{ r' N»j*ežji slovenski dni IT Združenih drž&v&h Velja za tm leto • • • J Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. Entered a« Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays S and legal Holidays. TELEFON: CHELSEA 3878 75,000 Readers. NO. 135. — STEV. 135. NEW YORK, MONDAY, JUNE 10, 1929. — P0NDELJEK, 10. JUNIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVH Fašisti se dobrikajo Bolgarom ČLANI NOVE VLADE PRI VELIKO RAZBURJENJE MED KRVAV SPOPAD V ŠTRAJKARSKEM ČLANICAMI MALE ANTANTE TABORIŠČU V NORTH CAROLINI ITALIJANSKA VLADA IMA ŽE POSLANIKA PRI VATIKANU JC R A I 1 II - IV I\ i\ L. J U Kralj je imenoval italijanskega ministra za poslanika pri Vatikanu. — Možak je odličen fašist. — Kralj bo obiskal papeža. — Kralj in Mussolir: bosta odlikovaila. — Papež je bil že izven Vatikana. Ko so se člani delavske vlade vozili v Windsor, jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. — auseno pozaravijalo. — Mussolini je postal v Varno šestintrideset hidropia- Policijski načelnik je postal žrtev prevelike vneme yse se je zanjmal0 za ---- ^------------d_ii—---1—:---f-A—- proti stavkujočim tekstilnim delavcem. — Štir- v * — - - - ri osebe ranjene. — Obtožbe radi umora so bile dvignjene proti stavkarskemu voditelju.—Med aretiranimi se nahajajo tudi ženske. nov. — Govor signora Balba smatrajo nekateri za poziv na Bolgarsko, naj se polasti Macedoni-je. — Po mnenju Balba je težko verjeti v mir, ker se vse države oborožujejo. žensko članico kabineta. SOFIJA, Bolgarsko, 9. junija. — Pred kratkim ie uvedla Italija diplomatske dogovore z Madžarsko in Poljsko, kar je vzbudilo veliko vznemirjenje v Franciji in Mali antanti sploh. Sedaj se je pa pričela Italija zopet dobrikati Bolgarski, kar nikakor ni povšeči Jugoslaviji. 36 italijanskih hidroplanov, katerim je poveljeval slavni letalec de Pinedo, je poletelo včeraj v Varno, bolgarsko pristanišče ob Črnem morju. Na enem hidroplanu se je nahajal avijatiški tajnik signor Balbo, ki zasluži v polni meri ime potujočega trgovskega agenta za fašizem. Zastopnik bolgarske vlade je Italijane pozdravil, Balbo mu je pa takole odgovoril: — Prišli smo obiskat narod, kojega meje so v zemljepisnem oziru precej oddaljene od naših, toda bolgarski narod je zelo blizu našemu srcu. Govorili so vam, da smo mi zmagovalci in da ste vi premaganci. Mi smo pa tudi žrtve miru. Težko je verjeti v mir in v mirovne konference, ker je pod konferenčnimi mizami vsepolno orožja ter se pogajat el j i na tajnem obrožujejo. Bolgarska in Italija se druga drugi vedno bolj približujeta. Bolgarska nima nobenega razloga, da obupa, kot nima tega razloga nobena dežela, ki lahko dela, ustvarja in živi za bodočnost. V usodo moramo zaupati, kajti sedanji položaj ne more večno trajati. Ta namigavanja so zelo podprla bolgarske ire-dentiste, ki so sprejeli Balbov govor z velikanskim navdušenjem. • 1 Vsled oficijelnega povelja ne objavljajo bolgarski listi aikakih komentarjev ter so objavili le Balbov govor, poslanico kralja Borisa ter poslanico ministrskega predsednika Ljapčeva. SOFIJA, Bolgarsko, 9. junija. — Govor Italijana Balba smatrajo nekateri za ščuvanje, naj se Bolgarska polasti Macedonije. Bolgarski general Solarov je izjavil, da je vroča želja vseh Bolgarov da se združijo s svojimi macedonskimi brati. Ta želja je podobna iskri, ki tli v srcu slehernega Bol-gara. j Signor Balbo mu je odvrnil: — Ne govorim kot politik, pač pa kot vojak. Lahko se zanesete, da bo Italija razpihala to iskro v požar. Bolgarska je bila premagana z vojno, Italija pa z mirom. Vsledtega so naši interesi skupni. Romunska, jugoslovanska in čehoslovaška vlada že pripravljajo odločen protest, ki ga bodo poslale v Sofijo in Rim. GASTONIA, N. C., 9. junija. tekstilnih delavcev v južnih državah se je včeraj primeril prvi umor. Policija je napadla tukajšnje šotorišče stavkarjev. Policijski načelnik Aderholt iz Gastonije je postal žrtev svoje prevelike vneme v službi izkoriščevalcev. V boju, ki se je vnel, je padel on, dočim so bile štiri osebe ranjene. Angleški kralj se bo Šel l>a,I**'t> nahaja na desnem bre-zdravit na Češko. ' rake Vag 4er ob vznožju Xe- rra pogorja. PJiACJA. IVhoslovaška, 0. jun. Zdravniki so priporočili ang-Ieške-mu kralju Jurju, naj obišče slavno cehoslovaako zdra\\ii*ee Pi-stijan. Uprava sdravilisca j« že rezervirala Jta kralja m njegovo spremstvo velikega hotela. — Kralj bo dosjvi tjakaj se tekom t epa mwcx.i PRAe je udeležilo nad 1700 stav-kujočih 'tekstilnih delavcev. j<-bi! 'vprizorii policijski načelnik Aderholt v spremstvu ve." policistov napad na šotorišce, kjer stanujejo stavkujoči delavci iziza časa. ki so bili nasilno preprnani iz kompanijskih stanovanj. Straže, ki so jih postavili stavka rji. so zahtevale od policijskega načelnika soduijsko ]>ov»>lje, ki bi mu dovoljevalo vdreti v stanovanja stavkarjev. Policija pa ni imela sodni jskepra povelja, vsled česar je bilo njeno ravnanje povsem nepostavno. Vnel se je prepir, ko so naenkrat padli streli. Policijski načelnik je bil mrtev, štirje njegovi |>oinagači pa ranjeni. Aderholdu so prestrelili pljuča s šibrami. Takoj nato je pričela policija aretirati v masah ter prijela šestdeset stakarjev in stav-karskih voditeljev. Med njinii so ^Titli štiri ženske. Stavkarski voditelj je obtožen umora. PONOVNI SPOPADI V NIC ARAG VI LOXDOX. Anglija. f». junija I Anjrli*š'ka vlada je že drugič v zgo Tekom Stavke !dm i,li P°d V'"Kfvf'!» Mavi, i Tekom vojne j strait:te m dežela s, zanima irnuuU ' za ta eksperiment. Novi ministrski predsednik Kam-ev Mac Don »Idi 11 njegovi mi nistri so se veeraj formalno pred davili kralju Jurju v grade M&dsor. Takoj po sprejemu s-< je vršilo kabinetno posvetovanje v uradu zunanjega ministra na Downing Street. Kabinet se bo zopet sestal v ponedeljek, da sestavi program za notranje iti zunanje državne probleme. . RIM, Italija, 9. junija. — Kralj Viktor je imenoval senatorja grofa Cesare Maria de Vecchi, držav nega ministra, poslanikom pri sveti Stolici. De Ver jchi je odličen fašist ter je igral veliko vlogo na fa-: sističnih kongresih. TR0CKI JE ZAHREPNEL PO ANGLIJI je bil hrabrost. To imenovanje značilno, ker je b eden štirih članov fsltiz.1 v :nskt odlikovan za je ■vvledic.ga I dr. Vecchi fašist i r-noga valeč pilila lel; Lam h. s v e t nadskofijp. Zciiskf1 ><> nos:".-- črne španske mantilje, m šk k c. >bleke i* pa fra Trocki bo naprosil novega angleškega ministrskega predsednika, naj ga pusti v AngKjo, v svrho zdravljenja ter literarnega dela. Tekom vožnje v grad je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo nove ministre. Ljulje .so prav jxwebno za ni- • vrta. rualr uta Margareto Bond- ritdd. ki vrši ;.;:sle delavskega ministra ter je prva ženska v kakem a n g 1 e:.k« mu k ab in e t.u. Kralj je sprejeL min i-tre po njih redu ter jim izročil uradne ]>ečate. odbora, ki je organiziral pohod proti Rimu Leta ll'L'2. Star je f;-de 44 let. Postavni izvedenci Vatikana so se včeraj vpraševali, če ni papež P j nehote prekoračil meje vatikanskega ozemlja. Papež s,- j,- ( J. pe.ljal v avtomobilu po va* kančkih vrtovih skozi Xovearna vrata ter po poti. vodeči v vatikanski muzej da je dospel do konca Xeknteri domnevajo, da s,- dr! poti nahaja na laškem ozemlju. Zadnji papež, ki je odš -1 po tej ]>oti. je bil Leo XIIL Ivoj na?sled-njetga dne je poslal Fratrcesco Oispi. tedanji protiklerikalni mi-nist.r>.ki predsednik, k a rabi ni rje C ARQBAD. Tu rejja. t?, junija. 1 *ev Troeki. ki živi sedaj v iz-guamstvu v bližini tukajšnjega mesta, je naprosil danes Ramsay MaoDoimlda, novega angleškega ministrskega (predsednika, da mr« dovoli obiskati Anglijo "za nujno zdra^iakrt zdravljenje ter znanstveno delo". Potem, ko je L. Trocki poslal brzojavko MaoDonaldu. je izro-čil angleškemu konzulu v Peri pismo ter ga prosil za viae j. ker je nujno {votreben zdravniške ]>o-moči in ker žel: nadzorovati -ja vi jen je svoje a vt obiografije v angleškem jeziku. General Sandino se naha v blii ter čaka IjOXDOX. Anglija, S. junija. Nova delavska vlada je dobila svoj prvi problem v zunanji politiki. ko je sprejela prošnjo Leva ja V Hondurasu V t>liži-j Troetepra, naj mu 'dovoli prihod ni meje ter čaka v AMljo" Vse kaŽP' da je J _ : suji boljševiški voditelj le čakal prilike, da se vrne do-' padca.konservativne vlade ter na-mOV. • stopa delavske vlade, ki se zav---zema iza priznanje Rusije. MAXAGUA. Xiearagua. 9. ja- v_______•• . - - * Zunanji urad ni se ničesar ob- javil. kor še ni dobil o tem oficijelnega. obvestila. Ce namerava delavska vlae bil ubit. dva ujeta. mOHk(yvske vlade. Am»mkanci so zaplenili veliko jy. | Trooki je bil zelo ogorčen, ker mu Xemci n'so hoteli dovoliti, da nuiozmo orzja in nuiuicije. ben Amerikanec ni bil ranjen. Vrhovni j>ovetjnik upornih Xi- i se na^ni v Berlinu. Sedaj stanuje Takoj nato so se- poslovili. Xa kabinetni seji je govoril 7- naročilom, da pot iza straži jo. MacI>onald o nalogah, ki čakajo delavrsko vlado. Poleg vedno obstoječega finančnega problema s<» glavne naloge delavske stranke: odpravljanje nezaposlenosti, vprašanje raaoro-ženja in pogajanja s tujimi sila-; mi. 1 MEDNARODNA BANKA BO VBRUSELJU Kdaj se bo odpravil laški kralj v Vatikan, še ni znano. Papež Pij ne bo vrnil obiska, -pav bo pa poslal kardinala Gasparrija v Kvi-rinal. Po izmenjavi pozdravov l»o pa-pež najbrž podelil kralju najvišji red IvrLsta. Mussolini ju pa reil zlate ostroge. To sta dve najvišji odlikovanji, kar jih more papež podeliti. Kralj Viktor Emanuel bo najbrž podelil kardinalu (lasparriju SMOLA ŠVED. ZRAK0PL0VCEV Tekem poeta proti Ameriki so morali pristati v Islandiji. — Patrolna čolna sta jim odK'tela na pomoč. REYKJAVIK. Islandija. 10. jn- Dane jo d< nija. — na slednje porodilo: — Na južni obali I-ian lije ]>ri Ska) it a ros smo morali prisM'i. Cev za ga-zolin je počila. Pošljite aeroplan, mehanika in 30() litrov gazolina. AerojUana ni na razpolago, pač sta >j>a od plula nn pomoč Iva islauska patmlna čolna. STOCKIIULM. Šv- dska. 10. . i-nija. — Polet iz Stockholm« v Xew York, ki ga je nameraval izvršiti Ahrenberg s svojima dvema tovarišeona. se je izjalovil. Prisiljeni sr. bili pristati na ju;" ni obali Islandije, 200 milj vzhodno od Revkjavika. fiazolina je zmanjkalo, ker .ie red Annunziato. Kralj pa]>eža ne počila cev. ki je dovajala gazolinv Finančni ministri zavezniških držav se bodo I>osvetovali o vsem tem v Londonu. — Parlamenti bodo odobrili ra-tifikacijsfci dogovor. more odlikovati. Danes je bilo v Vat Lk a mi petsto romarjev iz Pbiladelphije. To je bila prva velika avdijenca, odkar je postala papeževa država neodvisna. Romarje sta predstavila monsi-gnor Burg. rektor Ameriškega Kolegija v Rimu, in nionsignor motor. ('e bi šlo vse posreči, bi dospeli v Xew York v torek. ROJAKI, NAROČAJTE SE S i "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI PNrJVNJ K V AMERIKI. carazauov. general Sandino. se nahaja v Hondurasu a* bližini niča raške meje tvr čaka prilike, da se vrne domov. Bivši sodnik obsojen radi tatvine. PARIZ." Francija. 8. junija. — Mednarodna banka, koje usta-•lovljenje je bilo sklenjeno na pariški konferenci, !bo imela svoj sedež v Rruse!ju. V dogovoru ni bito ničesar določenega, kje se bo nahajala ta banka. Kot javljajo vsa poročila, ki orihajajo semkaj, bodo parlamenti vseh prizadetih dežel odobrili dogovor. Člani ameriške delegacije so že dospeli v Xew York. Kmalu se ! bo vriši 1 a konferenca finančnih > minifjtrov različnih držav, najbrž • v Londonu, da določijo ravnate-! i je meduaroiliie banke t^'r ukrenejo potrebno glede ustanovitve tega zavoda. Xameravajo celo ustanoviti -)X)-LOXIX>X. Anglija. 9. junija, j mednarodni okraj, v kate- Astronom Sir Prank Dyson je ob- i rPTn reševalo va mednarod- javil v Kvenrug Standard članek. w katerem )">ravi. da je me- DENARNA NAKAZILA „ Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- ! šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ■ Din. v Peri ter "piše svoje Hpomine. Na mesecu ni nobenega življneja. na delovanja v Evropi, rem >e bo reševalo vsa med narod- ier DOSTGX. Mass.. 8. junija. — Bivši sodnik okrajnega sodišča poškodovanih, ko je navalilo ka- JostJ,h Hanon. je bil včeraj obso- ka. uiti vode t«r da ni uiti go- rrr,0^ki krnici jen trn dve leti ječe. ker je pone-" vora da bi bilo na njem kako LuXeni)>urgu kj veri! nekako trideset tisoč dolar- življenje. S >v«ijhui daljnogledi i V vi • • r- • . ... , .... ' glavni stan velrki mduKtnjatni ,je\ /.ajntsi*ine, katere opravrtelj nismo opazili na površini \teseca [ u.irtejj Je nikdar kakega oblačka. Kjer pa ____ Dvaindvajset tisoč dolarjev te ni oblakov, ni vlage, brez vlage' poneverjene vsote je baje že vrnil, si pa ne moremo misliti živijo- Naš novi naslov je: toda sedeti bo moral kljub temu.' nja. j 216 W. 18. St., NEW YORK. >ec mrtev, da ni na njem niti Zra-1 ni okraji y ženeTi v ^^ ^ y v Parizu ter imajo .svoj t Jugoslavijo 500 ____ .... f 9.30 Lir 106 1,000 ____ ---- $ 18.40 «« 200 2,500 .... .... $ 45.75 M 300 5,000 ____ ----$ 90.50 «4 500 10,300 ____ .... 1180.00 U 1000 ▼ Italijo Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaža sedaj za izplačila do $30. — 60c ra $50 — $1; za $100 — $2; sa $200— $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih rneakov kot goraj navedeno, bodhri t dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo že boljše pogoje. Pri velikih naka silili priporočamo, da se poprej s nam tporunmet« glede načina nakasila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do vreh tednih NUJNA NAKAZILA 1ZVBŠUJFMO PO CABLE LETTER ZA P EI STO JBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 98 COBTLANDT STREET, NEW TOBg, N. X TsUpkons: Barclay 0390 tlč GLAS NARODA tntOVZNE DAILY) Owmd and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Fmak 8*k*«r, President Louis Benedik, Treaeurer PUcs of bnaiin— of ths corporation and addreases of above officer«: 216 W. 16. St Borough of Manhattan, New York City, N. J. G LAS NARODA" (Voice of the People) l*sued Every Day Except Sunday* and Holiday*. 'a celo leto velja Ust ta Ameriko in Kanado______16.00 "a pol leta_________$3.00 ta Mri leta MM Za New York ta celo leto ~$7.00 Za pol leta__-______t3.50 Za moeemstvo ta celo leto —$74X) Za pol lata_______$5.50 Bnbeoription Yearly $600 Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" itkaja vtaki dan ievtemh nedelj in praznikov. Obpifli brex podpisa in oaetraosti w ne pri občujejo. Denar naj *e blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proeimo, da oe nam tndi prejinjo bivaliKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18. St. Telephone: Chelsea 3878 New York, N. X. MACDONALDOVA VLADA Velika Britanija iina novo vlado, vlado delavske stranke. Nastopila j**, koncem prejšnjega tedna, in je upati, da bo dalj T-asa na krmilu kot je bila prva delavska vlada. To se bo najbrž zgodilo, ker je boljša ter je s svojimi prejšnjimi skušnjami dosti profitiralo. V liji zavzemajo glavna mesta Phillip Snowden, Arthur Henderson, J. H. Clynes, J. H. Thomas in še par drugih konservativnih članov delavske stranke. MacDonakl je previdno izbral može, na katere se lahko zanese, ki mu v kakem usodepolnem trenutku ne bodo povzročali neljubih presenečenj. Novi angleški ministrski predsednik MacDonald je precej konservativen. Svoječasno je sicer pripadal voditeljem druge intcr-nacijonale ter je bil dolgo let tajnik neodvisne delavske stranke — soeijalistične, stranke Anglije. Toda, njegov socijalizem je svojevrsten. Kot Anglež je ponosen na svojo deželo. Za svojo najvišjo dolžnost smatra njeno povečanje. In če je povečati ne bo mogel, nikakor ne bo dopustil, da bi se zmanjšala. Vsledtega, naprimer. nikakor ne bo dopustil, — kakor tudi nista dopustila Lloyd George in Baldwin, — da bi se Indija odcepila od Anglije. Najbrž bo pa skušal spraviti Indijo na stališče do-minijev, da bo imela iste pravice kot jih imajo Avstralija, Kanada itd. Z drugimi besedami rečeno: — MacDonald je za reforme ni pa mož revolucij on ar nih idej. Delavski program ki ga je napravila MacDonaldova vlada, ustvarja izbore n vtis. Nova vlada se ne namerava pečati s postranskimi in podrobnimi stvarmi, ampak se bo takoj lotila najtežjega problema angleškega gospodarstva — odprave nezaposlenosti. Izza svetovne vojne je število nezaposlenih v Angli ji ogromno naraslo. Danes jih je baje milijon. Tem ,je treba pomagati, bodisi z delom, denarjem ali drugimi sredstvi, da se bodo mogli preživeti. To pa ne bo tako lahko, če se ix>misli, da angleške finance niso v sedanjem času posebno sijajne. MacDonald je ustvaril posebno ministrstvo za odpravo brezposelnosti ter ga poveril energičnemu J. H. Thomasu. Takega ministrstva še ni imela Anglija. Iz tega se da sklepati da imajo MacDonald in njegovi tovariši natančen načrt, po katerem bodo sistematično de. lovali ter skušali završiti delo, pod katerim sta Lloyd George in Baldwin omagala. * Prvim delavskim komisarjem je bil imenovan radikalni socijalist George Lansbury. Ta bo Thomasova desna roka. Tudi to je prijetno presenečnje. Tbomas in Lansbury sta namreč dva ekstrema angleške delavske stranke. Ne samo, da imata oba svoje lastno prepričanje, pač ta pa tudi skrajno bojevita kadar morata zastopati svo- OLAS NAHODA 10- JITX-. 1929 ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORSiaM LANQUAQI INFORMATION SCRVICK — JUGOSLAV BURKA« Nove odredbe glede naturalizacije. Novi natural i zacijski zakon, ki ga je zadnji Kongres sprejel in predsednik podpisal dn • 2. marca 1929, .-»topi v veljavo dne 1. julija. Department of Labor je ravnokar objavil nove izvršilni naredbe z zvezi s tem zakonom. Uvedeno je mnogo sprememb, med katerimi so tudi nov« tiskovine za prošnje za oba papirja, "prvi" in "drugiT\ Povečana je pristojbina za naturalizacijo. Spremembe se dalje tičejo načina, kako dokazati zakonito pripustitev v Združene države za stalno bivanje, fotografij na državljanskem papirju, ceraifikatov za one. ki .vo dobili državljantvo vsled naturalizacije staršev ali soprog. Novi zakon omogoČuje naturalizacijo onih inozemcev. ki so prišli v Združene države pred dnem 3. jirnija 1921, ali o pripustitvi katerih ni uradnega zapisa (na pr. zato, ker so prišLi nezakonito). Ti smejo legalizirati svoj prihod ob pristojbini $20. Se le potenj smejo dobiti pravo vel javni "prvi papir". Registranje prihoda izvaja priseljenski urad po prepisani prošnji. N ovc natural izacijske tiskovine. Po 1. juliju se bo.lo izdale nove tiskovine za predhodne prošnje za naturalizacijo. za "prvi papir", za državljanskša spričevala in za spričevala derivativnega, državljanstva. Dosedanje tiskovine 2213 in 2214 se po 30. juniju ne bodo več vpo-trebovale. Po 1. juliju se bodo rabile nove tiskovine, namreč 2213A za "prvi papir". 2214A za naturali-zacijsko prošnja in 161 in 160 za spričevalo o prihodu. Spričevalo o prihodu (Certificate of Arrival)- Po 1. juliju ne bo veljala nikaka prošnja za "prvi papir". niti z a "drugi papir" — brez ozira na t'». kdaj je prosilec prišel v Združene države, — ako pred voložitvijo prinje prosilec ne dobi spričevala od Department of Labor, da je bil zakonito pripu-ščen v Združene države za stalno bivanje . ONIM, KI SO NAMENJENI V STARO DOMOVINO Žensk bo vedno vež nego moških. Zato je tudi jao*no, odkod tako ve-| liko število vdov. Vedar za vdove ; ni neobhodno pofajrtpio. da bi se Peter Zgaga ni SV. VACLAV POVELJNIK AVSTRIJSKE ARMADE C*e sta Thomas in Lansbury sklenila skupno delovati, >, da se popolnoma strinjata glede delavskega pro- loee delovanje tako dobro, kot je dober za-reU-k, si angleško delavstvo od nove vlade lahko dosti > j-s . %, ■ fJfik -3*. f\ t • O Sv. Vaelavu doslej še nikjer ni bilo rečeno, da se je u>f s/v dsfro ca identifikacijo.. Po 1. juliju mora vsak prosilec za "prvi papir" pravilno izpolniti, podpisati in poslati pristojnemu Di-triet Director of Naturalization prehodno prošnjo — (Form 2213A) -kupa.i z dvema fotografijama. na katerih mora prosilec podpisati svoje ime, in Money order za kot predpisano pristojbino. To velja za vse. ne glode na to. kdaj so prišli v Združene države. Tudi s predhodno prošnjo za naturalizacijo (Form 2214A i treba vposlati dve fotografiji in seveda tudi "prvi papir". Poleg prošnje pa treba poslati Money Order za $5, ako je bil prvi papir izdan pred dnem 1. julija 1020. brez ozira na to. kila j je dotičnik prišel v Združene države. Odsotnost iz Združenih držav te-k-am petletne dobe. — P> novih predpisih ne smejo naturalizacijski izpraševatelji ovirati podelitev državljanstvu. ako je bil prosilec za še-1 m-'secov ali manj odsoten v/ Združenih držav tekom petih let pred vložitvijo prošnje. Ako je bil prosilec odsoten za več k >t šest mesecev ali za manj kot eno leto in tedaj stanoval v deželi svojega i><>-daništva, tedaj mu naturalizacijski izpraševatelj sme ovirati naturalizacijo, razun ako prosilec dokaže, da s to daljšo odsotnostjo ni bila prekinjenje nastanjenosti v Združenih državah in*prosilec mora čakati pet let od povratka, pre ino sni« zaprositi za državljanstvo- Spričevala državljanstva, pridobljenega potoni naturalizacije drugih. — Po 1. juliju 1929 sme vsakdo ki je najruanj 21 let star in trdi. da je ameriški državljan vsled naturalizacije očeta ali moža. ter ž<'li dobiti posebno spričevalo o tem. zaprositi pristojni naturalizacijski u-rad za i zda nje takega spričevala. Za to prošnjo služi tiskovina 2400. Tej prošnji treba priložiti dve fo-togroafiji prosnea in Money order za $15, od katerih j»- za spričevalo o prihodu in $10 za državljansko spričevalo. To spričevalo se izda le potem, ko se ugotovijo vsi podatki glede naturalizacije očeta ali moža. glede postavnega prihoda, rojstva, poroke itd- V slučaju pctre-| be se bo izvedla uradna preiskava potoni izpraševanja prosilca, njegove družine in drugih oseb. da se m-stanovi prošilčevo državljanstvo. Spričevalo derivativnega državljanstva se izda .ko je prosilec položil tjrlsego vernosti. ( as našega Nkupnega od^K>«to-h vanja s parnikom "PARIS'' dne 23. junija ikv! osebnim vodstvom Mr. L. Benedika se blbža. Onim. ki so namenili potovati s tem parnikom ter si še nitnj zagotovili prostora, bi svetovali, da to čim {►rej store, da nam bo mogoče jih namestiti skutpaj z onimi, ki mi nam že poslali aro, da bodo vključi v slovensko kolonijo na paril iku Nadalje prosimo, da nam vsak pravočasno »poroči, kdaj. po kateri železnici in na katero postajo bo dospel v Xew York, da ga zamore naš uradnik pričakati na postaji in pripeljatfci v naš urad brez nei>otrebmh stroškov. Kdaj. po kateri železnici in na katero postajo boste dospeli v Xew York, izveste pri agentu na Vaši železniški postaji, kjer iboste kupili želez niš! \i vozni listek do Xew Yor-ka. t SAKSER STATE BANK 82 Cort.landtt -St.. Xew York rit v. VSAKA BO LAHKO DOBILA MOŽA - ADVERTISE in "(7las Naroda,T Po vojni se opaža >koro v vVieh državah na svetu, da število žensk tprekaša število molkih. Xo jkkI-Ip.gi tega dejstva so nekaterdi .prišli flo zaključka, da de-kletom ^la-ba prede in da bodo morale mnoge. ki so vredne boljše usode, dočakati st-arnfct kot zarjavele device. Xo sedaj ^e je oglasil, neki an-^rleški statistrčar, ki uveljavlja pravilo, da dobi moža lahko vsaka mladenka, samo če to ume in si ga želi. Za naraščajočo žensko mlaili-no-postaja,jo izgledi za zakon vedno iupši in ugodnejši. \"e glede na to. da ima danes Anglija dva milijona žensk več nego moških, se dekletom ni treba bast i, da bodo osamele na starost. Rešitev pride. in Slice r prav sigurno! Treba je predvsem upoševati. da je število žensak v lnlad'ih letih vedno manjše oil števila moških, kajti dokazano je, da prevladuje ženski spol pod moškim spolom številčno nad ženskami Šele po letu se začne usodna drstanca med o-boma spoloma, iki ima za posledico. da o>.ta.ne toliko žensk m*-omoženih. V zakon, to je od 18. do 30. leta je številčno razmerje med obema spoloma približno * nako. Razume se. da je marsika-t ra ženska zadnjih ipetnajst let •r a !a «brez moža. Tega-pa je kriva vojna, ki je mov.no razredčita moške v rute. lia.zuiere m1 zdaj že popravljajo bodo kmalu uravnovešene. V ^tare.fših letih pa bo najbrže o--.:«tlo >taiko, kakor jefbilo do setlaj. možile v li;";rr izglede doraščajoče ženske generacije za (možitev in pravi: Leta 1941 bo razmerje takšno, da bo -prišlo na 10fW) oseb 50f žensk in 492 moških med 20 in 3o. letom starosti. Leta 1961 >e bo-■lo ritrzmeTe še bolj izboljšit'e v prid ženskam. Tedaj 4 moških in tako boiproblem m*»-žšrve soma popolnoma rešen — samo s to razliko, tla za tiste, ki bi se rade omožile, tlanes ne bo časa in priložiHtet i. onajv«-<" nastanejo vsled neprevidnosti človeka .samega. Tako je bilo lansko leto v Združenih državah Severne Amerike za 560 milijonov dolarjev škode 'po požarih, poleg t«'j:a pa je tudi življenje izgubilo okoli ;leset tisoT* ljudi, borlhsi da niso mojLrli rešiti V/, planu-nov. ali pa so zgoreli pri reševanju drugih nesrečnikov. Se enkra+ ^oli.ko pa je bilo ranjenih, .to >e ]>ravi. vsak dan 28 mrtvih in vsako minuto en tisoč dolarjev materijalne škode. Xa Franeoskem je bilo v istem časti dve milijardi frankov škode vsled 'požarov. AmerK.ka statist »ka omenja, da jf» tbilo za 144 'milijonov -dolarjpv škode tsa.mo \>.led neprevidnosti izletnikov. «et-aleev rtd., ki so od -••be metali gorts'e vžigalice, ogorke eigar in cigaret-. Štiri milijone pa je 'bl'lo škode po umetalnih ognjih, 'ki- >o se poneareeill. Da 'bi take nezgode kolikor toliko omejili, so v Ameriki vpeljali požarne tedne ter v tem času poučujejo mladino. "kaJtor tudi odra-sle. kako je treba ravnati, oziroma se varovati ognja. Ljudstvo jKničujejo v rabi raznih pripomočkov rn aparatov, reševalnih priprav, izdajajo brošuro itd. Za ogenj, ki nastane v sobi 'zafdost'Uje. ako imamo pri roki apairat minimax. ali pa tako-zvani ^Plammentod". Prvi je nekaka milnica, ki je shranjena v pločevinasti posodi. Flammentod pa se dobi v steklenici, ki je hermetic no zaprta. To steklenico je t roba v plamen vreči tako. da se razbije in plamen je tre notno n-d niše n. Ako se je požar razširil, seve da taka majhna stvar ne zaleže v«' in treba je največjega nasprotnika ognju. t. j. vode. Mai* s i kateri požar bi bil v kali udu šen. ako bi imeli na pr. v kotu 1 skednja, ali vsaj v bližini kad z vodo ravno tako v .podstrešjih, blizu dimnikov. Xavadno pa ob ča ! su, 'ko se nam take nezgode ni 'bati ne mirilimo nato, kar pa je v j zelo mnogih slučajih usodno. Več pazljivosti, pouka pri otrocih, I primernih obrambnih sredstev, pa bo -mnogo manj požarov, "kot pa 1 jih je žalibog do sedaj. Kom" no pa naj ne bo nikomur žal za one male dolarčke..kr jih plača za zavavarovalnino, v slučaju nesreče pa vendar ni ob vse. Vrpošte-vajte to v lastno .korist. IŠČE SE GOZDARJE ki bi seikali les za pafprrnice. Delo v kempi ali >po dogovoru. Dosti dela. dober les. dobro stanovanje. {lobra, kempa, dobra hrana. Dobro plačano. — F. W. Orwan& C, O. Carlson, Austin, Pa. (John Prozen, Boarding boss). 80 AKROV FARMA NAPRODAJ 25 oranih, ostalo go25d in pašnik, vsa ograjena z žico1, hiša 4 sob in in klet. druga poslopja, dobra pitna vo>da. Slovenci sosedje. Cena $3,000.00- polovico takoj, ostalo po dogovoru. Pridite pogledat. Barbara Kacan, R. 2, Millston, Wis. <2x 10,11) Moderna vlo-ba ima svoje znj ne posledice. Vsoj»vsod jih opaziti.' Tako m* naprimer večkrat i moškega. Ui gre jk> iTiei. -hi i^t-zdaj levo. zdaj desno roko. Xe. te -in nevede. To je vse, kar mu je ostal Forda. * Xoka prijazna čitatf»ljica <>I»ozarja. da je v moji koloni polno natpak. Verjamem, da jih je. Svoj tajprajter operiram p ' mi }»rsti. d očim mi je ostali! -j dem prstov v veliko napoto, i Citateljiea naj okaza!a fotografijo ter rek — Ali ju morete povečat ? bom 'dala v okvir. — Seveda, gospa, — je o nil. — PoTf-'avanje fotografij \ moja s;y*cijatiteta. Ali hočete. vmo povečaan.? •— Kar vm) povečajte. >«mo " naj ostanejo taka kakor o. * Tudi v lepi Sloveniji je i , vilo abstinenč-no grbanje. Ams I kanec Pussyfoot- Johnson je pred tremi leti -tam in njegov ; isk ni ostal brez posle lie. Po vs-'li vaseh in mestih jajo navdušeni zagovorniki | hibrcije predavanja. V nekem malem tr-jru ve j •la zbrala h ta'konru prwla^ velika množica poslušalcev. Govornik je gnnel jiroti | liohi (ia je bilo ^roza. S .-»lil je pojasnil strašne posledice vanja alkohola ter 'zaključil go voir z obupno proseč im gla P noč z alkoholom! Xawx>či so mu plos-kali. Jt taka navada 'da je treba go nrku ploskati. K besedi se je se .pa Izogibajte. Š- enkraf Proč z alkoholom! Zadnjič <-em bil nekaj rn da morajo biti ženitovanj--k sredovalci jako zgovorni: Tuika.j je najni dokaz. Ženin: — Nič ne rečem, mi ugaja, sanio če 'bi šei[>a-" bila. Posredovalec: — Vidite, j. *re nespametni. Recimo, da b pomočili z žren^sko. ki bi imel nogi zdravi. Pa bi šla nekejr preko ee^e in bi jo avtomob vozil. Odvedli bi jo v bofniš Za postrežbo. c?peracrjo in zd.^ niiško oskro bi morali plačati manj par sto dolarjev Od s* .skt^bi bi ne mogli j>onoČi zati očesa. Toda vsa zdravniška nost "bi bila zaman. Vaša že" prišepala iz bolnišnice. Ix* i slite na stroške na .skrbi. A bolje, da vzairtete tako. ki že lo šopa. Izognete se skrben: stroškom. * Rojaka so vpra«a!i: — A' oženjen .J Ali imaš otroke? -— Xe. — je odvrnil — i . niti žiene niti otrok, ampak dru^a^e stra«no veliko stuo.c A. * Praznoveren moški je 7 vaL da se 5?koro vsake sanje niči jo. — A'h, kaj fboš — ga je zi> " la žena. — Jaz pa nič ne dal sanje. Sanje so praane na Xocoj se mi je naprimer «a" da sem se potapljala. Xo, p š-še vedno tukaj. Mož se je nekoliko points odvrnil: — Saj up rečem, d« vse sanje uresničijo. Te »tvoj nje naprimer se žal nwo nr - ~ eile. \ GLAS NAHODA, 10. JOT. 1929 Atlantida - bajna kraljica Atlantika. ALICE WKJGHT: "fJatovo si se že čudila, kaj me zadnji* čase toliko zadržuje, da te ne morem za dnrge stvari", sem oni dain moji Angeliki. 'We nič >e nisem čudila, ker vc*m >e if pred več leti prenehala čuditi", je odvrnila černeruo. A ker jo n"uv preveč* milo pojrle-dnl j>o tej ojwuvici. je dostavila hitro : "To ifu'k veni. d« mi vsako stvar )«ov<£. katero j«* zanimiva*. Kaj si torej počenjat, povej mi?" '"Statrstiko sem r*es1avljal". sem odvrnil, "in uspeh mojega dolgotrajnega dela bom sedaj poslal iKik<"morabi posamezna ženska v -svojem, življenju okoli zemeljske oble, ali pa n«1. Ali pa. ako kak Italijan v svojem življenju povžije ipe.tdeset tisoč makaronov, ali pa »totisoč, to nri je vst-on«''. ' Potem pa nimaš smisla za »tati -i i ko, draga Angelika", sem dejal nato. "Seveda ne, ker so statistiki največji domišljavei. Nobene beftede jim ne verujem", je dejala Angel ;ka z v>o odločnostjo. 'Xi -tako ne, draga Angelika, statistiki se ne motijo in ne domišljajo, ker vse dobro preračunajo s pomočjo kubičnega korona, algebre, geometrije, trigonome-trr.V itd. Ako ti torej ^»oveni, da mi z miilom. ki ga v enem samem l«5tu | orabi celokupno prebivalstvo Anglije, lahko -tlakovali vse londonske ulice, ni to izmišljeno pae pa to ugotovljeno po vešča lu h". To je najrravil utis na mojo že-Jio in \1]>rašala je: "AH p« ne bi bilo nevarno z milom tlakovati londonske ulice?" "Saj nihče ne trdi tega", sem odvrnil in nisem razumel, ali me noče razumeti, ali -pa me "vleče". To je le ruteresantna ugotovitev, drugega nič". Nadaljeval sem: 'Statistično M*m ugotovil, da" bi be-stJde tkatere v enem l«tn izgovo-vorLm napolnile dva snopiča cn-cilolope«dije Th*itanike". "Ali pa misliš, da 'bi cenzura vse tvoje pustila objaviti?" me je za-frknrla Angelrka. "Moje »besede bi najbrže pripustila. itežava pa 'bi bila s tvojimi. Sedaj *em popolnoma jn-eprir-an o tem. ,kar ■sem preje trdil, namreč. da inimaš oni-slu za štati^itiko. STATISTIKA i Predstavljaj si. ako moreš kravo. ki bi bila tako velika kot Albert Hali, ki je kakor veš. največja koncertna dvorana na »cvetu" "Kravo, veliko .kot Albert liall J t emu »pa ? ?" "Zato, «k«'r bi bilo tako kravo }>otrt'b<>. da bt preskrbovala w otr<»ke mesta Glasgow z mlekom". "Hm. mar bi iif slorile isto dol žnost krave, ki bi bi!»- nekoliko manjše, zato pa bi jih bilo lahko ve«" .'" je dejala Angelika. "In seveda hi. Sest krav velikih koi pan optiku m Madame Tus^an-dove. ali pa osemnajst velikih kot j«* kujHiia cerkve tsv. Pavla, ali pa 'ilU krav v velikosti motornega muh. busa, ali 31.K00 krav velrkjh kot noji va jajca ali..." "Nehaj, Jones, nehaj, tega ne preneseni več. Počakaj, tla pogledam v koledar, ni li polna lnoa danes.'" .me .je brezobzirno ustavila Angelika. Toda. nisem se dal ugnat i. "Misli si najvišjo evropsko gt>-10 M out Plane iz samih kamelie. Vidiš, ako bi vse kamel ice kolikor r-c Jili v onem leiu porabi na svetu. vrgel u;i kup, bi dobil goro visoko kot M on,t Blanc". 'Hm", jr rekla Angelika. pa iiič drugega. .laz sem nadaljeval: "•Misli sr steber visok 18.54-0 čevljev samih hlebov sira. Toliko ga namreč proueira Švica vsako leto. Dalje si predstavijaj vsa jajca kolikor jih zlezejo kokoši vsa-ko leto na Angleškem, položi jih drugega ..." "Jolin liedaj si me ipa snomnil Kuharice ni doma. zato moram brž v kivhinjo", me je zopet prekinila Angelika. "Potrpi še ne.koliko', -sem d«"jal ter ji zastavil izhod. "Ali ti je že ktlaj prišlo na misel, koliko raznih živil porabiš v enem letu", sem (tolmačil dalje. "Ali veš. da porabiš 104 funte mesa, 80 unč špeha. funtov masla. 180 funtov krompiprja, 83 banan, 730 ja->bolk. Osem galonov č.ija . . ." "Ne. tla kaj takega pa res nikdar ne nu-dim". ^e dejala Angelika nevoljno. "Ako boš doživela sedemdeset let. boš tpojedla 30 koštrunov, 120 ..." "Nehaj že vendar, naj -i ti sam tak ikOat-nun. čemu mi jih bo tri- "Le posilušaj me. Tudi petindvajset volov bos do t^ikra.t umirila. dv.unšesstdeset pra&ičev in krompirja celo goro,'ki bi bila visoka 350 čevljev. Potem čaja za veliko kopel. 180 čevljev dolgo in ra vno toliko široko . . ." "Nič ne verujem v te stvari. Pu-s-ti nie. ki a grem .po svojih opravkih". "Ako že teh stvari ne ver.ja- POLETNI IZLET v Jugoslavijo. Kdor hoče res udobno potovati v domovino, naj ae udeleži POLETlfEGA IZLETA na parniku francoske Črte "PARIS" ki odpluje dne 25. JUNIJA. Potnike bo spremljal Mr. louis bekedik, upravitelj "Gla-sa Naroda M. Oglasite se čimprej, da vam zamoremo preskrbeti vse potrebne listine in1 vam dati vse natančne informacije. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY meš. pa me vsaj jnjeslušaj. da ti po v um, koliko korakov..." ".John", mr je zopv't prekinila Angelika. "ali nisi rekel, da boš dal članek o tvoji šta-tistiki v neki (te: In i k *" "Seveda ga bom", s^nn odvrnil, ne da bi vedel kaj namerava Angelika. "John. ali r-e temu listu pravi tednik, ali 7>a bednrk .'" Taka . neumestna opazka, inar ne ?" Eno najinikavnejlih vprašanj, ki so,kdaj zanimala -znanost, je bil otok Atlantida, bajna kraljica At-lantiškega ocaena. Prvi vir. ki g<»-v>re o nji so spisi velikega grškega filozofa Platona, ki je živel v 4. .stoletju pr. Kr. Otok opisuje naslednje ; "Takrat namreč je bilo tnorje tamkaj plovno, kajti pre 1 ustjem, ki jra imenujete 4t HerakI 'jeva stebra** 'dane.s Gibraltar), jr- ležal «>-tek, ki ji- bil vit*ji n»*;»»> Mala Azija in Lidija skupaj. S t«'t»,4 otoka '>e je »iiogl-» pluti na i "t-de «it'»k" in na eehi nasproti ležeči- kopno.... Na Item otoku Atlantidi .so imr'i čudovito urejeno kraljevo vlad", ki ni imela pod svoj oblast j » samo «•«■-| lega onka, marveč tudi mnogo "ALI SMEM USTRELITI ŽENO"? V Strassburgu se je odigrala te dni rodbinska tragedija, kakršne menda še ne ipojsna zgodovina krimiua listike. Policijski koinVar Urunet-eau je imel nočno službo. Sedel je v pisarni in naenkrat je /.apel telefon. Kom "vaj- je dvignil slušalko in začudeno j<> fH)> Mreni oovesti!u. ki je 'končalo z besenlami: ".\li Mneni -umoriti s'vojo ženo"' Telefoniral je-znanec policijskega «ko»nis«rja uradnik K rentier, o katerem je bilo znano, da j*" \ zaikonu nesrečen. K rentier j»j oh-vnstil svojega znanca, da je zh-klenjen v -obi in da -foji pred vrat,i -njegova žena s sabljo v roki. Kx>nrisar je -»vetoval ogrože-j>emu možu, naj Odide za nekaj tir z doma .da ho bojevita žena pomiri. Nasvet je bil sicer dober, -toda K rentier se ni mogel ravnati po lijem, ker je'bil v .sobi zaklenjen. Cez nekaj minut je znova zapel telefon in policijski ko-mitsar je bil obveščen, da je vs.* končano in tla je mož svojo ženo ustrel.il. Policijska komisija je 1akoj odšla v K rentier je vo stanovanje, kjer je ti goto vila. da sta se zakonca sprla, ker je žena napravila izlet s svojim l.fubčkom. V prepiru je žena pograbila sabljo in navalila na moža. Hila je fizično mnogo močnejša, vlomila je vrata v tsobo. kamor se je bil ,mož zabari-kirsl in rt a ko se je odigral a tragedija. ■ drugih otokov in delov kopnega. Razen tejra j<* Atlantiila vladaia še v Lidiji do Kgipta in v K v ropi d'» Tirenije.... Ke.sneje s<> hh-stali silni potre-i in povo•»-greznil otok. visoko nakopičilo lila- to. Pot,-m Platon |iodr«ihuo opi-ujr ustavo na Atlantidi in navaja 1*0-'dovnik kraljeve n'iše. ki je začetnik morski hog IN sejdon. Že Platon- \ uČ-enec. slavni Aristotel, j,- !-il mnenja. da j>' Atlantida si:nio bajka, ki .so ii je izmisli] Platon, tla j - v njej nazorno poda! sliko id-alne [ vladavine, kakor >i jo je sam /.a inišljal. Enakega mnenja so hiti j>o-'slej in .-o še mnogi znanstveniki. To-j da na drugi strani j>a ne manjka raznih zgodovinskih dejstev in sta- | rin, iz kafrih bi >e dalo sklepati, j da j:- otok Atlantida ipak obstojal. Raziskovalri prazgodovine človeštva so našli številne sledove nekega kul turnega središča, ki .se je moralo nahajati nekje med celinami Evrope. Afrike in Amerik" kar bi >o-glašah* z zemljepisnim položajem Platonove AtJantid •. Med raznimi ugibanji glede Atlantide. je najenostavnejše mnenje. , da Aalantida ni nič drugega negf» — dartišnja Amerika. To mnenje so zastopali .slavni učenjaki Hake n Verulam.-ki Aleksaiuh-r lluni-bol It i. dr. iti ima dejansko mnogo l • r- .. vorj«-tno-ti. J\i> >(> Kvro|»i-.iei na koiieu srednjega veka -dkri!i Aire--liko. so našli raziskovalci tamkaj celo vrsto ustnih i/.ročll običajev in zgradb, ki so >i- presenetljivo .»kla dali ali bili vsaj podobni nniiji sta->«-ira sveta. Tako mi našli \ Mehiki orjaška svetišča in piramide, ki .-o zelo spominjale na e^iptov.ske /.grad b*'. Tudi koledar, verski običaji, balzamiranje mrlič,-v ii i. j-.- >ogla-šal • s. rn.'•■mram v starem Egiptu. Dalje je hila med Mehikan.-i razs'r-j ii,i tradicija, da s<> »i-iŠb \ Ani -riko iz dežrle Aztlan. i:". neki ležala daleč proi i \ -li ulu. onstran I velikega m »rja. Tudi v je/ikn našli znanstveniki -oMtdn««-t z in i dogerinan.skimi jeziki- i\T.jub v.-eiiui pa le ni nobenega neposn-.iiiega j dokaza, da j1 v >ivi da vnini že J j stari sv rt ime! zvez" / Ameriko ni ! da je Platonova Atlantida Anu'- % Najimovatejši Nemec - Viljem Pregnani. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK S A M ERIK i Naznanilo! Dne 3. JUNIJA pričnemo s prezidavo bančnega poslopja. Vsled tega bomo premestili do nadaljnega poslovanje v drugo nadstropje, kjer bomo rojakom kot običajno na razpolago. Sakser State Bank 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. Nemški vladni svetnik Martin je pn-d v o ji mi zaslovel po svojevrstni publikaciji, ki nosi sIf»v "Letopis milijonarjev". I\a-!cor iz«laja založništvo (lotlia -v<»j kob-dar /. rodovnikom \-^eli -ple-menitašev. tiik<» jt- prinašala Martinova -knjiga vsako b»to seznam nemških milijonarjev. Nemci r-f>rej že »pre gor. d:i Me bi <:a pv oe«*n.;•-". a 11 ju rodbin-kega imetja preveč ]»ri- škr-irli. Nil jem Pregnani ima ogromua posrtfva in imernja. k jih cen" Martin na vsvlei skoraj in ■ I a jo z:i,p'p»at i v številkah. ■i:»va pnjsko via In intt j • princ sla pol--g drugih im -nj • i !i pos, M vo. ki je -iinio na -t-bi vn din na i pol mil;jar-b- mark. Viljemo-vo ino * je je eno najvi-'-J h v Evropi. bi v- kajz'-V i]>a kljub -emu -:n M.-n ieUon ;!i pa I), < {old-chmid ;. Oba razpolagata z na I -4U m lijonov mark gotovi-ne \* težki indu-tri/i prva-i vsekakor r'rit;/. Thvsscn. Cenijo ga ua ">0 milijonov trtirk !i letno m i tri milijone čistrh doho 'kov. \ c* in a tega denarja se ;>!>tije h kapitalu. Mari'n navaja v svojem seznamu nemških milijonarjev tudi dva čehoslovaška drž;iv-!jan;r. ki pa -ta po materi Nemca. To sa premogovna in lustrijea lr. Eno--; in Karel Pctisehck tei- njun sviiik Pavel IVtM-hek. -kupaj razpolagajo z ogromnim kapita- [ lom ."»0 milijonov nem«kih mark. Težak milijonar je dalje znani • nemški tvoruičar barv. komcrci- • jaln? svp! n i k liosch. • "lijo ga na j 20 milijonov mark. '/.• !o i:ir»vrt i č|ov»*k j-1 generalni ravnatelj j Združenih tvornic zn mar.ufakjtur-j ne izdelke Hluellige i. ki ga ceni-j jo na 10 milijonov mark. \ elek-; tri oni indus'riji pa veljji za najbo-j gatej.Šega moža Karel v. S■ uuens. ; ki rfLxpolaga r glavni *o mili-! jonov mark ter ima letno |>oldru- gi mi! Jon marK inomiiivov. NAJB0GAEJŠE ŽENSKE ANGLIJE. Lady Yn ■.• je t>rrd kratkim postala vdova po ninžu. ztoinemu milijonarju, tako da njo Mnatra-j<» kol najbogatejšo žensko ua i Angleškem. Dniga boga* 'akti je l.adv Monu'1-anen. katera je samo po starem o -etii : >'-b b-vaia dva milijona funtov. I»iti ini Angleškem mil jonar. j je nekaj drugega, kot pa v -Jugoslav, ji dinar.ie pr--računa :io je. J da je ta l.adv j '-b lovala mnogo nad milijarde dinarjev. l.adv Ludlow je pt -vojem j• r-vem m <>ž n pot le. lova la nad en m-1 i jo ti funtov. \a Angh š'i m -o d.i .k'. ua premoženje -.'rjo v.s-.ki. / r • ni n:e čudnega, .iko tudi tam i "ikriva-jo .pravo stanje pn mož nja. zato je n i"! 110 g < ■<• Vfileti ;'«lik" je lind Angie/in. aa»- še skr." li m d; -•»- Kobilice na Bolgarskem. SOFIJA. Ho-gardw». 7 jutrja. Vsi n v -i.tro-'i od i!o su. 1 eta so bili dan",- mo-hiliz ran .da bore pro: kob.ii-catn. k: ogrož i jo letino ua Južnem lb igarskem. Dn-edaj so uničili k molje že nad (»•"> ton iiobilic. fffifff« POTRTI? Brez teka' Nervozni? Ne obupati. Pomaga naj vam Severa*® Esorka. tzborna prebavna in odvajalna to-nika. k novi moči in na pot k zdravju. Recite lekarnarju dane« za steklenico. Se v era's | ES&&KA | Naš novi naslov jc: 216 W. 18. St., NEW YORK Ultako STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk,, da je potrebno znanje zemljepisja, ee hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem Iskanja smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. C E N A SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, bar l&fo te. mine ponavadi dosti tvsa. VvvA STENSKIM ZEMLJEVIDOM »e pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove. kje se je zgodila kaka nesreča. kje je porušil tornado, kam je dospel letalec Itd. Tadl •troci potrebujejo ZEMLJEVID, ko ee uče zemljepisja. Nai STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima gest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole i« 18. Širok pa 25 Inter. Dostikrat ste že tttall v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se b»> hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potreb! ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem »o ▼se železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno poŠto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi P*eifi$!ia«tf foetna, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne mmtrmjm m na te. če ie imate zemljevid ali atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti Ko ga boste trn lete Imeli, ca ne baate dali niti za pet dolarje*. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216W~t 18th Street, New York se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. aidor Je namenjen potovati * sta* ri kraj. Je itotrebao, tla Je pouCen • potnih listih. prtljsgl ln drugi* stvaren. Vsled naSe dolgoletne 1» kuSuJe Vam ml zamoremo dati najbolj fta pojasnila ln priporočam«, redno le prvovrstne brzojiaritko. Tudi nedržavljanl samorejo pota> rati ▼ stari kraj. tod« preskrb«« d morajo dovoljenje all permit la WasUingtona. bodisi za eno leto ali t mesecev ln se inora delati prošnje vsaj en mesec pred odpotovanjem la to naravnoet v Washlnston. D. O, na feneralnega oaselnlttega komisarja. Glasom odredbe, al )• stopila v veljavo SI. julij« 102« se nikomur več ne poJlJe permit jkj polti, ampak za mora iti iskat vsak prosilec oeefr* no, bodla! v uajbltZJl naselniSkt u-rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpotoranjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven br«a dovoljenja, potuje na svojo lattad odtoTorant KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi a*» va ameriška priseljeniška poetara. Glasom te postave ramorejo ib» rlfiki državljani dobiti svoje Bsa4 !o neporočene otroke lspod 21. leta ter ameriške državljanko svoje male ■ katerimi so bilo pred 1. JuaJ-jem 1928. leU porojene, laven kvota. Jn^oslovanskA kvota enafla le dno 071 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičen! sta-rlil amerlSkib (JržavlJanor, moija amertikih državljank. Id so ae p« 1. junija 1928. leta poroČDi ln »e* ljedelcl, oziroma ieae la aepo«^ •eni otroci Izpod 21. leta ooib a#* državljanov, ki so bili postavad prtpnSčenl v to deSelo t* stalno ftL vanje tu. Tsl ti Imajo prednost t kroti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd, ki spadajo ▼ kvoto brea ▼cake prednosti ▼ lati. pa se nt sprejema nikakUb profiaaj ao vfkasaka viaeje. STATE BAN* S3 GLrAS NARODA, 10. JUN. 1929 Rdeče rože. E O M A K. Za O las N aroda priredil O. P. KNJIGARNA "GLAS NARODA" '9 ! 216 W. 18. St., NEW YO&K, N. Y. 4. zt. trdo vezano. Vsebuje 8. po- j * vesti ................................................, 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. .50 IT^6 H. z v. trdo vezano. Vsebuje 10 po- | C vesti ..............................................® > a 10 u*r uko* ^hiopins Nn»« (Nadaljevanje.) /a jrrufieu Gerli-iulo j»* bilo zrlo malo prijetno, da je postala >mr: mii;;-tra tako velika ovira /-a njine načrte. Tako dobro je bilo vse v l«»,v i. kot si je ona želela! SeiJaj pa so bile v«** stvari ustav-!.ieri<. \*s|j»11 ltt.jiriineriM' »mirti ministra. Uila pa je brez moči. <\n kaj i/prcinejii na tem! K vajniei /;nlii>;rn dneva, tekom katerega se je mudil Hcn-injr v jriadu. je liotela (Jerlinda oditi v jrrad. liajner je odjahal na polje, a nameraval priti nazaj k ejn kot „e v.iikhcal i»a ^ta -i dela v hndnarju Joste. llenninjr je bil sorazmerno miren. Črna f bioka .Jo*:t- j,» uplivala nanj "kot uspavalno sredstvo. Kramf.ala sta o Vsakovrstnih r»lvarch. ki -»o zanhuale oba. — tudi o tuwi, m la i M dami. ki ;e »bila tako sliotia Jo-ti. l'ri tem pa -e jo spomnil Hi (Miir^r naenkrat, tla je pred kratkim presenetil /.a Jostino mizo (jierlindo in da je hotel posvariti .losto. Naenkrat se je vzravnal. Jaz ti moram nekaj rt V i. d ost a. Ti veš. midva r>va govorila o (ieri;-ndi na dan vajine zaroke. Ali se še opominjaš.' •losta. i?u je vprašaje payd'-dala. - Da. Ileiiurn^r. |popolnoma natančno. No. in kako stojiš sedaj napram (JerlindiT obraza Joste je pohitela senca. Ji I'r laz i ril a 1 - Ti laz bt ne govorila ra la o tent. Ucnnin" ker >e bojim, da bi k i co. udar v<š. .11>».ta. da mi lahko v-e brez pomisleka za- Ona je prikimala ter se ozrla nanj tako prijazno ivoje zobe. Da. moj dragi Ili-iininir. 1o vem. I.e s teboj morem govoriti o tem. Niti Ka.jnerjn bi t«'*ia ne povedala. Tebi pa noeetn prikri- RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika. povsod dobro, doma najbolje ..................... Agitator (Kersnik) broš...... Andrej Ilofer.................. Arsene Lupin ................. Beneška vedeževalka „......... Itelurajski hiser ............... Brli mrtesrli .................. Bele noči (Dostojevski), tnlo vez. .7."» ... .6«! ... .8«i f Mrtvi Goslač .............. Mali Klatež „............... Mesija ......................... -VJ XnejsuljtM«-n: pravlju-a Malenkosti (Ivan Albrecbt) ____ Mladim srcem. Zbirka (wvesli za .fi.* slovenska mladino ........... ( metniške knjize s slikami za mladino: .33 l'e]»dka: pravljii-a >dikituii ____LbO .70 IMeea kaphn: pruvljk-a s slikami 1.— s -1'kanii 1.— .23 Mlada sreda ....................1._j Trnuljčica, pravljica s slikami . .1.— ..23 1 .84 .4« Mož s raztrgano dušo...... Na valovih južnega morja . Na različnih potih ....... Notarjv nos. humoreska Narod, ki izmira ......... Z' j Naša vas. II. del, i» jnn-ft-ti Itele noči. mali jtinak .......... liulkansko-Ttirska vojska ...... Palkanska vojska, s slikami .... Iterač s s topu j i c pri sv. Koku .. Blagajna Velikega vojvode...... Boy. roman .................... R lirika vojska.................. Iti!ke (Marija Kmetova) ...... Beatin dnevnik ................ Itožični darovi .................. B' / ja pol na Šmarno goro...... ffcožja pot na Bledu ............ Boj in zmaga. povest .......... Cankar: IWa Kri/antema ...... Grešnik Lenaril, broi... Mimo življenja ...... Cvetke ........................ Ce-ar Jožef II................. Cveiina liorngrajska ............ Čarovnica ...................... ('rni panter, trd. rez. .......... bron. ............ f'ebeliea ........................ Črt ire iz življenja na kmetih____ Nova Erotika, trd. vez. I •-•> Naša leta. trd. vex. ............ •5l' i broSirano ................. .170 i .G: Na Indijskih otokih ............ .40 Naši ljudje .................... .25 Nekaj iz ruske zgodovine ...... .fit Nihilist ........................ .3.' Narodne pripovedk* za mladino .. .2»' 2(| Na- krvavih poljanah. Trpljenje In 80, strabotp z bujnih {»ohodov btvše- .7; .8« ga slovenskega |Hilka ........1.30 KNJIGE ZA SLIKANJE: 1.— Mladi slikar ....................."3 .;t» Stike iz pravljic ...............73 .10 Knjige za slikanje dopisnic, popot. ..33 na z barvami in navodilom. .40 Mladi umetnik ..................1.20 .80 <>rn»~ki vrt«*- ...................1.20 .70 Zaklad za otroka ................1.20 .70 ,so IGRE: Beneški treovec. I^rokaz v 5. »lejanj .60 .30 Onm de IV-rsera^. (k-roičiiH k.-.10 mcilija v peiih uejuujih. Trdo tc- zano ..........................1.70 Edeta, drama v 4. dej. ...........60 Marta. Semenj v llichuioiidu. 4 dejanja .......................3(1 Oh vojski. Ijrroknz r fttirlb slikali Tončkove sajne na Miklavšev ve- čer .Mladiu>ka l^ra s t»erjem v Ob 30 letnici I>r. Janeza E. Kreka .23 j* d''ja,njil> .................. Onkraj pragozda ..............«0 1 -K. drama v J dejanjih s pr d- Odkritje Amerike ......ij:m- vex. Pasti in zanki ..<« Pater Kajetan .60 i .45 Pinp inski otok an Covest o sedmih obešenih . Pravica kladiva ......... ■r,0_ Pahirki iz Koža (Albrceht* •23 Pariški zlatar ............ .35 Petelinov Janez , jj|| "ti". t ' « I "IV I . 1 .......... ,<13 ......Revizor. 3. dejanj, trila rezana .. .75 Ijetnik care vine, reseloigra v "J. dejanjih .....................30 Veronika DeseniŠka. trda ve*/. ____1.30 Za križ ;n svobodo, Icroka?. v .">. dejanjih .60 .30 Povesti. Berač s sfopnjir pri sv. .40 Roku ........................ '35 ti. i 1 s.-m (;. rlind.. na^proTi s<> v. dn«» tujku. T<> je «r<»Tcivo krivično l>on liiSot iz Manhe Drobiž, salbi car in razne povesti — Prihajač, m»ven Z naših pora ..................1.- .25 :: snopič. Mlin pod zemljo. Sv. .33 .60 .60 od metic. I :i ve itd a i*. ne,kaj je v meni. česar ne m<>n*m premagati. Skoro 1» iineunvaia ne/;in|»;inje. X»'zanj>anje v njeno jM)štenust meni nasproti. je občuteJc, ki me svari ]»t*ed njo. kot svojo Hennmjr „■ /.rl /amišlje>u«> predse. Nato |»a rekel p«w'*iisi. kol trbotavljaje: ■— Jaz .mam »»ličen občutek napram (.Jerlindi. Moram pa fi nekaj pri/,noti. kar mi je padlo v oči. Ko »»Ta nenadno odpo-Tovnla v glavno iimMo, s.tm hotel priti -ko/j tvoje ^oilie. ri tem }>riše| skn/i ilašena ter prestrašena. I jaz. Imel sem občutek, kot -da je imela kak nedovo-pri tvoji pisalni mizi. ■ je pokril / temno rdečico. \" njenih očeh je za- Po stran klobuk .... Pri stricu .......... ^ Prst božji ......... 40 ®IraPre^anove zeodbe ..Neža. Sanje ........M .33 snopič. Vest a I ka. Smrt Marije Njiva. Stanta — 60 .50 .5) .4 .................. Devica Orleanska .............. Duhovni Imi j ................... Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki ....................... Elizabeta ...................... Fahijola ali cerkev v Katakombah .4 arovška ukharica ................ Kran Baorn Trenk ............ Filozofska zgodba .............. Era Diuvolo .................... Oozdovnik (2 zvezka! .......... (Jodčevski katekizem ............ (Gostilne v stari Ljubljani ...... Grška Mytologija .............. (iusarji ........................ Hadži M u rat 1 Tolstoj ) ........ Rektorjev meč ................ Hči papeža, trdo vez............. Hudi časi. Blage duše. veseloigra .75 Iliša v Strugi ...................50 Hedvika.........................35 Helena (Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. .........35 Patria. povest iz irske junaške do- dolH' .........................30 l'o gorah iu dolinah ^(p device. Marijin otrok ........ 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška j*.-,j deklica. Materin blagoslov .... t.",, snopič. Turki pred Dunajem. Eabjola in Neža ............ '-U snopič. Sv. Just; ljubezen Marijinega otroka .............. .80 .30 .3(1 .30 .3« Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- SHAKESPEARE VA DELA: kovnjačev na Kranjskem .50 Maehoet. trdo vez. .6(1 .3(1 .1.2« .2* .60 1 — .75 .60 .75 .1.— Humoreske, Groteske in Satire, vezano .................. broširano ................ Izlet gospoda Broučka ....... Iz tajnosti prirnde............ Iz modernega vsota, t rilo vez. broš. je profila, vsa razburjena. On je storil to. ne -da bi vprašal zaliaj. .losta je odprla tajili pred »I ter jra takoj zopeti šum. natančno isti! Kaj je bilo to.' Mlada /ena je stala za trenutek kot oliroinljeua ter zrla pred- M«. I*osta!n je zelo bi-'da. Kom čno pa si je potegnila z roko preko ir _, . ' 1 i Igračke, trdo vez.............. 1 u. kot da se hoče iynebit.i nekaj nadležnega. ] broširano To tj h-.mi jKivedat . Jleilirn^. \"i».liš tukaj. — ta pisalna ' Iffralee ........................ 11. /a. katere m- preje iioslnžcvala tierlinda. ima taien predal. < \ er- 'JaK"^e ...................... , . , .. ' . Janko in Metka (za otroke) ____ I 1 da 1111 j.i je pok;,zala kmalu potem, ko sem prišla na Namberir. Jernač Zmagovac, Med plazovi.. \;i.-,l.i me e tukii.j "1» p - ilni mizi — in jaz >em ravno pisala hvoj - Jutri (Strupi trd. v............. dtievn.kazati varno ultrivali-s e za moj dnevnik, kjer bi jia ne na še t niti liajner. kajti ta skrivni predal ni znan nikomur k«t njej sami. e je ozrla nanj z velikimi očmi. — Istila st ni ^'a na svojem starem ineslu. Imela sem neilolo-ent občiitt k. ki me je svaril pred tem. da bi >e poshižila te^a tajne- predala. Le nevarne stvari r»em včasih položila vanj. JMojejra dnevnika p;i nikdar. Kljub temin pa nisem nikdar mislila na to. da bi Gnrlinda kdaj odprla moj tajni predal. Ti >i lahko predstavljaš, kako je moralo uplivati name tvo — Seveda. Jaz Geirliiulo na tvojem dnevniku. Ali pa slutiš kaj! J ost a je zmajala z irlavo. .RO .60 .1.20 .50 1.60 ' broširano............. Otlielo ................... *:i0 Sen Kresne noči ........ Poslednji Mehikanec ] Pravljice H. Majar ,r< Preiltržani. Prešern in drugi svet. niki v gramofonu ... „ .... ... i(Ivan A lii rev] it i Ranjena riir VI !ff| Maje, trda vez...l.—-J grUili|i ivzlnja ^ I tice selivke, trda vez .......... 75 ' bikova dama ( Puškin 1 .........30 Pred neviht« ................/v.rna pov^r. 1M1 sfr.. br^ . Pravljice Miičinski) ...........» „ 1J I iban Rozmani T«stament, ljudska drama v 4 dej., bn»S. ^ lnr> strani .................. .9»' .7«' ' SPLOŠNA KNJIŽICA: .2o broSirano Št. '2. (Rado Muniik) Na Bledu, izvirna povest. 1S1 str. I'ravljice in pripovedke (KoČutnik) 1. zvezek ............... zvezek ............... St. 4, (Cvetko <>olnr) .5(1 .35 .40 ** . »»"»ari Poletne I klasje, izbrane jK-smi. str., .60' broslqpno ..................... Znamenje štirih ( Ho.vle 1 ........50 .30 Zgodovinske anekdote .......... '30 .30 Z ognjem in mečem .............._ _ j Zaročenca, milanska zgodita \/. ir,. --a stoletja ........................3_ • Zgodbe zdravnika Muznika.....! ^70 •30 Zvestoba do groba ............!.L60 "opotniki .................. Poznava Boga .............. Pirhl ....................... i'ovodenj ................... Praski judek .............. PriseBn Hurunskega glavarja Prvič med Indijanci ........ Jill 10. junija: Cuiuniuu«. ChcrU>urg, iit«mea 12. junija: >laureiMi)ia. Ch«?rb- rg Lciulhau, ClitrU t.^. Junija; Ftaiice, Havre Laelzuw. lirem a 14. junija; 1 tumeric, Ch b<.>ur| Kott^rdam. »oulogne »ur Mer. Rotterdam Minnesu* Boulogne iur Mer 15. Junija: Alben UaJIlti. Cherbourg. Ilamburg i*r«r»iij»nt Koo«e\elt, Cb#rbourg, iliemeD Conte Biajicamano, NapoII. Genov« t? junija: UetMjlute, Cherbuurg. iUmliurf 18. junija: Kariaruli«. Boulogne »ur Mer Bre- mm 19. junija: lir 0« Krante. Havre AquiunU. Ch«rl«»urg »-ivork'i? Muhiiiftun, Cherbourg. Br«nirn 20- julija: Stuttgart, Boulogne »ur Mer. Brani en 21. Junija: MajmliC. Cherbourg I'ennlaml. Cherbourg. Ant*crp*n AniJlfrdsm, B<>u:<'gne »ui M»*r, llnterditm rtoma, Napoll, Utnova 22. Junija: Mlniii>ti)i)ka, Cherbourg Si I^utn. Cherbourg Hamburg 20. junija: Pari*, tla vi« t-a»urniji. Trat 26. ("unija: Krr^ngurln. r"herbnurg Anteri-a. Cherbourg. Bremen 2T Junija: Ot>-mi»ic, Cherbourg Clierb'.urg. Bremen Berlin. Cherbourg, Bremen 28. junija: l-rinidoritp Wilson. Trm Statendftin, Boulogne »ur Mer. Rol ti»r ndam, Boulogne «Ur Mer, r,,i terdsi m 3. julija: Homeric. Cherbourg President Harding, Bremen 9. Julija: M a jew tic, Cherbourg 10. julija: Atjuitatita Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 12. Juha: l^ria. Havr« VuUania. Tr»t (Islet) I-ijiland. Cl.erbourg. Antw*rp*n \ «l-nd:im, lU.>uluogne iur Mer K-.t* t^rd.tm M rinte 'U, Rk>ui«|tne »ur Xler 13. Julija: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 1« Julija: K^rinuhe. Boulogne »ur Mer. Bremen K.-Herd-am. Boulogne »ur Mer, R»»t-terd.tm 17. julija. PreMdent Ri»h««II Chertw>urg. Br«-rn en 18. Julija: ^woiSArt. l-'Ul ■sne »ur Mer, lire-men 19. Juli ja : t'r.n.e Havre «•1 m ;>!<•. «„-herlw.urK IVr.Jitand. Cherbourg. Aniveri-en 20 Julija. Miutn-tonkn. Cherbourg A I'. rc Rajlln. f'herU.ur* Hamhurg <""i,te Btancanian.i. Napnll. Genuva 23. julija Berlin. Cherbourg. !trcm»n 3* Juli |a: Maureianla. Cherbourg <;«.trr- Washington Cherbourg Bre- H»vre icinvnt poiet- 26 fulija: lie oll. Oennvn 27 julija: Belgonland. Cherbourg, Anfwerpen st t.oi(U. Cherbourg. Hamburg l.evlathan, Cherbourc Minnekahda. Boulogne nur Mer 31. julija: T»r-s>1on. Cherbourg Bremen Amerl.-a. Cherlw^urg. Bremen Cherlmurg 4 julija: Milwaukee, Chet l^>urg. Humbu g Muenchen. Boulogne »ur Mer, Ure men 5. julija: He de France, Havre Veendnm. Boulogne aiir Mer. tba terdam Augustus. Napoll. Cenovs 6. julija: Minnewaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Autwerpen De.:tschland. Cherbourg. Hrunhurg Republic, Cherlwurg. Bremen R DNI PREKO OCEANA: NaJkrajia In nsjbolj uoodna o»t sa ootovanj« na ogrnmnih oarnlkiK: ! .France 13. jun.; 1. julija. <6. iv t lie de Franco 19. jun.; 5. jul. ("<>h |v\|noči> Paris 25. jun.; 12. julija. («>b polnoči) NajkmJUa pot p.i leteinicl Va»kd< Je v piMiebnl kabini t vaenjl m-'dernl-ml udobnoeil — Pijana In »lavni« franr^»ka kuhinja laredno niake cene Vpralajt« kateregnkolt poobIal««nega agenta kil FRENCH L>NI 1t STATE 8TRKET NEW YORK. N. Y. RAZNE PESMI S SPREMUEVA. NJEM: .1.— .80 .75 .31) Prepanjanje indijanskih mlsjonar- _______ jev ........... .........^ .301 PESMI IN POEZIJE: Itinaido Uinaldini . Robinzon ......... Robinson (Cm see) .301 Rabi ji, t rr, Zober — Tujjomer broširano ...............0.. Kako sem se jaz likal ( Alrsuvee 1 I. zvezek „........ Kako sem se jaz likal (Alešoveel II. z v............. Kakn sem se jsiz likal (AleSoveel III. zvezet ........ Korejska brata, povest lz misijo- iiov v Kur«'ji .............. -•poročilo. I Kmečki punt, trd. vez. •ieer ne inorein nii^liii, k.i j hi nunrlo zanimati'.r '"°s........................ Krvna os vet a lurčifevi spisi: Popolna izdaja vseli 10 zvezkov, lejio vezanih ..................1Q._ .75! Revolucija 11a Portugalskem ____ ^ Gregorčičeve poezije ............ .60 Romantične duše (Cankar) ...... Godee; Pored narodnih pravic o Razkrinkan, Habsburžani .......50 Vrbkem jezeru. (A. Fantek - Roman »reh src ................L30 Trdo vezano .......... .. Roman zadnjega cesarja Habsbur- I Ketejeve poezije trda vez ... .80 .80 1.— I.S3 .40 .50 .40 j Rdeča in bela vrtnica, opvest Slovenski šaljivec ........... " J, Slovenski Robinzon, trd. vez. ' Suueški invalid ............. .60 .60 Skozi širno Indijo ... Sanjska knjiga, mala j Sanjska knjga. nova velika 60 Sanjska knjiga Arabska____ Spake, humoreske, trda vez Strahote vojne ............ 1*^(1 smrti. 4. zv .......... Skrivnost najdenke ........ 30 Smrt Pred hiSo .......... 1-5* j Kraguljčki (Utva) ____ ^U J trdo vezano ........ .40 Moje obzorje, diangli ... ...75 Narodna pesmarica ____ .35 .50 .60 yo .75 .1.10 .65 .8« .1.55 .40 .30 'rimorske pesmi, (tirudiui, vez. .35 -JO I Kuhinja pri kraljici ' gosji nožiči .50 \ Kaj se je Markaru sanjalo_____ Strup iz Judeje da je mi uiiati. - Xe ja/ si in* morem misliti ničesar. - Xo. moirotM- je bila le radovednost. Jaz lud je b:!a tukaj \ slabem namenit, vendar pa vem, da sem vul isti i da je bila ona v zadreg-i. Na vsak ntrčin i>a 1»ok dobno stori-se ne iK>shižis tega tajnega predala. Tega gotovo ne bom storila, llenniug. Strašen obeute-k. di krog M'bc M o veka, kateremu ne moreš brezpogojno za- Kazaki 8« Sp°m!n z,iane^a Potovalra Kmetske povest, trda vez....... 1— Stritarjeva Antholo-ija trda vez i ne morem prise- . Kraljevič berač..................30 l>r,,c Križev pot. rnmnn (P.nri tnl. rez 1.10 K rižev pot patra Kupljenika .70 ls<° S<,sto' Invest iz A h ru cev .. Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- I^evstikovi zbrani sipsi ..................man — To si lahko predstavljam. Na vsak način pa bi bilo treba Mori* i mvkaj, da >e zavaruje človek }>red išpijmiažo, naj .se jo izvaja iz tega ali onega razloga. IV je bil najin sum upravičen, potem ui bilo (ferlinda tukaj niti prvič, niti zadnjič. - Kaj je trfba storiti i — j<> vprašata ona, vsa zbegana. Jta^mišljatl je za trenutek. Nato pa je vzel hitro kos papirja t«r napisat aianj: — Ne hodi. ves' MMokaj. kajti drugače le bodo razkrili, kljub Vsej previdnosti. T') j«- {Krka/al »I ost i. — Poglej, ta list priloži v tajni pr«»da!. Ce ga bo tierlinda našla, bo zapazila, da snto jo preglctlali. To si bo za^Kimnila t^r ne bo več špij«.jiirala. Ce pa je naše nezaupanje iiiMipraviečno. ne bo sploh. T/dela lega listka. Josla je listega prt-e.ilala ter ^a. vsa zamišljena, parkrat zgeni-la. Nato pa pa je položila v predal, z znakom zoj>emnsti. — Ab, 'kako grdo je to! — je vzkliknila. — Čakaj za trenutek. Zapomni si natančno, kako leži ,ta listek. < e M* ga bo Geriinda dotaknila. Ih> mogoče izpremenil svoj ] ki loža j. Nato 'boš imela dokaz, da je bila tukaj. JoMa si je natančno ogledala lisle«k ter prikimala. , {i>aij# prihodnjih.) Narics (truden 1. broR..... Shitne (Albreht > broi........... j""^ Pohorske poti (Glasen hru.š..... •f^ Pesmi Ivana Zormana: ! Originalna slovenske pesmi in prevodi znanih slov&n*kiIi jiesmi -^Ij v angloščini ............. .6.-» Prešernove poezije ........ J»0 .75 1.5t .00 .80 .30 .SO 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Tomeva koča ............. Sonet je — Romance, balade in Študent naj bo. V. zv........... legende — Tolmač (Levstiki ...70 Sveta Onovefa .............. 2. zv. Otročje igre v pesencah — Sveta Notburga ................ Različne poezije — Zahavljiee in 1 pusiee —" Jeza na Pa mas, — Ljudski Gals — KraljfKlvorski rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Spisje, male povesti Trdo vezano..........J.— Svitanje (Govekar) ............1._ 5'_*T'-Slika in njegove Stezosleiiee ..................... .so .10 Šopek Samotarke ................35 Sredozimci. trd. vez. liroš. .......... .50 .35 .35 .35 .60 .40 .35 kritike in polemike......... Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trjrovee. Ku|>čijski stražnik. V-rHilnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca, r»u. hovnifa. Itd................. Marjetica ...................... Mladi gozdar. broS. ............ Moje življenje .................. Mali Lord ................. Miljonar brez denarja ....... Mrtvo mesto ................ Malo življenje ............. Spomini jugoslovanskega dobre- volea, 1914—1918 ............1.25 Slike, Mož s raztrgano dušo 1.— Sveta noč ......................30 .60 Svetlobe in senee .............. 1.20 so ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI •jjH L z v. Vojnomir ali poganstvo____ «» 2. z v. Hudo brezdno .......... 3. zv. Vesele povesti ............ 4. vz. Povesti in slike .......... ['' 5. z v. Student naj bo. Na& vsakdanji kruh...................... .65 Maron. krščanski ih'č»-k iz Libanona .......................3.1 .35 .35 .35 Ji5 .35 SPISI ZA MLADINO: (GANG L) Mladih zanikernežov lastni živo-lopis ........................... 2. zv. trdo vezano. Pri|»ovedke In Mnderija, roman .............. 1.10 pesmi ........................ Mlinarjev Janez ................ 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 |k>- Musollno .......................40 vesti ........................ J>0 Oton Zupančif: Ciciban, trd. vez............. Sto ugank ................... V zarje Vidove, trd. vez ....... Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka pesalj za sloveu-sko mladino. Trdo vezano .... Zlatorog, pravljice, trda vez .... PESMI Z NOTAMI: 1.25 .60 .50 JO .90 .«0 .9» ,M .1.10 .. 1.j .75 MEŠANI in MO*KI ZBOR Priložnostne pesmi (GrataI .., Slovenski akordi (Adamič) : .. I. avezek ................... IT. zv*2ek .................. Pomladanski odmevi. 1. in II. zv., vsak ........................45 \meriska slovenska lira (Hohuar) 1.— Orlovske himne (Vjdupivec» .^..1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ...................4fi MO^KI ZBOR Trije moški zbori (ravčič) — Izdala Glasbena Matiea ........ .40 Narodna nagrobni ca (Pavčiel .. ^5 Gorski odmevi (Laharuar) 2. zv. .45 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) .........L25 Stirji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................... .45 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .43 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matiea ....................15 Srce Jezusovo. jn-snu na čast sreu Jezusovem. (F. Klmovec) ...50 livalrfe Gospoda v njegovih svetnikih, jn'snii na čast svetni- kon. (Pnimrh .................10 . 10 obhajilnih in 2 v časi presv. Srcu Jezusovemu, ((iruiui .......35 Domovini, (Foes ter > .............10 Izdala Glasbena Matiea Gorske cvetlice ( Laharnar) četvero in jH-tero raznih glasov.....451 Jaz hi rad rudečih roz. mutki zl>.nj ...........................2.— Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Alja«l —• 3. zvezek : Psalm 118; Ti veselo [Kij: Na dan; IHvna n-»č ....... 5. zvezek: Job: V mraku: I»nera nam priitelji žar; Z veneem tem ovenčam slavo; Trislar ...... •». zvezek: Opomin k veselju : Sve. ta noč: Stražniki: Hvalite Gospoda: Oltčutkl: «moro4iira Iskrica; Pri svndbl; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo zvezek: Ti osrečiti jo hotl (mešan z!»or>: Ti osrečiti jo bnti (moški zlM>r» ; Prijatelji in son-ea fthesjin zbor) : Stoj!, solnčiee stoj; Kmetskl his! ............. CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ....................1._ 12. Tantum ^rgo. (Premrl) ____ .5« Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ................... Slovenska Sv. Maša. za mešan zlmr. s spremljavo crgelj ................30 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ............ .50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nilori (Gerbiči .............. jj® NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tarabu- raški zbor in pelje. CBajuk) ..1.30 Bom šel na planince. Pudpurl slov. na r. |H-smi. (Raju k.............— Gorenjskem je fletno..........L— NOTK ZA GOSLI S SPREMLJCYA V AN JEM Kl^VHU Ar Ispavauka .....................79 NOTE ZA KLAVIR: .15 .15 .15 Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ..................1._ IJubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) .....................40 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, dupat ...... .46 Newyorske. Različne. du<*at.....40 V elikonočne, božične in novoletne dueat .............................. Iz raznih slovenskih krajev, dueat .40 Narodna noša. ducat.............,44| posamezne po .................95 .40 i .4« ,4fl ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija ... LW» Stenski zemljevid Slovenije na moč-nini papirju s platnnnelral pregi-M ..........................7.50 I Zemljevid Jugoslavije .......... .30 i Zemljevid: Slovenske delete In.... I«, Istra ........................ JiO Pregledna Karta Slovenija.......40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Ordtr ali postne znamke po 1 aH 2 centa. Ča pošljete gotovino, rekomandirajt* pismo. Ne naročajte knjig, katerih tri 9 r.eniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St, New York