilo požar omejiti in ogenj po- fasiti. škoda je cenjena na 40.000 din, pa j« rita z zavarovalnino. Občni zbor Rdečega križa. Okrajni odbor Rdečega križa v Ptuju vabi vse svoje člane na redno letno skupščino okrajnega odbora RK v Ptnju, ki se l»o vršila v nedeljo 9. februarja t. 1. ob pol 11 uri predpoldne v deški narodni šoli v Ptuju. Ljutomer Novo društvo. Cerkveni pevski zbor se j® organiziraj v novo društvo Sv. Cecilije. Pravila so potrjena od banske uprave. Preteklo nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor. Samaritanski tečaj priredi mestni odbor Rdečega križa meseca februarja in marca. Vsaka naša vas bi morala imeti vsaj enega sama-rijana, ki zna pomagati in svetovati v slučajn nesreče. Kmetijsko nadaljevalna šola za letos izostane, ker se je prijavilo premalo fantov. Prav potrebno pa bi bilo, da bi naš okraj priredil vsaj eno ali dve leti gospodinjsko nadaljevalne šole za izobrazbo naših deklet. Žc deset let nismo imeli niti gospodinjskega tečaja Kdo bi vzel v roke to stvari' 12 mrličev imamo že letos. 9 jc umrlo naravne smrti, t se je ustrelil, t utopil skoraj v žlici vode, 1 pa na čuden način obesil. Obrtno sodišče Kako je sestavljeno obrtno sodišče? To sodišče ima predsednika in namestnika, ki morata biti usjiosobljena izvrševati sodnijsko oblasrt, torej morata biti sodnika. Imenuje jih g. minister pravde. Razen tega ima to sodišče 48 prisednikov, 28 namestnikov, število prisednikov za prizivno sodišče v obrtnih zadevah znaša 12. Polovico prisednikov in namestnikov voli volivna skupina podjetnikov, drugo polovico pa volivna skupina delojemalcev, seveda vsaka skupina osebe iz svoje skupine. Kako se volitve vrše. ne spada semkaj, ker jih vodi upravna oblast. Gori navedeno šlevllo prisednikov in namestnikov pa se sorazmerno porazdeli na velike obrate, male obrate in trgovske obrate. Obrtno sodišče razpravlja in odloča v senatu, ki sestoji iz predsednika in dveh prisednikov, od katerih mora hiti eden iz skupinr podjetnikov, drugi pa iz skupine delojemalcev. Ce hi pri razpravi "sodelovala dva prisednika iste skupine, bi bilo tako postopanje nično. Zato mora predsednik, ko odreja narok za sporno razpravo, paziti nn to, da pozove prisednika iz prave skupine, pri čemer se mora ozirati tudi na stroko, h kateri spadale pravdni stranki. Seveda lo ni vsakokrat mogoče, ker število vseh prisednikov ni tolikšno, kolikršno je število najrazličnejših vrst podjetij. Tako n. ]>r. nima obrtno sodišče sedaj nobenega prisednika iz gostilničarske in kavarnarske stroke. Že iz sestave se vidi, da je obrtno sodišče izredno sodišče. Pa še druge posebnosti ima. Razpravlja se po predpisih, ki veljajo v jioslopku pred okrajnimi sodišči v ba ga I e I n I h zadevah, pa naj teče tožba tudi za 12.000 Din. Navedbe strank ne pridejo v zapisnik, predsednik si jih zapomni ali zabeleži sam zase na poseben papir in jih poletn porabi pri sodbi. Druga važna določba'je tn, da pri razpravah ne sinejo nastopati odvetniki kot pooblaščenci; če stranka osehno ne pride k razpravi, lahko pooblasti svojca, poslovodjo aH nastavljene«, nikakor pa ne odvetnika. Četudi se odvetnik izkaže « poblastilom. ga predsednik ne pripuslt k zastopstvu. Tretja posebnost je pa ta, da je proti sodbi dopusten priziv samo na okrožno kot prizivno sodišče v obrtnih zadevah To sodišče je sestavljeno iz senata petih članov, imenoval bi se torej lahko »petorlca«; trije Člani so poklicni sodniki, od katerih eden predseduje, dva sta prisednika, in sicer oden iz. skupine delodajalcev, drugi iz skupine delojemalcev. To sodišče odloči ko n« novel javno, proti odločbi lega sodišča m vec priložile, pa naj gre tudi za visoke vsote Pomagajmo našemu narodu Resolucija s konference lesnega gospodarstva Na nedeljski konferenci našega lesnega gospodarstva iz vse države je v svojem govoru navedel minister g. Jankovič tudi podatke o našem izvozu lesa v Italijo v decembru 1935. V decembru lani smo izvozili lesa v Italijo samo 1522 ton, dočim je znašal novembra izvoz, ki pa je bil izvršen ves še do uveljavljenja »ankcij, 54.384 ton, decembra leta 1934 pa je znašal izvoz lesa v Italijo 49.979 ton. Iz tega je razvidna velika izguba italijanskega trga za naš les. Na konferenci »o bile sprejete tudi te-le resolucije: 1. Zahteva izvoznikov je, da jim Narodna banka prizna višji tečaj za liro, kot pa sedaj, ko znaša samo 3.15. 2. Lesno gospodarstvo zahteva, da Narodna banka obračunava izvozniške devize v neklirinške države po tečaju, ki odgovarja stvarni tržni vrednosti dotične devize. 3. Da se s potrebnimi ukrepi prepreči propadanje lesnih podjetij, ki se nahajajo že več let v akutni krizi ter ao zadolžena pri denarnih zavodih, in katerim se z eksekucijami in s sodnimi dražbami odvzemajo njihova sredstva, potrebna za nadaljnji obstanek in delo, ker niso v stanu zadostiti svojim plačilnim obveznostim. Zahtevamo, da se po^om zakona izvede zaščita lesnih podjetij, ki so v takem položaju, ter da se takoj ustavijo vse eksekucije in dražbe. 4. Zahtevamo, da Be izvedejo hitri in uspešni ukrepi za olajšanje davčnih dajatev za vsa področja, katerih lesno gospodarstvo je prizadeto zaradi krize in sankcij. 5. Zahtevamo, da se reorganizira sistem naše zunanje trgovine s tem, da se uvede kontrola uvoza ter s striktnim izvajanjem kompenzacijskega načela zaščiti izvoz naših lesnih izdelkov. 6. Zahtevamo, da se po vzorcu drugih držav omogoči izvoz na oddaljene trge predvsem finalnih lesnih izdelkov potom izvoznih nagrad. 7. Zahtevamo, da se izvede reorganizacija naše zunanje trgovinske službe s tem, da se koncentrira poslovanje vseh pristojnih ustanov, ki imajo odločujoč vpliv na našo zunanjo trgovino, in to v najožjem sodelovanju z našimi strokovnimi organizacijami. 8. Da se uveljavi uredba o zaščiti in pospeševanju lesnega gospodarstva, katero je predložil Centralni odbor na svoji IV. plenarni skupščini, ter da se omogoči Centralnemu odboru sodelovanje pri trgovinskih pogajanjih z državami, ki pridejo r poštev za prevzem našega lesa, ter Mrtvaški sprevod skozi londonske ulice, ko so kraljevo truplo pripeljali v London Vsako uro koraka mimo mrtvaškega odra, na katerem leži truplo umrlega kralja Jurija V., 18 000 hudi. V nekaj dneh bo število tistih, kateri so se poslovili od svojega mrtvega kralja, doseglo veliko številko enega milijona Brezova kopelj zoper trganje V nekem norveškem zdravniškem časopisu sporoča dr. Ovigstad, da je med Laponci našel posebne vrste kopelji zoper revmatizem. Te ko-pelji z velikim uspehom porabljajo tudi na severnem Norveškem. V vreče nabero polno svežega brezovega listja, katero potem razgrnejo po bolnikovi postelji. Na to sveže, tnastno in lepko listje nato leže bolnik, nakar ga domači z listjem vsega zadelajo. Le glava gleda iz listja. Najprvo začne bolnika po vsem životu silno srbeti, da komaj prenaša strašni srbež. Kmalu pa to preneha, nakar se bolnik začne grozno potiti. Pot kar v curkih Ii je iz bolnikovega telesa, nakar trganje začne ponehavati in bolnik začuti veliko olajšanje. Treba pa je breze osmukati še pred kresom, ko lislje še ni docela razvilo in posamezni listi na gorenji strani še imajo nekak bel prah. Ta prah je namreč tista snov, ki najbolj izdatno pomaga. ■»Nezaslišana grdobija! — Ko bi se jaz pre-drznil kuj takega!« »Pravkar sedajte mi je prišlo na misel, Janko, dn bo treba z mojim očetom uovoritj o aaiiai poroki!« Gledališče in koncerti ŠTEFAN K08T0V: ZLATI RUDNIK komedija v štirih dejai jih v maribor. gledališču Koslovljevo komedijo nam ej pri premijeri simpatično predstavil njega prevajavec prof. J. šodivy •/, iulonnativno uvodno besedo o razvoju bolgarsko dramatike. Poudarjajoč v njej mladost bolgarske narodne svobode in zorno mladost bol-garekegn gledališča še posebej, nas je govornik taktno obvezal s prizanesljivosljo za s t ran pričujočega dela, porojenega iz kratke narodne in družbene svobode, tudi brez tega blagohotnega opomina bi sprejeli delo brez učenih predsodkov in s simpatijo naroda, ki iz svoje trpke Izkušnje dobro ve. kako težko je ustvariti dramo brez žive politične zgodovine, brez kulturnega meščanstva in kar velja zlasti za nas Slovence, brez heroič-nosti v narodnem značaju. Vendar bi želeli kot zaključek bolg. tedna po duševni dinamiki izrazitejšega bolgarskega dela, nego je Zlati rudnik, ki ni več kol bled odsev nemške moralizujoče komedije. brez narodne soli in kvasa. Saj se g. Kostov vidno trudi, da bi bilo njegovo pisanje čimbolj evropsko snažno in meščansko dostojno, zn kar mu prav za prav nismo posebno hvaležni. Rajši bi videli to moralno zgodbo o suhem zlatu v človeškem 9iT.u v pristno narodnem okviru, nego v brezbarvnem meščanskem osredju brez značaja. Delo je zrežiral g- J- Kovič brez posebnega navdušenja. S poudarkom balkanskega osredja bi napravil delo zanimivejše, ln tudi sicer so se vrstili prizori brez potrebnega pointiranja. fladžieva je igral P, Kovič precej šablonsko. Najboljši je bil ta večer gotovo g. Rado Nakrsit kot Ljubenov. Sploh opažamo, da se g. Nakrst razvija in poglablja. Maks Furijan ni bil niti po maski niti po igri balkanski pustolovec Vjetrov. Edo Grom je bil kot Bratanov nekoliko brez barve; sicer pa je ta vloga zelo slabo napisana. Najboljši balkanec po maski in igri je bil Prgov Danila Gorinška. Zanimivi epizodjii vlogi sta Božidarov (Franjo Blaž) in Baj Bozil (Milan Košič). V ženskih vlogah je predniačila Ema Starčeva kot demonska in sleparska Ange-lieva. Živa ženska klepetavost je bila Prgova gdč. Kraljeve. Simpatični sta bili ga. Zakrajškova kot Hadžieva in ga. Savinova kot njena hči Marija. Občinstvo je delo simpatično sprejelo. —o Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se poka-zujejo znt-ki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne Franz-Josefove grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. _Ogl. reg. 8. br. 80474/85, Zlati jubilej zvestega dela Cerknica, 21. januarja. Lani je »Slovenec« poročal o življenjskih prigodah Nežke Logar in Nežke Baraga. — V Cerknici je veliko Nežk, ki so v torek praznovale svoj god. Nežka Kos in Nežka Urh sta letos nastopili 94. leto življenja in sta najstarejši faran-ki. Kosova mati so še tako pri moči, da mine malokateri dan, da bi opustili sveto mašo. Pomenljiv jubilej pa je te dni obhajala Neža Švigelj iz Cerknice št. 42, namreč ta. da je že 50 let pri hiši. Za zasluge, ki si jih je z neumornim in požrtvovalnim delom za hišo pridobila, so jo vzeli Jagenški za svojo in ji zapisali tudi kot do smrti. Vaš dopisnik jo je obiskal in jo naprosil za podatke za »Slovenca«. Rade volje se je odzvala in poročala: »Rojena sem bila 22. decembra 1861, leta v Dolenji vasi. Oče mi je zelo zgodaj umrl. Ko je umrla pa še mati, sem šla v Cerknico k Ja-genškem, ki so me vzeli kar za »domačo«. Na Št. Janžev dan je minilo ravno 50 let odkar sem pri hiši. Služila sem trem gospodarjem, vsi so me radi imeli in spoštovali in me spraševali za nasvete. Saj so vedeli, da poznam razmere pri hiši in gospodarstvo najbolj jaz.« ' »No, pa povejte, kaj ste vse doživeli v teh letih?« »Zelo veliko. Saj 50 let je že precej dolga doba, Med vojsko je bilo največ dela. Prejšnji gospodar France, ki je pred tremi leti umrl, je bil v vojski, pri hiši smo bile pa same ženske. Ob košnji sem delala noč in dan. Po tri voze sem na dan sama naložila sena, ga z »Muro« — 25 let sem »furala« z njo in ko so jo prodali, sem bila tako žalostna, da sem jokala za blago živaljo — pripeljala domov in sama na senik zmetala. Sena pa smo imeli do 20 voz, Poleg tega pa sem bila za mlinarico. Včasih je bilo v mlinu do 40 mernikov žita. Vreče vzdigovati, prenašati iz enega kota v drugega, je bilo vsakdanje delo podnevi in ponoči. Poleg tega pa sem vedno imela še opravka na žagi. Kadar je bilo treba v mlinu ali na žagi kaj popraviti, sem po navadi kar sama opravila, razen večjih popravil seveda.« »Kako je bilo pa v vojskinem času? Česa se najbolj spominjate?« »Kot sem že rekla, dela je bilo čez glavo. Po cele noči sem prečula. Paziti sem morala, da ne bi vojaki, ki jih je bilo tudi pri nas dovolj, delali škode. Sadje ni bilo pred njimi nikoli varno. Pa grem nekoč ponoči na češpljo in ko je bil vojak prepričan, da se jih bo prav do sitega nazobal, ga udarim s palico, da ga je takoj minila poželjivost po tujem blagu. — Nekoč so hoteli vojaki pri kozolcu vse razmetati. Pa sem šla kar z vilami nad nje, »Oberlajtnantu«, ki mi je zagrozil, da bom 2 leti zaprta, sem prav tako pokazala vile in mu rekla: »Na hudir, pa še ti tresi z njimi.« Pozneje me je imel pa rad, ko je videl, da sem živino in konje dobro krmila.« »Kaj pa vaše zdravje?« »Zdrava sem bila pa vedno, hvala Bogu, in sem še. Samo pozimi malo kašljam. Pa letošnja zima sploh zima ni. Saj ni bilo še pravega mraza. K maši hodim, samo decembra nisem mogla. Klanec proti kaplaniji me pa le precej zdela.« »Kaj pa v šolo ste hodili?« »Sem, pa ne rada. Rajši sem šla v gozd po drva. Iz Javornika in Ušive gore sem jih vozila in pripravljala seveda tudi. to mi je sekira pelal Včasih so rekli mati: »Ne hodi Neža danes v gozd, je mraz, te bo zeblo.« »Se bom že ugrela,« sem jim odgovorila in sem šla. — Zdaj na stara leta, ko nimam več dela, pa rada berem, in to brez očal. »In sedaj uživate zasluženo plačilo za vaše zvesto delo pri hiši, kaj ne?« »Hvala 6ogu in dobrim ljudem. Vesela sem, nič mi ne manjka. Včasih še katero zapojem. kadar sem posebno dobre volj*.« Vransko Zadnja potomka plemenitaškega rodil je umrla preteklo sredo na Vranskem, Milu je to barouesa I/.aLiela pl. VViuenbach. Rojena ie bila dne H. oktobra 1880 v Garrachu pri VVeizu na Zgornjem štajerskem. Njeni starši so imeli na VrunsKein lep grad. katerega je rajna po njihovi smrti podedovala. Pozneje je grud prišel v druge roke in je zadnje čuse »l/.ika«, kakor so jo imenovali Vrančani, živela v silni revščini in zupuščenosti. četudi je bilu barouesa. Nekuj časa je celo stanovala, v nekem hlevu. Zdaj jo je Bog rešil vsega trpljenja. Rajna je bila edina hči. Vsi njeni sorodniki, ki so imeli nekoč v posesti gradove nu Vranskem, v Kaplji iu Ojstrici, kolikor jih še, živi, se nahajajo v Avstriji nli drugje v inozemstvu. Vsi gradovi pa so prišli v tuje roke. Pogreb rajnice je bil skroipen. Za krsto ni stopal niti en njen sorodnik. Le dobrosrčni ljudje iz. Vranskega in okolice so jo spremljali na njeni zadnji poti. Tako mine »lava sveta,.. »Izika«. počivaj v miru! Dvajset jurjev podpore je dobila tukajšnja hmeljarna od poljedelskega ministrstva po posredovanju ministra dr. Kreka, ki je na zadnjem shodu v Braslovčah obljubil, da se bo z.a stvar zavzel, ln to obljubo je tudi izpolnil. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko je hmeljarna dobila že po posredovanju g. poslanca Prekorška, ki je tudi pred vsakimi volitvami obljubljal, kaka bo delal za hmeljarje. • Nasznanila Liubliana J Notno služba imajo lekarne: tur. Leiustek, lfe-aMeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg U! ta uir. Komotar, Vič. . , , i Katoliško prosvetno društvo ia frančiškansko župnijo V Ljubljani ima dum* 28. Januarja 19,Hi zvečer ob 8 v samostanski dvorom! svoj redni sestanek. Predavaj bo gosp. prof. lir. Valler Bohince: Suo&bi prekop. Vabimo k obiJid udeležbi. ' 1 Zenslci odsek Salezij v društveni dvorani sestanek fantovskih odmikov ijuMdaiuskoga olu-o&J«.. Članstvo odsekov vabimo, du so sestanka polnoStevllmo udeleže. — Odbor FO. Drugi hraii Redna glavna skupšfinu Iobčni zbor) Tujsko-promc.tnega društva v Kamniku bo dno 2. februarja lota 19:16, točuio ob Ml dopoldne v posebni sobi restavracijo Antona Cčrerja v Kamniku i dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tujm.ilka ta blagajnika. 2 oro'il<> preglednikov. .1. Volt tov odbora. 4, Volitev pni 'e 'nikov. 5. Slučajnosti. - Ako ob določeni uri »ki; š i.r.u n« bi bila sklepčna, se vrši pol ure poBiieje glavna siku i^člna z istim dnevnimi redom, bi je sklepčna ob vsakem Številu doSlih Alanov 18. društvenih pravit). ..... Nc. Ilupert v Slov. goricah. Nase prosvetno društvo 1 niJSkov tabor« priredi nu HvoMoo ob 8 .popoldne , /,usi«bii>i h prostorih gos p. Kranjca Franca v SloiuAkovo proslavo veliko akademijo. Na pestrem sporedu Je več govorov, lope vaje, nastop domačega pevskega društva Ril. Vstopnina prosta. Cerkveni vestni* V kapelici Salczijanskcga mladinskega doma na Kndeljevem t« danes celodnevno češteuje. »v. maše .so dopoldne vsako u.ro. Zvečer ob 17.80 bo zaključili govor iu siovnsne večcmuec. Radio Programi Radio Liubliana i Torek, 2H. januarja. 12 Nekaj veselih domačiji litt-pevov (plošče). — 12.45 Vi'enieqisk.a napoved, poročita. - i;j Napoved čn*a, objava sporedu, obvestita. - 18.15 \h tlrumoosikiih oper (Radijski orkester). — 14 Vremensko poročijo, iKir/.ni tečaji. 18 Analiza in izvedba Beethovnove sonate op. 2 Men. 1 (govor in izvaja gtlč. Jadv.iga Požemelova). — 1H.4II Filozofija zadružnemu go«|iodarstva 11. predaivamle (Uiiiiv. prof. gosp. France Vober). — 19 Napoved časa, vremenska napoved, poro čila, objava sporeda obvestila. — III.,HI Nacionalna ura: •lovim Suboitič in u,ieg>ovo nacionalno delo (tir. Novak iz, Balgrailu). — 2(1 Pasem in ples. (Večer vesele glasbe s sodelovanjem jnv.z-kvarteta Micky, duotu havajskih kitar (gg. Ivan Polanjiko in Jakob Geč), Radijskega jazza in plošč). — 22 Napoved času, vremenska napo-vetl, poročila, objava sporeda. — 32.80 Aingije&ke plošče. — Konec ob 28. Drugi programi t Torek, 2S. januarja. Belgrad! 19.51) Skladbe Ipol.i-tova-Ivaiiova. — 21.21) Narodne pesmi. — 22 Prenos \7. kavarne. — Zagreb: 211 Ma«ieueU»va opera llantm . — Dunaj: 2(1 Klic domovine. — 22.10 Moz.artova komor-ua glasba. — 28.111 Potpnri šiagorjuv. — 28.50 Plesna glasba, — Budimpešta: 19.2(1 Madjarska glasba. — 20.50 Plošče. — 21.15 Pot puri iz zvočnega tlim« «Duibarry«. — 21.40 Madjarska komorna glasba. — 23 Plesna glasba. — Trst-Milan: 20 85 Varahlova komedija Strast'. — 21.55 Violina in klavir. — Ilim-Bari: 20.85 Mar.iottijeva opereta »Loterija boginje Knvlda . — Praga: 20.(15 PJzenjsiku filharmonija. - 20.45 Kaiilnianinova im Fa-berjeva radijska scena iFiliuiska zvezda*. — 21 Orlke-stoalnl in solistični koncert. — 22.15 Plošče. — Brno: 20 Svinje koljejo (i-z življenja rudarjev). — 2(145 Kva-pMova sonata za violino im orgle. — Bratislava; 20 Orgle. -- 20.25 Slovaški IIorodni plesi. — 21 Klavir. — Varšava: 20 Orikester in klaivir. — Berlin—Kiinigsberg — Hamburg Frankfurt—Monakovo\ 21.10 Koneort Tiii-chard Strausaovili del. — Vratislaoa: 21.10 Vosel večer. Sah Celjski šahovski klub je imel svoj redni občni zbor v petek v klubovi sobi hotela Evrope. Udeležilo se ga je 30 članov, ki so z zanimanjem poslušali poročila hi se živahno udejstvovali v debati. V preteklem lelu je CŠK zaznamoval lepo uspele matehe proti odličnim drugim šahovskim klubom. Proti prvaku države, ljubljanskemu šahovskemu klubu, je častno izgubil z rezultatom 4'A : 7. Občni zbor se je spominjal tragično umrlega akademika Svelozarja Likarja in se je toplo zanimal za zdravstveno stanje častnega predsednika in prvega pobornika šahovskega življenja v Celju g. dr. Schvvaba. Klub je član Slovenske šahovske zveze, kakor ludi šahovske zvezo v Ljubljani. Premoženjsko stanje kluba je zelo povoljno. Klub zaslopa v slovenski šahovski zvezi g. ing. Sajovic. Veliko vrednost za klub predstavlja tudi izredno bogata knjižnica šahovske literature. V bodoče se bo skušal klub še bolj udejstvovali in bo skrbel za to. tla se zanimanje za šali in resne partije čimbolj dvigne. Ob priliki zborovanja Slov. šahovske zveze, ki bo letos v Celju, bodo po možnosti skušali organizirati večjo prireditev. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Čerin, v odbor pa še gg. ing. Pipuš, ing. Sajovic, Petrak, Grašer, Kocmur in Diehl. ZASTOPNIKA za prvorazredne angleške automobile, auto-in motociklistične gume ter vse ostale teh-! nične gumijaste predmete, zaJDravsko banovino, iščemo z garancijo. Ponudbe pod j »Angleški automobili 394/B-8« upravništvu »Slovenca«. Zgodovina rekordov v hitrostnem drsanju na 500 m riiunberg teče... ne, ne teče! Le seiuterija se sprehaja ta mojster pri olimpijskih igrah v (■armiseh-Purtenkirihenu. Nihče ne ve pri čem smo, in šele tedaj, ko se bodo odigravalo borbe pri IV. zimskih igrali, burno šele videli sadove tega tlela. Nekateri pravijo, da je Thunberg prestar. S 44 leti se nt' moremo več udeleževati olimpijskih iger; toda drugi, ki imajo o Fincu še danes posebno mnenje in ki so precej točno Informirani o njem, trdijo, du bo Thunberg tekmoval, vendar samo na 500 m. To je vsekakor najkrajša proga v okviru zimske olimpijade. Thunberg je bil še preti par leti svetovni rekorder na te i progi. Lahko si mislimo kako navdušen športnik mora biti, če je kljub svoji, za športne uspehe, visoki starosti njegov tekmovalni tltili še prav tak kakor v oni dobi, ko je postal svetovni prvak. V Ga-Pa bo tolikšna konkurenca, tla se splošno računa na nov svetovni rekord. Glede na to je prav, da si dosedanje rekorde po bližje ogledamo. Od leta 1891. izgledajo tnko-le: 50,8 sekund Grunden (Švedska) 189t, 50,2 sekund Halvorsen (Norveška) 1892, 49.4 sekund Naess (Norveška) 1893 48.0 sekund Halvorsen (Norveška) 189\ 4S,0 sekund Naess (Norveška) 1893, 4?.8 sekund Frederiksen (Norveška) 1894, 47.0 sekund Halvorsen (Norveška) IN94, 4(>.8 sekund Mauseth (Norveška) 1895, 4f>,(> sekund Oestlund (Norveška) 1897, 45.2 sektintl Oestlund (Norveška) 1900, 44,8 sekund Gundenson (Norveška) 1906, 44,2 sekund Mathiesen (Norveška) 1912, 44.0 sekund Mathiesen (Norveška) 1913, 43.7 sekund Mathiesen (Norveška) 1914, 4\4 sekund Mathiesen (Norveška) 1914, 43.1 sekund Larsen (Noiveška) 1928, 4"i,0 sekund Mathiesen (Norveška) 1929, 42.8 sekund Thunberg (Finska) 1951, 42.5 sekund Fngiiestanger (Norveška) 1955. Kakor vidimo iz liste, je bil rekord stalno v norveških rokah, in ker se je za Ga-Pa tudi Engnestanger prijavil, vse / napetostjo pričakuje, če bo meja rekorda šla pri teh igrali pod 42 sekund. Zanimivo je, dn je šlo drsanje v zadevi zaznambe rekortlov obratno pot kakor lahka utlc-tika. V začetku so v drsalnem športu kratke proge popolnoma zanemarjali, medtem, ko so bili zelo naklonjeni dolgim progam To je deloma v zvezi z Norvežani. Ravno tuko kakor Finci v lahki atletiki niso doma 1111 kratkih progah, tnko tudi Norvežani v prvih letih razvoju drsalnega športa niso imeli interesa z.a kratke proge. Danes je drugače. Danes so Norvežani domn nn kratkih in dolgih progah Zdravstveno planinsko predavanje v Mariboru Zimskošportni odsek Mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva je zasnoval zaporedno vrsto predavanj, ki naj dajo navodila za umno gojitev visoke alpinistike, kakor jo ima na programu turistovski klub »Skala« v Ljubljani, poslužujoč se istih predavateljev. V nizu teh predavanj se je vršilo dne 22, t. m, v dvorani Ljudske univerze drugo tako predavanje, in sicer o zdravstvu, nesrečah, prvi pomoči in reševanju v visokem planinskem svetu. Predavatelj je bil specialist za kirurgijo dr. Bogdan B r e c e 1 j. V dvorani, ki so jo zasedli predvsem mladinski krogi (gozdarska šola kar korporativno), je v imenu prirediteljev m planinstva dr. Jos. T o -min še k navzočim predstavil predavatelja kot pravega veščaka; saj je po poklicu zdravnik, sam izvežban planinec in reševalec in je v založništvu SPD v Ljubljani izdal praktično knjigo »Prva pomoč in reševanje v gorah. — Dr. Brecelj je nato v poldrugournem predavanju, oživljenem z mnogimi slikami, s preprosto, jasno besedo vodil poslušalce na tisto stran planinstva, kjer pretijo in planinca tudi zadenejo nevarnosti in nesreče, a je obenem pokazal, kako naj v nezgodi pomagajo sebi in drugim. Najprej je podal navodila, kako se naj planinec izogne motnjam v prebavi, sploh v telesnem razpoloženju, Posebno važno je svarilo, naj se planinec ne odpravi na pot s praznim želodcem, naj med potjo ne uživa težkih jedil, posebno ne mesnih; žeje si naj nikar ne gasi neprestano z vodo, kajti žeja ne nastane vsled pomanjkanja vode, ampak zaradi nedostajanja soli. Uživajo naj sladkorne jestvine, tudi surovo maslo, slano juho, sadje. Obširno je predavatelj razkazoval, kako naj se postopa pri poškodbah, kako se ustavijo krvavitve na posebnih delih telesa, kjer teko glavne žile, s čim in kako se rane obvezujejo (jod samo pri majhnih ranah); rane se ne smemo nikoli dotikati s prsti in je nikdar izmivati z vodo; prime in obveže se s sterilno tenčico. Tesna obveza, s katero se krvavitev ustavi, se mora čez dve in pol uce zrahljati, da ud ne zamre, Izvinje-nega ali izpahnjenega uda naj nikar ne skuša uravnati nevešča roka. Če je kost zlomljena, se mora ud pričvrstiti na trdno oporo, ranjenca pa morajo nato reševalci čim prej spraviti v redno oskrbo. Umestno je bilo, da je predavatelj poudaril, kako težko nalogo izvršujejo reševalci, ako se nesreča pripeti pri plezanju v nepristopnih strminah, kamor se vzpenjajo naši plezalci. V navpični steni visi plezalec, poslužujoč se čudovite tehnike z vrvjo in s klini, kakor se je učimo od Prusika ali pa neposredno od našega Modeca. Visi sam, a zraven spušča ranjenega tovariša varno navzdol, ali pa mu pomaga, da se ob vrvi kakor pajek sto-pom vzpenja navzgor. Na dihanje so pozabili poslušalci, ko so na sliki videli, kako in kje se take kretnje vrše! Seveda, vsi ti nauki bi se morali pravzaprav v prirodi; za to bi bili potrebni redni praktični kurzi. Vendar je predavatelj nudil vse, kar sam beseda more nuditi; zasluženo je bilo glasno priznanje, ki so mu ga izrekli poslušalci. Zimskošportnemu odseku SPD smo hvaležni, da omogočuje taka predavanja. Naša postava za zimske olimpijske igre Na zadnji plenarni seji JZSZ so definitivno določili postavo za olimpijske tekme v teku in skokih in sicer: Na 18 km: Smolej Franc, član Bratstva, Jesenice; Kjiun Leon, Ilirija; Klančnik Alojzij, SK Dovje-Mojstrana; Jakopič Gustl. Smučarski klub Ljubljana. V norv. kombinaciji: Deitnan Ione. iiaeh-ler Lco, oba Sni. k. Ljubljana; Jakopič Albin Sm. k. Dovje-Mojstramu; Istinič Rado, Slalom 54 Skoki: Novšak Albin, Sm. k. Bohinj; Palme Fran, Sin. k. Ljubljana: Pribošek Frane, SK Ilirija: Jakopič Albin Sni, k. Dovje-Mojatrana. Tekma na 50 km: Smolej F rane, Bratstvo; knup Leon, Ilirija; Zemva l.o\ro, Šenčur I ad toženo podzvezno prvenstvo v klasični kombinaciji od 1. tel 2. februarja na 8 In 9. februar Prijave naj se po-šl.jojo do 5. februarja na naslov Predalič ln KoJb, •OKTrtna trgovina Kongresni trg 4. Odobri se SK Iliriji medlkluilmku tekma v nniuAk»m tok ii va mludiino, JuniorJe tu simiorje dne 26. januarja 193«. — Prihodnja st\)a t>o 31. januarja ob 20 v dnmsikl sobi kavarne F.inono, Pol ure preje se pa vrši nejn mladim sik e«a odseka to je od 19.80. Jugoslovanski Tourlng-klub, ;wdruinic oivoril srodi meseca februarja clOtlns izredno zanimivih predavanj. Preskrbeli smo same priznane predavatelje, ki bodo 7. besedo, allko in fllmiii prikaz-ilii mnogo lepega, večini še ncmiainoga. Vrst.nl red irredavatij bo predvidoma sledeč: Z avtom »ktvsl Dolomita. Z avloni sJ<.«z.l Švico in južno Nemčijo. Z avtom skozi Snlzkaimnergiit in Bavarsko. Našo vode In kajak si»ort. Moderna po gonsika sredstva. — Točen datum vsakega predavanja liomo pravočasno objavili v dnevnem časopisju. Zdravstvene razmere v Trbovljah Zdravstvene razmere v občini Trbovlje so bile v I. 1935. izredno ugodne. Saj je bilo meti ca 13.000 prebivalci le 105 smrtnih slučajev in je to najbrže najnižje število, kar se je sploh ktlaj doseglo. Kot smrtni vzrok je bila jetlka pri 7 osebah ali 0.6% vseh smrtnih slučajev. Tudi to je izredno nizek odstotek, saj se je gibal v zadnjih letih vedno med 11—13%, dočim imajo v nekaterih drugih krajih (Zagreb) 30% smrtnih slučajev za jetiko. Brez dvoma je pripomogel k temu nizkemu odstotku tukajšnji protituberkuloznl dispanzer. Rak je bil kot smrtni vzrok v .5 slučajih ali 4.7%, bolezni srca in ožilja v 28 slučajih, bolezni dihalnih organov v 12 in bolezni prebavnih organov v 8 slučajih. Zelo velika pa je še vedno umrljivost dojenčko/ Med 105 mrliči je bilo namreč 18 otrok starih manj kot eno leto, največ med njimi starih le par dni ali tednov in je bil smrtni vzrok življenska slabost. Skoraj popolnoma bo izginile infekcijske bolezni. V celem letu je bilo oskrbovanih v obč. izolirnici le 23 bolnikov z skupaj 335 oskrbnimi dnevi. Bilo pa je 2 slučaja škr-latice, 12 davice, 1 šen, 1 ošpice in 7 slučajev za grižo sumljivih črevesnih katarjev. Zanimivo jo dejstvo, da je ravno škrlatica, ki je pred leti vedno zahtevala številne žrtve, sedaj povsem izginila, brez dvoma radi pred leti izvršenegn zaščitnega cepljenja. Rojstva pa stalno padajo. Mrtvo rojenih Je bilo 9. Kakor pa rojstva padajo, tako naraščajo splavi, točne statistike tu ni mogoče dati, tlosega pa število splavov gotovo polovico rojstev in to v pretežni meri kriminalnega — zločinskega zna čaja. Pridobivajte novih naročnikovi Odšla je med nebeške krilatce naša zlata ANDREJA O tem obveščata sorodnike in znance žalujoča Šusteršič Andrej in Tilka Ljubljana, 27. januarja 1936 Stran g »ST/OVKNEC«, «m 9. >ranar> 19». 8tor. 22. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Nalnianjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglaal s« plačujejo takoj pri naročilu — Pri onlasih reklamnega značaja ae računa enokolonaka S mm visoka pelitna vrstica po Din 2*50. '/a pismene odgovore glede aiallh oglasov treba priložiti znamko. Igle za pletilje stroje prvovrstna kvaliteta Največja zaloga ! Najnižje cene I A. Guttmann - Zagreb - Martiteva 4 Telefon 58-21 Vinskega potnika /.a Slovenijo - išče večja vinska tvrdka - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vinski potnik« 646. (b) 2 trgov, pomočnika inteligentnejša, tudi brezposelna, za prodajo lukra-tivnega predmeta trgovskim in privatnim strankam - iščem. Zaslužek 100—150 Din dnevno za-aiffuran. Pogoj: kavcija 1000—2000 Din v gotovini - Ponudbe upr. »SI.« pod »Siguren uspeh« št. 1182. (b) Entlarico a* Teči« delo - iščem. Namižie ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalni zabili«*« St. 1183. (b) Mesar, pomočnika ( ob rtom, sprejmem takoj. Naslov r upr. »SI.« pod St 1170. (b) Čevljar, pomočnika •prejme Anton Brajar, ižanska c., baralca. (b) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka Liub-liara Krekov trg 10 Itail.fenjšzice vseh bank in hranilnic kupimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru. Hranilne hnpztce članic Zadružne zveze — kupim ter plačam naiboli-še od vseh drugih Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod Drava« 722 Stanovanje sobe, kuhinje in jedilne shrambe ter drvarnice, v predmestju, oddam s 1. februarjem: Glince, Cesta IX. štev. 21a. (č) Restavracijo (a koncesijo), dobro klo-čo, v centru mesta, oddam t najem- - Naslov v opr. »SI.« pod št. 1177. č Klavir kratek, črn, dobro ohranjen, poceni prodam. — Zima, Wolfova 10-1. (g) Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra (h) Objave Preklic Podpisana preklicujem žalitve, katere sem izrekla dne 5. I. 1936 o gospodič fl Pohištvo i Češnje ve spalnice poceni proda Mrhar, Sta-aežiče, p. §t. Vid. (š| Posestva Hišo v Ljubljani, trg. ali priv. kupim. Ponudbe s ceno in pogoji poslati upravništvu »Slovenca« pod St. 944. p II Obrt Elektro-inštalacije zlasti v podeželju, izvršuje pod zadovoljivimi po ni Miji Hribar, modistinji goji pooblašč. elektroteh. v Ljubljani. - Cankar Ma- podjetje Oblak Gabriel, rija. (o) Logatec. (t) Posteljne vložke izdeluje in iih »prejema v popravilo vse valikosti Andlovic - KomensJ-.ega ulica 34. (t) ICGESSB Vsakovrstno zlato kupuje po oaivigjib cenah CERNE, luvelit, L|ubl'ana Wolfova ulioa št. 3. Medenino staro, le težje komade -kupimo vsako količino. Jugolutz, Ljubljana VTI. k 11» Vsa zimska oblačila smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv, Petra cesta 14 (1) Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, svak, stric m tast, gospod Janko Popovtt vddrgofec v ponedeljek, dne 27. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 29. januarja 1936 ob pol 4. uri popoldne od doma žalosti, Nunska ulica štev. 21 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 27. januarja 1936. Evgenija, soproga Jela, Popovič, mati Janko, Evald, sinova Vera, por. dr. AdleSič, Nikola, Pero, Marko, Gjuro hčerka bratje Danica, Tonika, Mara sestre Ema, roj. Dolenc, sinaha dr. Adiesič Juro zet Antonija, roj, Vojtišek in Slava, roj. 2«rk, svakinji Janezek, mak in vse ostalo sorodstvo. Tinčkove in Tončkove prigode 238. Jumbo drvi na pomoč. Slon Jumbo je imel od sile t enak sluh, zato je kar koj uganil, da po bobnu ne tolče nihče drugi kot njegov prijatelj Primožeik. Temna slutnja ga je obšla. Nemudoma je vzel noge pod pazduho in jo ncvrl skozi gosto poraščeni pragozd v smer, odkoder ao odmevali zamolkli udarci bobna. Primožek ne sme zastonj klicati zvestega prijatelja aa pomoči Drvel je, da je vse pokalo pod njim. Razposajene opice so um sipotoma sedale na široki hrbet in se pačile, da je bilo grdo. One pač niso mogle vedeti, kakšno važno in nujno pot ima dobrodušni slon. Ena izmed oipic mu je sedla celo na rilec, kar se ji je gotovo na vao moč imenitno zdelo. Drugi opici slonova naglica ni bila prav nič všeč in ga je hotela zadržati. Nagajivo ga je vlekla za rep nazaj. A to slonove naglice ni zmanjšalo niti za las Orjaški slom niti čutil ni. da ga kdo vleče za rep ... Tako je pridrvel do obrežja. Ko )• zagledal sredi rek« aplav, ae ni obotavljal niti za kip. Planil je naravnost v reko... Špecerijska trgovina velika, v sredini Zagreba, dobro idoča, radi družinskih razmer naprodaj. — Vprašati pri Vilim Gerers-dorfer, Zagreb, Smičikla-dova ulica št. 20/11, levo. (Pismeno ali ustmeno.) (1) Šivalni stroj nemški fabrikat, pogrez-Ijiv, z okroglim čolni£kom kateri tudi štika - poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Material za zasipanje (k amen it) -dobite zastonj v Cekino-vem gradu, Celovška cesta 21. ai Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes umrla po kratki bolezni naša ljuba mamica, gospa Marija Sitar roj. Peterca posestnica t Zg. Slškl 8 Pogreb drage poikojnice bo v sredo, dne 29. januarja 1936 ob 11 dopoldne na pokopališče v Dravi je. Zg. Šiška, dn« 27. januarja 1936. 2 a ln J o Si ostali. t Potrta v globoki žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da j« naša nadvse ljubljena soproga in mati, gospa MARIJA KRAJNC babica danes, po kratki in mučni bolezni, v 79. letu starosti, previden« s tolažili sv. vere, za vedno zatilnila svoje trudne oči. Pogreb nepozabne pokofnice bo v aredo, 29. jan. ob treh od doma Na Okopi št. 3 na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Danijela v četrtek, dne 30. januarja 1936 ob sedmih zjutraj. Blago p ovojnico priporočamo v molitev in blag spomini Celje, dne 27. januarja 1936. Žalujoča soprog m hčerka. .-V:. :■■-,'■■■: - •■-.>: . .s;.'/: - \ Frani Joseph Schneider: 18 Cesta brezbožnih Stanko iti imel nobene notranje moči. da bi rsiašal to podobo trpljenja. Njegova preizkušnja padla v neutrjeno srce. Pogled nanjo je zahteval vse njegovo sočutje, rezal mu je notranjost, zato se mu je odtegoval, če ee je le mogel. Nekoč je ostal pri pijači med delavskimi tovariši, potem se je zadržal pri hišnih tovariših. Ko je prihajal k svoji ženi. pogosto ob zelo pozni uri, je morala obračati obraz od njegovega duha po alkoholu. Če je to opazil, je poslal zagrenjen. Užaljeno ji je očital: »Nič več me nimaš rada!« In pod vplivom pijače je postal kot siten otrok in se je jokal. Tako ji je postalo težko voditi ga in ga držati pokonci. Vendar ga je ljubila, mogoče bolj kot kdajkoli, ker je odpadla od nje vsa čutnost in je ostalo samo še najčistejše. najvz\\ Vnejše občutje, ki no poželi, ampak hoče le darovati.' Če mu je potem to na samem pokazala, božajoč na s koščeno roko po njegovih licih, po njegovih laseh, že z nakazanim smrtnim sijajem v otožnih očeh, potem jo je napačno razumel. Njegovi čuti so se vzbudili, sočutje se je moralo skriti, nje- Sovo zdravo, krepko telo je vroče poželelo. In priti so zanjo trenutki trpljenja, skrivne bolečine, toda prenašala jih je nemo, stokajoč, ker je postala njena ljubezen večja kot kdajkoli. 1«. Marija je ves dan ležala v velikanskem pričakovanju. Niti lakota niti žeja je nista trpinčili, ampak samo hrepenenje po Stanku. Nemirno je njen pogled zmeraj »pet hodil na uro. Zdravnik je bil dane« dvakrat pri njej. To jo je skrivaj prestrašilo. Znoj na njenem čelu je bil zmeraj mrzel. Ni več čutila, če so bile njene noge kdaj nepokrite. Njeno telo se ji ie zdelo na znotraj votlo, lahko kol izvotljeno življenje. Če ho Stanko precej prišel, an bo prosila za duhovnega. Končno je slišala njegovo težko hojo. In vprav sama je ležala, nihče se ni mudil pri njej v sobi. Ko so ee odprla vrata, ga je takoj zgrabila s plamenečimi očmi. Videl je, da ima neko željo. Toda ostal je kot priklenjen, bal se je je. Tedaj je stegnila roke. Zdaj je moral. Boječe je stopil bliže. »Marija.« Bilo ji je, kot bi prosil za odpuščanje. Tedaj je že tudi začutila močan duh po alkoholu. Spet pijan. Žalostno in trudno mu je gledala v obraz, toda potem je hitro pozabila, njena želja je gorela na jeziku. »Kako je?' je zaskrbljeno vprašal. Molčala je. brez tolažbe so se povesile njene trepalnice. Tedaj jo je pobožal po licih. »Kaj hočeš. Marija?« Tedaj je spet odprla oči in široko |>ogledala. »Želiš kaj?« »Da, nekaj velikega.«, njen glas je bil hripav. >Kaj pa. Marija?« je radovedno vprašal. »Privedi mi duhovnega!« Prisilila se je k zunanjemu miru. da bi ga ne prestrašila bolj, kol je že morala brez drugega storiti ta želja. Tedaj je odskočil nazaj, kri se je umaknila z njegovih rdečih lic. -Marija,- glasno je zavpil in prestrašeno si je z obema rokama zgrabil v lase. »Kaj je, Stanko? Okrepil me bo za življenje,* je govorila proti svojemu prepričanju, da hi ga vzdržala pokonci. Sel je ven in njegova glava je padla na kuhinjsko mizo, slišala ga je, kako je ihtel. »Stanko?« In spet je prišel. Krepili za življenje. ne umreti 1« Njen glas je [»ostajal zmeraj bolj negotov iu se je prevračal ter ugasnil v slabosti. Tedaj se je vrgel pred njeno posteljo na kolena in prosil: »Saj lios ostala pri meni in pri otroku — Marija?« Uničen je ležal tu in prosjačil zn odgovor, ki ga ni mogla dali. >ln če ljubi IVur drugače hoče . .< je hotela začeti z njim pogovor o njegovi in otrokovi pri hodnosti. Toda tedaj se je divje spačil in zmajal z glavo. Njeno razburjenje je prehajalo v izčrpanost. Trudno je ležala tu z odprtimi očmi. »Stanko, mi boš privedel duhovnega?« je še enkrat prosjačila. »Pa ne za smrt?« je menil kot majhen mladič. In voljno in brez ugovora ji je sveto obljubil na roko. * Toda njen prihodnji dan je bilo neskončno čakanje. A prišel je večer in duhovnega še ni bilo. Nemir je še hitreje uničeval njeno moč. - Za to noč jo je Stanko potolažil za jutri. Zdaj je vedela, da je bila spet tu njegova slabost in njegov strah pred ljudmi. Tudi naslednji dan je morala še čakati. In zvečer je prišel šele pozno domov. Opotekajoč se je stopil v spalnico. Skril se je za alkohol, da je sploh še našel samo poguma, da bi stopil prednjo. Držal je v rokah kljuko od vrat. kot bi se bal, da bo spet poslan nazaj. Marija mu je gledala nasproti kot lačni, ki hrepeni po grižljaju. Njegove roke so bingljale navzdol. Iti vendar ga je ljubeznivo pozdravila in mu ponudila roko v spravo. Kot pes se je priplazil bliže in se je sesedel pred njeno posteljo. »Jutri ga bom privedel. jutri čisto gotovo, in če ljudje tu v hiši...!« njegov glas je postni glasan in grozeč. Samo nemo mu je držala nasproti sklenjene roke, da naj bi vendar molčal. Potem je povesil glavo in začel glasno jokati. In v njej je zraslo veliko sočutje z njim, mehko je božala njegov tilnik, ga l>ožala po laseh, poiskala obraz in mu obrisala solze iz oči. Počasi je pozabil pod tem kljubovanjem. kaj je vse bilo. ni več videl njene bolečine in njenega trpljenja. Njegova kri se je vzbudila, ker je bila podnetena od alkohola. Njegove močne roke so se oklenilo njenih shujšnnih bokov, njegove roke so tipale po njenom telesu. Tedaj se gn je smrtno prestrašila. Z obema rokama je zgrabila njegovo glavo in jo dvignila visoko ter zavrtala svoj vprašujoči pogled v njegovega, da bi ga ta poklical s svojim trpečim izrazom k spametovanju. k resničnosti. Trepetala je pod njegovim sumniee-njeni in ni hotela tega verjeti, toda po njegovi krvi je divjala žival. »Jutri ti bom zares privedel duhovnega, takoj zgodaj zjutraj, Marija, čisto gotovo, prisežem ti,« slepo je spet obljubljal. Njen pogled je negotovo hlastal okrog. Misel na nečloveško kupno ceno ji je zadrgnila grlo. Toda protinagrada je vabila: »Jutri takoj zgodaj.« Zaživela je pri pomirjajočem občutju. In potem je darovala za svoje bolne telo nedopovedljivo veliko daritev. Kupila se je in se prodala, ko je že gledala smrti v oči. Onemoglo so njeni udje brezgibno ležali. Prsi skoraj^ niso več vzdržale razbijanja težkega dihanja. Sopenje je napolnilo vso sobo. Z njenega obraza je kapljal znoj in nadloga. Stanko je čepel zraven njene postelje na tleh z obrazom pokritim s širokimi rokami. Ko ee je zbudil iz svoje zabledelosti, se je sam sebe sramoval. n. Marija je bila od ure do ure mirnejša. V temnih podobah je šlo v njenem duhu mimo trplje nje njenega zakona. Potem zadnje veselje. Stankova obljuba, da ji bo jutri privedel duhovitega. Njegova beseda. Odpirala in zapirala je roke, kot bi jo imela tam notri počivajočo. Pogosto je ni več čutila, potem je prestrašeno pogledala, saj je bila beseda Stanislava Slovnlka, kar je imela. In spet je dvomila; počasi je šlo proti polnoči. Zraven nje je spal Stanko mirno in trdno. Njen duh je bil temnejši in temnejši. Zdaj sploh ni mogla več misliti. Pogosto je poželela pijače, toda njena moč ni več zmogla, da bi vzbudila Stanka. Alkohol je še bolj |>oglobil njegovo spanje. Njegovo smrčanje je molilo mir v sobi. (Dalje.) Za »JuensiovMMfee tiskamo* v IJebtJm»: Kani Ce*. lsdajateli: Iva« Rakove« Urednik: Vlbiar <>n*U,