Štev. 1500. V. 1921. Lavantinske škofije uradni list n—n i m ■-rm ..-ar. Vsebina. 24. Poslanica o slavljenju tekočih jubilejév sv. Jožefa, bi. Itanizija in zlasti tretjega réda sv. Frančiška asiškega. — 25. Napoved cerkvene in nadarbinske imovine zavoljo pristojbin sitega naméstka. — 26. Slovstvo. : .. 24. Poslanica o slavljenju tekočih jubilejev sv. Jožefa, VI. Kanlzlja In zlaifì tretjégà réda sv. PritiČISKi aslSkéga. P po božji milosti in božjem usmiljenju Lnezoškof Lavantinski, pošlje častiti duhovščini In ljubemu ljudstvu svo^e Škofije pozdrav In sefafšiKi blagoslov téf jim želi milost In mir ter vse dobro v N jedi, ki jé privò Ili VéCAo vzVelfčanje ! Reformamini in novitate sensus vestri! (Rimlj. 12, 2). V Gospodu Bogi* ljubljeni verniki! Benedikta XV. z dne 25. julija 1920 in po navo- re o s n u j t e se v obnovi svojega duha! Tako je bogomodri apostol Pavel opominjal rimske kristjane, katerim je v prvem razdelku svojega jim poslanega duhovitega lista opisal dragocenost prave vere, ki edina pred Bogom opravičuje in posvečuje človeka. V drugem razdelku, počcnši od dvanajstega poglavja, pa jih je klical in vabil k pobožnemu dejanju, ki se mora družiti z vero. O, ominjal jih je k obnovi krščanskega duha v ozirom na čednostno življenje, na dobrotljivost do sobratov, na ljubezen do sovražnikov, s pogledom na gorečnost, potrpežljivost, stanovitnost. Ti Pavlovi glasi in klici veljajo v celem obsegu katoliškim kristjanom sedanje tako nemirne kakor nevarne dobe. Ne ravnajte se, jih roti, po tem svetu, ampak premenjajte se z obnovo svojega uma in srca, da izkušate, kaj je dobra, prijetna in popolna volja božja ! In to reformo, to preobrazbo krščanskega mišljenja in življenja si, ljubi moji, iz-lahka preskrbimo po iskrenem slavljenju izrednih jubilejev, ki tečejo letos in jih praznuje naša modra mati sveta katoliška Cerkev. Pred vsem obhajamo velevažno petdesetletnico, odkar so papež P ij IX. blaženega spomina proglasili dne 8. decembra 1870 krušnega Očeta Jezusovega in moža device, Marije, sv. Jožefa, za patrona ali vari ha vesoljne svete Cerkve. Vsled krasne okrožnice Bonum sane at salutare papeža dilih mojega pastirskega lista od dné 30. novembra taistega leta1 se prav pridno slavi po obsežni škofiji pomenljivi jubilej mogočnega zaščitnika katoliške Cerkve, sv. Jožefa, ki se edini vselej imenuje za Jezusom in zi Marijo ter je tako pač največji vseh svetnikov božjih. Sv. Jožef je népopisnéga pomena za sedanjost. Če sé bO vneto Častil, zaupno na pomoč klical in zlasti če se bo v njegovih poglavitnih čednostih, v močnovernosti, v božji zauphosti in ljubezni kakor tudi v pravičnosti, modrosti, treznosti in srčnosti zvesto posnemal, tedaj bodo ozdravele bolezni, bodo zacelile pogubilo zevajoče rane, iz katerih krvavi sedanji človeški rod ih ki so slabover-nost in obupnost, medsebojno sovraštvo, zame'tova-nje autoriteté ali uporriost, hlepenje po uživanju zemeljskih dobrin, delamržnost, pozaba zadnjega najvišjega cilja, za katerega je Človek vstvatrjen, odrešen in posvečen. V nezdravih là dejanskih razmerah ponuja dobro zdravilo obisk' delaVriice Jožefove v Nazareth. Tam se človek navzame vsrtksébne ljubezni, se napolni s spoštovanjem do zakonite oblasti, se navduši za treznost in zmernost, se i/pOd-budi za delo v svojem poklicu in stanu. V ndždte-ški tesarnici sv. Jožefa se dobi najpotrebnejše 1 Lavantinske škofije urafltii list. V MatibofU, dne 4. decembra 1920. ŠteV. IX. odst. 69: str. 133—135. zdravilo : povrnitev k luči svetega evangelja in tako k večni luči v nebesih. Iščimo torej zmeraj mamo vsi varstva, v notranjih in-zunanjih nevarnostih pri sv. Jožefu! Kdo je boljši varih naš kakor tisti blaženec, kateremu je Oče nebeški izročil svojega Sina v zavetje, pa mu je zaupal svojo hčer preblaženo devico Manjo v preskrbo in hrambo? Pojdite vsi k Jožefu vi, duhovniki in redovniki, in učite se od njega, V zveličarju se vedno spodobno bližati in ga v presvetem zakramentu ljubezni goreče moliti in s čistim srcem prejemati ! Pojdite vsi k Jožefu vi, starši in redniki! Nihče vas ne more bolje podučiti kakor odbrani oče in rednik Jezusov, kako da morete in morate izpolnjevati svoje dolžnosti do vam izročenih otrok. Pojdite k Jožefu vi, mladeniči in mladenke; in prosite ga pomoči v vseh nevarnostih! On je obvaroval nedolžnost do smrti in je svoje srce ohranil čisto vsakega greha in madeža. Pojdite vsi k Jožefu vi, otroci! On je varoval Dete božje, on bo tudi väs sprejel z ljubeznijo, in bo vse vaše prošnje priporočil božjemu Prijatelju otrok. I Pojdite vsi k Jožefu vi, krščanski delavci! On je ljubil delo» varčnost in zadovoljnost z malim. Pojdite k Jožefu vi, siromašni in zapuščeni! On je ubogo Dete in njegovo Mater živil in branil ; on bo tudi vas branil stradanja in bo lajšal vaše težave in nadloge. Pojdite vsi k Jožefu vi, bolni in trpeči! On je bil krušni oče čudodelnega Zdravnika, ki je ozdravljal bolnike vsake vrste, kakor slepe, gluhe, mutante, kruljeve in vodenične; in od njega je prejel posebno milost, izprositi zdravje vsem trpečim, če jim služi to v vzveličanje. Končno se zatecite k Jožefu vsi, ki čutite, da se vam bliža ura ta zadnja. Saj je bil on varih tistega, ki sodi o življenju in smrti. Sv. Jožef vam bo izprosil blaženo smrt, da hote mogli s Simeonom klicati: Zdaj odpusti, o Gospod, svojega služabnika v miru, ker moje oči so videle tvoje vzveličanje! Reformujte ali preosnujte se, kristjani predragi, po vzgledu in s pripomočjo in na priprošnjo sv. Jožefa v krščanskem duhu ! Ta duh naj prešinja zasebno in javno življenje, naj veje v družinah in občinah, naj zapoveduje v društvih in stanovih, naj vlada v delavnicah in tovarnah, naj gospoduje v župnijah in županijah, pa naj kraljuje v deželi in državi. Le op pozna prave cilje in prava pota do stalno dobre sreče. Le krščanski duh prinaša blagobit in blagoslov,, Politiški preporod človeške družbe po evropski vojski ne da se izvesti brez preporoda moralnega bitja v človeku. Da pa se človek preporodi moralno, treba mu je, da spozna in pri pozna svoje zablode in vse slabe posledice, ki ga čakajo, ako ostane na stranpotu. Potrebno je, da se človek zdrami, da se pripravi pa vrnitev, čeprav še toli težko, s krive steze na ravno pot. Nravno poboljšanje ljudi bo tisti ječmeni kruh, ki bo nasitil tisočere, pa bo še preostalo polnih košaric. Drugi znameniti jubilej letošnjega leta je štiristoletnica rojstva glasovitega moža, ki se je vedno sam preosnavljal v obnovi svojega uma in srca, pa je tudi neumorno deloval za bližnjega preobličenje v katoliškem duhu. Po svoji apostolski gorečnosti v oznanjevanju večno veljavnih resnic je bil najiz vrstnejši pospeševatelj cerkvene reformacije v šestnajstem veku, v dobi deformacije. Njegovo načelo in geslo je bilo: Reformamini in novitate sensus vestri! Premenjujte se z obnavljanjem svojega duha! Ta mož svetovnega imena sl uje zlasti po svojih ljudskih katekizmih, po katerih je tudi v Slovencih dobro znan. Peter Canisius se je rodil v Nimvegenu na Holandskem dne 8. maja 1521, torej v letu, ko je zloglasni Martin Luther započel svojo varljivo in kvarljivo reformacijo. Doma je bil vrlo dobro od-gojen tako, da se je, še le štirinajst let star, že podal na vseučilišče v Kolonijo, kjer je postal magister modroslovja. Dne 8. maja 1543 je vstopil v družbo Jezusovo, ki je bila pred tremi leti isnovana. Zaslul je kmalu po svojih jasnih in ginljivih pridi gah. Kot temeljit teolog se je udeleževal sijajnega cerkvenega zbora v Tridenti! in v Bolonji. Dne 8. septembra 1549 je položil slovesno redovne obljube in je prejel nemške pokrajine za svoje delovrfb polje. Deloval je na Bavarskem in na Saksonskem, na Tirolskem, na Poljskem in Švicarskem. Mesta Dunaj in zlata Praga, Moguncija in Ratisbona, Vircburg in Avgsburg. Trevir, Kolonija, Strasburg, Osnabrik so ga videla na svojih pridižnicah in slišala njegove navdušene prepričevalne govore. Na Dunaju, kjer je od leta 1552 do 1556 nevtrudno sejal seme božje besede, je spisal svoj epohalni večji katekizem, ki je bil prvikrat priobčen leta 1554. Črez dvanajst let je izdal svoj mali katekizem. ' Katoličani so dobili po neustrašnem nastopu Petra Kanizija zoper nasilne krivoverce zopet pogum do odpora napredovanju krivih ver. Kot provincia! redovne pokrajine v Nemčiji je neprenehoma skrbel za promulgacijo ali objavo prekoristnili do-ločeb tridentinskega zbora. Leta 1569 je odložil težko butaro ter se je popolnoma posvetil slovstvenemu delovanju, ki se je raztezalo na izdaje cerkvenih očetov, na obrambne in zavračne spise, na homile-tične in katehetične razprave.1 Od delavnosti izniu- > Summa doctrinae christianae sive Catechismus major. Vienae 1554. — Institutiones christianae pietatis seu Catechismus parvus. 1566. Ta katekizma, večji in mali K a nizi j, neštetokrat ponatisnjena in preložena v mnogotere jezike, sta vodila do druge polovice prejšnjega stoletja verski pouk v ljudskih šolah in Se zmeraj stojita pozneje izdelanim katekizmom častno in nedosežno ob strani. » V novejšem času se je mnogo slovstvenikov pečalo s pojasnitvami življenja in delovanja Kanizijevega. Jezuit Oto čen in ud starosti sklonjen je v švicarskem Friburgu na god sv. apostola Tomaža dne 21. decembra 1597 umrl v 76. letu svojega življenja in v 54. svojega redovništva. Čislali so ga kot modrega svetovalca in zanesljivega poročevalca o neznanskih po nesrečni reformaciji nastalih zmedah, neredih in prepirih v Nemčiji blagi papeži Julij III. Pij IV. in Gregorij XIII. Občudovali so ga sodobniki kakor sv. Ignacij Lojolan, sv. Franc Borgia, sv. Filip Nerij, sv. Karol Borromej, sv. Franc Šaleški, sv. Stanislaj Kostka. Ljubilo ga je ljudstvo in ga je častilo za svetega moža. Obravnave za njegovo beatifikacijo so se v Kirnu leta 1693 pričele in po dolgem prest an k u obnovile 1,29. Papež Gregorij XVI. jih je nadaljeval in papež Pij IX. jih je dovršil dne 24. junija 1864. Vzveličani Peter Kanizij je pazljivo zasledoval dejanske potrebščine, je imel praktične namene pred očmi v svojih podvzetjih, tudi v svojih spisih, namreč verski poduk ljudstva, povzdigo katoliškega življenja, izboljšanje duhovniške vzgoje, zavrnitev protestantskih napadov, zmot in prevar1 Najbolj mu je bil pri srcu pozitivni ali določni poduk krščanskega ljudstva. Vrlo dobro je poznal sveto Pismo, cerkvene očete in učenike, dogmatiko, sholastično modroslovje. Uspešno in blagoslovljeno je delal po tisku, ko je izdajal dela svetih očetov, med drugimi liste sv. Hieronima Stridoyčana, ki so doživeli najmanj 14 izdaj, ko je pisal učene knjige in sestavljal nabožne bukvice. Napravil si je načrt, ovreči vse krive nauke v obširnem dogmatiškem delu. Izšla sta dva oddelka, katerih prvi govori zlasti o pokori in opravičenju, drugi pa o češčenju deviške matere Marije, svetnikov, o celibatu. Tretji bi naj bil razpravljal nauk o primatu inz o Cerkvi — pa ni bil priobčen. Spis o devici Mariji, eno najboljših Marijologij, je francoski teolog in založnik Jakob Pavel Migne ponatisnil v Parizu leta 1862. Lepa razlaga listov in evangeljev po rimskem misalu je doživela mnogoštevilnih izdaj v latinskem in nemškem jeziku. Največjo slavo si je pa pridobil apostolski mož s katehetičnimi spisi. Hitro je spoznal neobhodno potrebščino dobrega katekizma za preprosto ljudstvo. Oskrbel ga je v latinskem jeziku in ga je v letu 1554 prvikrat na svetlo dal. Bil je v kratkem preveden v razne jezike in ponovno objavljen v raznih krajih. Zboljšano in pomnoženo izdajo je Kanizij sam pripravil v Koloniji leta 1567. Braunsberger je po založniku Herderju v Friburgu v Brisgo-'»ji od leta 1896 sem izdal znanstvena dela bi. Kanizija v šestili debelih zvezkih pod naslovom: Beati Petri ( anisii S. I. Rpistulae et Acta. Collegit et adnotationibus illustravit Otto Hraunsberger 8. I. - Obenem je še priobčil knjigo Petrus Canisius. Fin Lebensbild. — Tudi jezuit Florijan Riess je spisal 1865 obširno delo: Das Leben des sel. Petrus Canisius. Iz te večje knjige se je oskrbela manjša ljudska izdaja. (12*. str. Vlil + 220). Ta katoliški veronauk se je bliskoma razširil po vsje Evropi. V sedemnajstem veku in kesneje so šteli prestave v nemški, slavonski (pač slovenski), italijanski, francoski, poljski, angleški, grški, etiopski, češki, španski, indijski, japonski jezik. Od te- dobe naprej so nastali novi prevodi,: novi komentarji k velikemu in malemu katekizmu patra Petra Kanizija. Vrhutega je požrtvovalni jezuit zložil več àské-tičnih del, pobožnih knjig, življenjepisov svetih tndž in svetih žen. Ljubi moji! V naši dobi se širi slabovernost in se šopiri mlačnost v pobožnem življenju. Zategadelj nam je treba vzgleda in pomoči blaženega Kani-1 zija, kije kipel žive vere in žarne bogoljubnosti Prosimo ga teh vzveličavnih čednosti zlasti prihocb njega dne 8. maja, ko se bo praznovala štiristoletnica njegovega presrečnega rojstva. Blaženi mis'ijcr-nar je z nami v tesni zvezi po svojem katekizmu. In menda ravno ta katekizem so avstrijski škofje leta in leta vestno izpopolnjevali, ga ob bližanju tristoletnice Kanizijeve smrti v rokopisu natisnjenega dali zopet in zopet popravljati od vešča kov ter so ga naposled soglasno potrdili, zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1894. Nadpastirji so se z vsemi mbčrfti trudili, da bi podali dobro dušno pašo, izvrsten katekizem, svojim ovčicam. In z božjo pomočjo se jim je to posrečilo. Nobeden katekizem sedanje dobe — škofje so vse primerjali —- ga ne doseza, kaj se le-preseza.' Bližajoči se 8. maj bo izreden blagdan- za velike množice katoliških kristjanov. V raznih škofijah bodo ta zgodovinski dan slavili v verskem veselju s sladko tolažbo in z vročo zahvalo za ohranitev svete katoliške vere. Prirodno krasna Švica se bo gotovo v tej slovesnosti odlikovala, ker je v posesti groba slavljenega blaženca. Dne 21. aprila 1732 je Lausannski škof Klavdij Anton Diidipg pisal papežu Klementu XII.: »Kolikor je Švica katoliška, ljubi Kanizija kot svojega očeta v Kristusu in ga časti kot apostola.« Posebne svečanosti so se vršile po katoliškem svetu leta 1865, ko je bil nesmrtni Peter Kanizij slovesno proglašen za blaženega. In ko je leta 1897 napočila tristoletnica njegove smrti, so trajale nenavadne slavnosti mesce in mesce. Tako bo to leto vsaj v katoliški Švici,1 imenito v mestu Friburgu, Kanizijevo leto. Gaji in travniki bodo da- 1 Zgodovina trudapolnega popravka in natiska novega 1 katekizma se nahaja v konferenčnih zapisnikih Škofijskih zborovanj na Dunaju. — Slovenski (veliki) katoliški katèkizfem (Nauk in najpotrebnejše molitve) je bil vnovič izdani Ljubljani 1920 z odobrenjem škofijskega ordinariata ljubljanskega in lavantinskega. Žal, da se je v naslovu prezrl pristavek v prejšnjih izdajah : Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje, zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1894. Petintrideset škofov ni prezir- 1 ljiva količina. Sicer pa ima novi natis obseg prejšnjega velikega katekizma z izpremembami-po novem cerkvenem-zakoniku. - • -V: j|li sočno zelenje in Trnovi bodo pošiljali štrene cve-ticpj cjA se ojkr^sijo cerkve, kapele, flltßrji, podobe in zastavg v ppčast bla#gpeg| tovariša Jelovega- -fi L|v|ntinci hočemo rečen» jubilej slaviti plasti s tem, 4a se bopio r|di učjli k»toličkegl katekizma »n 4,a bomo zvesto favpili svoje življenje po njegoyih rečno vgljavpih paukih, v?veličavpih opominih in nasvetih- Obenem pa bomo vestno skrbeli za to, da berep»o le dobre knjige in novine, spise in časnike, da jih po vseh močeh podpjranjo in širimo. O teh nujnih du||postjh sgm jaa H večkrat govgrjl v svojjh pastirskih listih in o pomenu, važnosti in kpristi katoliških časopisov sem pa s častitimi dušpbfli pastirji prav obširpo razpravljal na škofijskih sipqcjah leti ip l(4Q6. Dotični sinodalni knjigi vsebujeta prejioristne določbe in odredbe za-strap čit|pj| priporočljivih kpjig »n časnikov.1 0 rps, krščansko-k|toliškj škofljapi, trdne, ne-omahljive in Pssvstrašne vere n»m je treba. In imeli jo hotno, če boipo brali le katoliške knjige in časopise- Slabe tiskovine nam slabijo vero in nam kvarijo pobožnost. Zategadelj ve]ja tudi v tem oziru Pavlov krepki opomin : Reformamini, p r e o s n u j t e se v obnpvi svojega duha! Tretji imenitni jubilej bo od 16. aprila naprej praznovala nebrojpa faipilija frančiškanska in ž njo vred §e g| bo spominjal ves krščansko katoliški svet. In to milostno leto je sedemstolptnica blagoslovljene ustanovitve tretjega reda sv. Frančiška asiškega. Sam sveti oče Benedikt XV., papež ljubezni, so izdali dne 6. januarja 1921 prekrasno okrožnico Sacra profanim celebrati sollemnia, v kateri poveličujejo sv. Frančiška serafskega, povišujejo njegove neprecenljive zasluge za človeško družbo, opisujejo bisty.pni namen in pomen njegovega tretjega reda, naglaš|jo njega korist za naše dneve, vabijo k slavij epj,y njpgove sedpmstoletnice ter odpirajo bogate zaklade svetih odpustkpv za njegove udeležence-5 Z*re|, ah nam naj ne napolnjujeta radost in hvaležnost src, če premislimo vse blago in dobro, 1 Dr. Mihael Napotnik, Pastirski listi. V Mariboru, 1906. Str. 88 nsl. 712 nsl- — Idem, pastirski listi. II. knjiga. V Mariboru, 1916. Str 226 nsl. — Lavantinske ikotije uradni list. V Madborv, dne \0. februarja 1919, Štev, L odet. 3. Pastirski litt o Ihanski M- 8,fr,- ì~\\- — (lesta et statata Synodi dioecesànae |jri. lM coystbMe «-( eelfbjcW- tyVburgi, 1Y97-Cap. IV. De libris prohibitis deque approbatione et editione liVrorurn. Str. 237 csl. Gap V. De agtfbdj rationy circa ephemeride^, SV- 25% usi — Meyesaqq. LavantinR a,n. 19HH cogito ft M^burgi, 19Ó7- C^P- C\Yl De utilitate ac necesrsit|t^ bolorum djariorum. %• W, nel * Litterae es.cycli.cate sanetù#.si.mi P«try. ftenedicti PP. XV. ad verberabiles pratres ch? septj.mo saecuJo. evenute a t/ettio Ordine f^ciftcajii^) condito. D^m l$oma,e, %pud Sanctum Petrum^ ifl. Eipipbapia, Domini 1921. (L'oriento Serafico. Bolle-tino uffici^ie pqr la Celebrazione del VU Centenario del terz’ Ordine àsceacano. A». XXX 8o«a 3,1. Gennaio 1921. Num. III. Str. 65-77). vse lepo in veliko, kar je ustvarila ta osnova sv. Frančiška iz Asisa potekom dolgih sedem seku-lov? Ali ne bota nova ljubezen in navdušenost do tretjega reda vabili katoliške kristjane, da hitijo v vzveličavni red, kakor so hruli v dnevih njegovega ustanovitelja ? In ne bo li v srcu slehernega tretje-rednika dozorela želja in volja, jaz hočem biti pravi otrok očeta Frančiška, hočem biti zvest častilec in posnemovalec serafskega svetnika? Tudi tu velja Pavlovo vabilo in naročilu : Pre-osnujte se v obnovi svojega duha in srca! Saj je sv. patriarh asiški vpeljal tretji red, kakor tudi prvi in drugi, pravkar v prenovitev grešnega sveta. Temu obnavljanju še mora služiti danes in jutri in po jutrišnjem in vekomaj. Nekdaj je klečal sv. Frančišek pred križem v skoraj že razsuli cerkvi sv. Damijana in je prosil Križanega milosti, da bi spoznal svoj pravi poklic. In s križa zasliši besede: Pojdi, Frančišek, in popravi mojo hišo; blizu je razpada! Frančišek čuje glas in koj mu je jasno, da mora postati obnovitelj rušljive cerkve. Opomin je vzel dobesedno ter je šel in je popravil cerkev sv. Damijana, potem kapelo sv. Petra in zlasti drago mu cerkev Marije od angeljev, katero so mu darovali očetje Benediktini in ki jo je imenoval Porcijunkulo, mali svoj delež. Od tedaj je srčno ljubil sv. Benedikta, ki je bil tudi plemič iz Umbrije, rojen v Nur siji leta 480, in je obiskal njegov najstarejši samostan Sacro Speco ali sveto duplino v Subjaku. V tamošnjem zalem vrtu ga je neki benediktin naslikal na zid, katera slika bi naj bila pravi portret slavljenega asiščana. Dne 23. aprila leta 1893 sem obiskal znameniti samostan benediktinski v Subjaku in sem si natanko ogledal zanimivo slikarijo, ki bi precej odgovarjala sodobnim opisom Frančiškove zunanjosti : obraza in postave. Najmičneje ga je popisal njegov učenec in biograf Tomaž Celano. Pa da je bil sv. Frančišek poklican Cerkvi v podporo in rešitev, izpričuje doživljaj svetega moža v Rimu. Ko je poprosil velikega papeža Inocen-cija III. odobrenja in potrditve redovnih pravil, se je vrhovni poglavar Cerkve pomišljal. Ali po noči je v sanjah videl v svoj grozni strah, kako se podira velika cerkev lateranska. Že se je majalo mogočno pročelje. In tedaj prihiti menih, podpre fasado s svojimi ramami, in glej, mali preprosti mož raste in raste ter postane velikan, in cerkev je rešena. In v tem orjaku spozna bistrovidni papež Frančiška asiškega. Gotovo, Kristusovo cerkev v njenih udih prenoviti in njene naprave utrditi, je bila življenska naloga izvoljenega redovnika iz Umbrije. Izvrševal je težko nalogo po lastnem delovanju in po delovanju treh od njega ustanovljenih redov. In vrli reformator še danes ni mrtev, ne, on živi dalje in dela dalje v Cerkvi po svojem vzvišenem vzgledu, dela po gorečih članih svojih času še vedno prav pri- mernih redov. Zopet preti, kakor je pretila večkrat po telesni smrti sv. očaka Frančiška nevarnost, da se zmaja v raznih krajih Jezusova cerkev. Sovražniki, ki hočejo njene temelje izpodnesti, so vedno taisti : pogrez v nasladnosti, sebičnost, samopašnostf odtujenost od večnega Boga. Človeški rod naših dni je bolan, nevarno bolan. Nobeden zdravnik mu, ne inore pomagati, kakor le božji zdravnik Jezus K rh st us. Veleumni Frančišek je dal svoji dobi, ki je slično bolovaia, rešilno zdravilo po svojem in vseh svojih vzornem dejanju in nehanju. Jn taka rešnja zdravila nam še dandanes ponuja : ločitev od posvetnega duha, ljubezen do soljudi, vdanost neskončnemu Bogu. Te dare naj zlasti terciari in ter o'are z vsem veseljem in žarom sprejmejo iz rok svojega duhovnega očeta Frančiška. Njegov duh jih naj preveva skoz in skoz ! Globoko občudovanje in navdušenje nas mora prešinjati, če pomislimo, kako uspešno da je asiški človekoljub pomagal ljudstvu po vzdihu Jezusovem: Meni se smili množica; kajti ljudje nimajo ničesar jesti; in ako jih odpustim lačne na njih dom, bodo onemogli na potu. (Mark. 8, 2. 3). Medtem ko so tedanji stanovi živeli v blesku in sijaju, ko so se po nezmernem uživanju poze-meljskih dobrin omehkuževali in so tako moralni pogubi zapadali, tedaj se je ljudstvo globlje in globlje pogrezalo v versko mlačnost in nevednost, v popačenost in spridenost. Sovražnik je pridno sejal kokolj nevernosti, ljuljko nesložnosti in pristranosti. Vsled tega so razsajaj! hudi nemiri in prepiri, pa poboji in nasilja. Takovšen je bil dejanski položaj časa, posebej v Italiji, ko je javno nastopil močnoverni in globokopobožni ter krepkovoljni junak iz neznatnega Asisa. z Ako hoče kdo priti za menoj, naj zataji samega sebe in naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj! (Mat. 16, 24). Ni ga svetnika, ki bi bil bolje umel in natanje izpolnjeval ta Kristusov nauk, kakor je to storil čudoviti Frančišek asiški. Bil je čudež pokore, zatajevanja, mrtvičenja samega sebe tako, da je vse mlado in staro strmelo nad njegovim evangeljskim življenjem. Bil je puščav-nik, redovnik, apostol, dušni pastir in vodnik. Kakor sv. Pahomij, oče samostanskega življenja v Egiptu (umrl 9. maja 346), ki je utemeljil pri Tebah enajst samostanov, moških in ženskih, ter jim je dal lepa pravila, in kakor sv. Benedikt, očak menihov na zapadu (umrl 21. marca 543), ki je ustanovil svetovno znani benediktinski red in mu je zapustil svojo še vedno veljavno zlato regulo, tako je tudi Frančišek osnoval nebrojno družbo učencev in učenk, častilcev in posnemovalcev, je postal glavar moških in ženskih redov in družb, ki še danes polnijo Evropo in ostale dele sveta. Ime Frančišek straši mehkužnost, plaši po- željivost, obsoja mesen ost. Vendar bom govoril o ubož-nosti, ponižnosti, samozataji tega velikega poslanca božjega. Te tri kreposti so glavne'poteze njegovega življenja in krotijo tri glavne, napake sveta : lakomnost, ošabnost, častiželjnost. Obenem bom razkril bogastvo, katero mu je pridobilo uboštvo ; bom opi: sai povišanje, katero mu je priborilo ponižanje; bom pojasnil plačilo, katero mu je pripravilo samopre-inagovanje. Mislim, da najbolj ustrežem vernikom zlasti tretjerednikom, če jim pokažem čednosti sv. Frančiška, da jih posnemajo in da oznanjujejo kakor on z besedami in z dejanji božje kraljestvo. Če se hvali in slavi oče, se povzdigujejo tudi otroci. Vmes bom omenil važnost in korist tretjega reda v sedanjih okolnostih. O solncu asiškem naj torej govorim ? Težka naloga. Človek ne ve, kje bi začel in kje naj bi nehal. Frančišek s er a fs ki ostane za vse čase najizrednejša prikazen v zgodovini človeškega rodu. Zato pa prosim Mater božjo, ki je bila mogočna varihinja tistega, ki ga naj poveličujem, da podpira s sv. Jožefom in z bi. Kanizijem vred mojo slabo moč v glorijo božjo in v vzveličanje ljubih \ ernikov. Ave Maria ! Salve Francisce ! Kristjani predragi in preljubi ! se obljube Učenika večnih resnic se morajo izpolniti. Kristus Jezus pa je velel : Vsak, ki zap usti hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali njive zavoljo mojega imena, bo prejel stoterno in dosegel večno življenje. (Mat. 19, 29). Opirajoč se na to zagotovilo Jezusovo ni posnemal mladi Frančišek tistega bogatega mladeniča v evangelju, ki je prišel h Gospodu in ko mu je Mojster nasvetoval, da naj proda vse svoje in razdeli med uboge ter sledi za njim, je odšel žalosten in ni sledil za Jezusom. Više je cenil blago kakor pa Jezusa. Mnogo modreje je ravnal mladeniški Frančišek. 1. Okoli leta 11*2 se je rodil v Asisu bogatemu trgovcu Petru pl. Bernardone in njegovi pobožni ženi Piki sinček Janez evangelist, katero ime se je kmalu zamenjalo z imenom Frančišek in sicer, kakor trdijo, zategavoljo, ker se je hitro privadil francoščine nekaj od očeta, ki je rad trgovat med Francozi, nekaj od matere, ki je bila francoskega pokolenja. Frančišek, mali Francoz, je bil torej plemenitega in bogatega rodu. In v svojih mladih letih se je tudi vdal veselju in igram v tovarišiji, toda pri razveseljevanju je vedno čutil v sebi nagib in nagon, pomagati ubogim, nesrečnim, zapuščenim. Nobenega siromaka ni srečal, da bi ga ne bil obdaroval. Le enkrat samkrat ni podelil pri nujnem poslu miloščine ubožcu ; ali to neusmiljenost je globoko obžaloval ter je namah sklenil, nikdar več ubojmeža odpraviti brez daru. Nagloma storjeni sklep je držal do smrti. Ljubezen do siromakov je bila začetna kal njegove popolne ubožnosti in tako tudi krščanske popolnosti. Poglejmo ! Nekega dne je srečal zunaj mesta prav revnega berača. Nemudno je slekel svojo lepo zgornjo obleko ter jo je podaril prošnjaču. Sam pa je oblekel borno haljo beračevo. Po noči pa je imel v sanjah skrivnostno prikazen, iz katere je spoznal, kako zaslužno delo je storil in kakšno namero ima božja Previdnost ž njim. Odslej se je najrajši nahajal sredi siromakov, katere je oblačil, nasičeval, tolažil, jim stregel, kakor je le vedel in mogel. To samaritansko delo je bilo njegovo najslajše veselje. V usmiljenosti do soljudi je neprenehoma napredoval. Hitel je v bolnišnice ter je tam bolnikom umival noge, jih je objemal, četudi so bili bolni na kužnih boleznih ; pa še več, poljuboval je celo njihove grozne rane. Doslej je bil plemeniti Frančišek prijatelj ubogih in zdaj je postal sam popolen ubožec. Njegov oče je nerad prenašal nenavadno početje. Bal se je, da mu sin zapravi vse premoženje. Zato ga je trdo imel, cek tepel. Končno ga je gnal pred škofa, da ga izpreobrne in mu povrne vse, kar je zapravil. Frančišek je štel tedaj 25 let. Podpisal je odpoved do dediščine, pa je vrnil očetu vse, kar je . imel, še tudi oblačilo, ki ga je površno odevalo# veleč: Dozdaj sem te mogel imenovati svojega očeta; odzdaj m(,ne preostane kakor reči: Oče moj, ki si v nebesih in ki si moj zaklad in ves moj ud. Pri teh besedah so se vdirale solze pričujočim po licih Škof Guido Secondi, močno v srcu ganjen, je. vrgel plašč na Frančiška, ki je bil zdaj berač, sirotej, golehen pred svetom. Ni imel doma, ni vedel, kam bi se obrnil. Ampak njegovo srce je polnila radost," kakoršne ne podeli nobena bogatija. Bil je podoben Kristusu, ki ni imel, kamor bi bil glavo naslonil, in zato je odšel vesel in glasno pojoč Bogu čast in hvalo. Zdaj je bil revež brez strehe. Počival je v duplinah ali v razvalinah gradov in cerkva ali pa je bival na polju. Kruh je jedel, če mu ga je podarila usmiljena roka. Tako je živel tri leta in se je pripravljal za vzvišeni svoj poklic. Star 28 let je slišal qekega dne evangeljski opomin: Ne imejte ne zlata ne srebra ne denarjev v svojih pasovih, ne vreče na potu, tudi ne dveh sukenj, ne čr e vi jev ne palice; delavec je namreč vreden svoje jedi. Ko pa stopite v hišo, jo pozdravite, rekoč: Mir tej hiši! (Mat. K', 9 nsl). Ko je zaslišal Frančišek to, si je očital, da še živi v obilnosti, v potrati. Oblekel je del elo, pe-pelničasto suknjo in se je prepasal s ko, opcem. Pozneje je še privzel plašček in kapuco ali oulav-nico, kak r so to nosili ubogi pastirji tistega okraja. In vrgel je od sebe palico in je izul obutev# ki jur je še nosil — in postal je popolnoma evangeljski ubožnež. Njegova nevesta, njegova kraljica je bila ubožnost. »O Jezus, je prosil goreče, daj mi milost časti in predpravice do uboštva ! Jaz ničesar ne terjam, kakor da sem bogat na »uboštvu. Za ta zaklad prosim za se in za svoje, da nimamo nič' na svetu in da še hrano zahvaljujemo ljubezni bližnjega!« Blaženi mož je spoznal modrost prvega osmerih bla-gorov: Blagor ubogim, ker njih je nebeško k r a 1 j e s t v o ! . In resnično, za svoje uboštvo je prejel neminljivo bogastvo — Boga in nebo! Starši so ga zapustili, da je smel s psalmistom tožiti: Oče moj in mati moja sta me zapustila. Ali smel je tudi pristaviti: Gospod pa me je sprejel... Verujem, da bom vide l Gospodove dobrote v deželi živih (na zemlji in v raju). (Ps. 26, 10. 13). Bil je otrok božji, in za to je prejel od svojega Očeta nebeškega vse, kar prejme otrok od najboljšega očeta in najmilejše matere. V stiskah ga je klical na pomoč ter je bil uslišan ; iskal je tolažbe in rešitve pri njem in našel jo je. Bil je izgnan iz svojega rojstnega mesta, in stanovanje mu je bilo odločeno v nebeškem Jeruzalemu. Slekel je svetno obleko ter je oblekel Kristusa. Ni imel ne zlata ne srebra, ali vse bogastvo božje Previdnosti mu je bilo izročeno. Živel je od milih darov, ali izvršil je,, kar ni dovršil nobeden bogatin. V dveh letih je popravil tri svetišča: sv. Damijana, sv. Petra, in Marije Porcijunkule. Ni imel hiše in ne stalnega stanišča; toda knezi in kneginje so zapuščali in zapuščale1 svoje palače, da jih prepustijo njemu in njegovim učencem. V nekolikih letih so njegovi duhovni sinovi naselili s svojimi samostani Italijo, Francijo, Španijo, Anglijo, celo Grecijo in Afriko, Bet let po upeljavi njegovega reda se je zbralo na občnem, ka-pitlu v Porcijunkuli 1. 1219 pet tisoč članov, ki so bili pa le del njeg> ve velike armade. Obenem, se je priglasilo na tem shodu pet sto novincev. 1 : Tako je postal mož brez žene in otrok duhovni oče nebrojne rodovine, ki ga časti in slavi; je pb-stal glavar družine, ki še cveti in prinaša sad, ki ga ni lahko "preceniti in preračunih; je postal začetnik familije, ki bo delovala do konca dni. Saj stoji v knjigi knjig: Kdor zapusti zaradi mojega imena vse, kar mu je drago na zemlji, ta bo prejel stoterno že na tem svetu in bo dosegel \ečno življenje. — Tako je tedaj bila ubožnost sV. Fran-čiška dojilja in vodilja do krščanske popolnosti; bila mu je t, «lažnica in zakladnica. Preljubi! Zaupajn v Previdnost božjo tudi mi, in radodarna ho d-> nas, kakor je bila do Očeta Frančiška! L n1 "ino ubožnost vsaj v duhu! Ste revvži,"p' trpite! ''te premožni, ne navezujte svojih src na premoženje ! Dajajte radi vbogajme! In bo- gäti ostanete, na'tem' in onèni svetu ! Da, preosnujte se v obnovi svojega duha ! Povrnite sfe nazaj nazaj k - staro časti ti 'preprostosti v obleki, v hrani, v pohištvu! Proč proč z gizdavostjo v noši, s požrešnostjo v jedi in pijači, z lišpom in z razsipnostjo v stanovanjih! n:i .-v- i.-'z : 2 Predragi! Kdor se ponižuje, bo povišan. Tako je bilo in tako bo. Beseda Jezusova ne preide. Ponižnost je podlaga pravi svetosti. Živ dokaz te resnice'je rtaš slavljenec. Kdo je bil ponižnejši od sv.'Frančiška? Kdo je bolj ljubil krotkost, pà je bolj: sovražil'časti, je bolj odklanjal odlike? Celo v Asisu. kjer je tekla njegova zibel, so ga hudo zaničevali, se mu posmehovali, ga preganjali, prezirali in se ga ogibali. Pa pohlevni mladenič je vse voljno prenašal ter se je veseljl, če je mogel za Jezusa kaj trpeti. In neskončni Bog, ki povišuje ponižne, je hotel, da je bil skromni tä meščan češčen od papežev in kraljev, da so ga množice sprejemale z vso spoštljivostjo in vdanostjo, da so celo pred njega poklekali že v življenju, kakor pred svetniki po smrti. Ali v takih trenotkih je klical bore menih: Jaz odvračam vso čast; jaz sem črvič, sem ničvreden služabnik, sem velik grešnik. In kar je najbolj 'občudovanja vredno, pa je to, da se ni imenoval največjega grešnika, ampak da se je v resnici tudi imel za takega nesrečneža. Zategadelj ni vstopil v duhovniški stan ; ostal je le levit ali diakon. Pa kaj sem rekel, moj Bog? Frančišek, eden največjih svetnikov, kijih časti nezmotljiva sveta Cerkev, se je bal mašniške časti. In mi slabotni trsti si upamo nositi duhovništva strašno breme! Frančišek, služabnik božji, pro-rok in čudodelnik, ni upal stopiti pred aitar Najvišjega, da opravi najsvetejšo daritev nove zaveze; mi pa prah in pepel služimo mirno po navadi dannadan sveto mašo. Sv. Frančišek ni bil mašnik, bil je le diakon. Enako se sv. E fr e m, sirski menih, ni imel za vrednega duhovniške časti. Ostal je diakon. In zdaj so slavnega Edesena papež Benedikt XV. z okrožnico Principi Apostolorum Petro od dne 5. oktobra 1920 povzdignili med cerkvene učenike. Dah So mu častni naslov doctor Ecclesiae universalis, učenik vesoljne Cerkve. Res, redko odlikovanje. Doslej so postali cerkveni učitelji : papeži, škofje in betlehemski presbiter sv. Hieronim. Odslej pa se bo častil kot cerkveni očak in učenik tudi diakon sv. E fr e m edesenski’, ki je bil nad vse goreč oznanjevalec božjih resnic, pa je bil pogumen zagovornik svete katoliške Cerkve zoper krivične napade krivovercev, obenem je bil tudi pesnik, da so > Acta Apostoljcae jäedis. An. XII. vol. XII. Roniac, 2. Novembris" 1920. Nuni. 12. Str. 457-471 in 544-548. - Lavantinske škofije "uradni list. V Mariboru; dne 1 !>-. februarja 1921. šteV. III ödst. 17v str. 37 —39. v : ' ' "ž ga imenovali harpo Svetega Duha. Kakor Kfrem tako je bil sv. Frančišek le levit, ali čudovito vnet pridigàr božje besede. Kadar se je prikazal na leci in je pozdravil svoje poslušalce samo le s prostimi besedami, s katerimi je vselej pričel svoje govore : Mir Gospodov bodi z vami, tedaj so bila srca že ganjena in vseh oči so se napolnile solz. Kako si naj razlagamo to? Tako. Uspeh evangeljske pridige ni umetnost, ni učenost, ni delo človeka; vse to more dopadati ljudem; ampak to, kar jih izpreobrne, je pobožnost, je svetost katoliškega pridigarja, je njegova tesna zveza s Svetim Duhom; delivcem sedmerih darov in dvanajsterih sadov, je molitev, je ogenj ljubezni v srcu, ki se odtod užiga ter dalje gori in plameni ; to so potoki milosti, ki lijejo iz ust in vse preplavijo in napojijo in oživijo. Božja beseda sama je kladivo, ki drobi pečine, je moč, ki pretresa puščave. Pa predstavite si v duhu, ljubi moji, na leci častitljivega moža, ki ga slavimo v tej poslanici; mislite si njegovo telo od posta in bedenja, od mrt-vičenja in delovanja spehano in utrujeno, kot okostnjak posušeno; predočite si obraz, s katerega sije milina in častitost; pogledite oči, bliskajoče v božjem žaru in topeče se v ljubezni in kesu; zaslišite prešinljivi njegov glas, ki je premagoval srca poslušalcev; zavzemite preprosto pa živo in mogočno besedo, ki pretresa dno vesti; mislite si, da vidite in čujete le trenotno tega blagovestnika, to tubo evangeljsko, tega klicarja nebeškega, in povejte, bi li ne bili najgloblje presunjeni, bi li ne bili prisiljeni k odkritosrčni pokori? Tako je stal sv. Frančišek vsaj pred vrhovnim poglavarjem svete Cerkve in njegovimi dvorniki. In ko so ga slišali govoriti, so bili vsi vzhičeni in očarani tako, da so klicali: To so božji govori! Ali ni to naj višja pohvala, ki se je izrekla od rimskega papeža naj-ponižnejšemu pridigarju božje besede? Zdi se mi, kakor daje ljubi Bog vedno nasprotoval ponižnosti sv. Frančiška. Ali ne? Skromni mož je hotel skrit pred ljudmi živeti. In Gospod ga je proslavil po čudežih, po prerokovanju, po znanju velikih skrivnosti, po modrosti v podanih nasvetih, po dejanjih in podjetjih, katerim se je vse čudilo. Brž je bil počeščen, ko se je javno prikazal. Bežal je od časti, ali čast je hitela za njim. V svoji gore-čnosti je dospel na obalo Afrike, kjer so se kristjani bojevali z muhamedani, in šel je nemudoma v tabor saracenski, dasi je bilo to pqd smrtno kaznijo prepovedano. Ko so ga pripeljali k poveljniku Meledinu, reče temu : Knez, jaz sem k tebi poslan, ne ocLljudi temveč od Boga najvišjega, da ti pokažem pot do vzveličanja. Poln duha in moči sv. Elija pristavil Hočeš resnico spoznati, daj, da pridejo tvoji duhovni; Ir>. naj -.-.«žgejo velik ogenj in naj skočijo z menoj vred v plameni -Plameni te naj podučijo; katera vera - 5S - je reiniöna, ali ovoja ali tvoja. Vojni poveljnik je zastrmel nad to ponudbo,-pa se ni upal želji ustreči, Občudoval je izrednžga moža ter ga je želel bogato obdarovati, ali poslanec božji je vse odklonil vljudno; potem se mu je sultan v molitev priporočil in ga je odpustil ž vsemi častmi v tabor krščanskih križarjev.1 Vendar še več in več! Tihi Frančišek je svoje čednosti in svoja dobra dela skrival pred učenci, tovariši in sobrati. Toda Bog je razodel vse, kat je hotel zakriti ponižni menih. Večkrat ga je Bog spričo mnogih redovnikov povzdignil kvišku V zrak in ga je pustil dolgo viseti nad zemljo v znamenje, kako je njegoVa duša vzvišena nad posvetne reči. Zopet ga je obsijal s svetlobo, katere niso mogli tovariši prenašati. Ko ga je duhovna hči sv. Klara /obiskala in sta se v samostanu pri porci-junkulski cerkvi pogovarjala o nebeških skrivnostih, tedaj je žarela cerkev in je žarel samostan v svitu tako, da so ljudje v Asisti menili, da gorita poslopji. Prišli so gasit in so izvedeli, da je bil to nebeški žar iti sijaj, povzročen po sv. Frančišku in po a v. Klari. Tako je vsedobri Bog vidno pred svetom poveličeval ponižnega moža. ki je-učil: Fuge mundum, si vis čsse mundus! Popusti svet, če hočeš biti svet. Ni še. dosti! Ponižnost je pridobila svojemu ljubitelju slavo najtesnejše zveze z Jezusom Kristusom. Saj poznate tisti veličajni čudež, čigar spomin' obhaja Cerkev s posebnim svetkom in čigar sedemstoletnica se bo slavila leta 1924. Ko je neki-krat sv. mož molil in premišljeval, se postil in mrtvičil na gori Alverniji v Toskani, se je spustil z neba seraf, je prebodel roki in nogi sv. Frančiška ter mu je kakor s sulico odprl stran, da je vedno tekla kri iz ranč, ki se ni več zaprla. Te rane je nosil sv. Frančišek do smrti; in videli so jih še pozneje na njegovem nestrohljivem truplu. Tako je Bog poveličeval telo ponižneža v življenju in ga je poviševal po smrti. Ko je umiral sveti mož, je prosil, naj vržejo njegovo -telo na kraj, kjer se pokopavajo, hudodekiiki. In ravno temu mrliču so izkazovali čast, kakor redko kedaj kateremu drugemu velemožu. Svete ostanke so počastili papeži in škofje, kralji in knèfei, narodi in ljudstva. Nosili so jih po mestu Asisu, da ga slovesno odškodujejo za skrunitve, za žalitve in sramotitve v življenju. Potem so mu postavili prekrasen spomenik, veličastno baziliko, v katteri se nahaja njegov grob m kjer so se godili čudeži m se Se godijo. •Kdo ne spozna iz povedanega, kako povišuje ponižnost in da le ona daje pravo veljavo in slavo, pridobiva pravo visokost in velikost. Slavljen je v nebesih in čislan je na zemlji človek, ki je iskal le zaničevanje m sramotenje na zemlji. Prčosnujmo se » P. fcfcbpfcld Chérancé, -Dbr heilige 'PraheiakvH vdn Aathi (tt®S4l226);-Eiflsiedeln, «85. Str..17.1 nesi. v njegovem duhu, v duhu krščanske ponižnosti in pohlevnosti! Odpovejmo se napuhu, odslovimo prevzetnost in predrznost, oholost in ošabnosti Kdor se povišuje, bo ponižan. (Mat. 23, 12). 3. Sv. Frančišek ne sl uje le po svojem uboštvu in bogastvu, po svoji ponižnosti in povišanosti ; on sl uje tudi po svojem zatajevanju in po plačilu za to prejetem. Velika je bila ostrost s v. Fr an čiš-ka do sebe samega Od mladosti je krotil svojo naglo naravo. Rad seje postil, bilje trezen v jedi in pijači, vzdržljiv v govorjenju in spanju. Svoje telo je deVal v sužnost kakor Pavel apostol. Bičal se je do krvi. Spal je na golih tleh. V hudi Vročini in žeji si je pritrgal kapljico vode. Njegovo življenje je bilo mučeništvo, s katerim se je najbolj zmagovito bojeval zoper satana in vse njegove hudobije. Pogostoma ga je hudoba nadlegovala s skušnjavami ; velikokrat se ga je polastila največja žalost, praznina, zapuščenost. Razen tega je v započetenl redu doživel mnogo napačnosti, ki so ga globoko žalile. Vsled pogostega jokanja je skoraj popolnoma oslepel. Zadnje dni svojega živ* ljenja ni mogel malodane nobenega telesnega uda več ganiti. In vendar je molil : Moj Gospod, moj Bog ! Zahvaljujem te za vse bolečine ter te prosim, ako ti je tako po volji, da jih še pomnožiš; zakaj najprijetneje mi je; da me tukaj tepeš s trpljenjem, in največja tolažba mi je, da se izpolnjuje tvoja sveta volja. Bolezni je imenoval svoje ljube sestre. Kajpada, svet tega ne umeje; ali bogoljubnemu kristjanu je to umljivo, zlasti ako še pozna izredno plačilo, katero je prejel sv. Frančišek za svoje spokorno življenje. Pred vsem je dosegel popolno oblast nad svojimi občuti, nad svojim telesom, da ni bil njegov suženj. Duh je vladal telo, je gospodoval nad mesom. Bival je med dušo in telom red, ki se je nahajal v človeku pred grehom. In zato je F ra« -čišek užival nepopisno sladek mir. Ker je dovršno uredil svojo osebo, je imel vdrugič pravico do prirode, kakor jo je -imel Adam v svoji prvotni pravičnosti in svetosti. Ker se je podvrgel Bogu popolnoma, je podvrgel Bog njemu prirodo živo in neživo. Odtod izvirajo njegovi veliki čudeži. Frančišek je izvabil kakor Mozes pečini vodo ; je ozdravil kakor Peter z besedo bolnika ; je obudil kakor .Eliz^j mrtve k življenju ; je ukrotil kakor Daniel divje zveri. Kadar je pod milim nebom gbvoril, so ,ga poslušale tiče ; ko je nehal, so gostolele Bogu hvalo, dokler jih ni blagoslovil, in so odletele. To so težko umljive prikazni za posvetnega človeka. Ali J* z us.pravi: Ako imate vero le kakor gorčično zrno in porečete .gori: Premakni se odtod tja in se bo premaknila in nič vati!1 ne bo nemogoče. (Mat. 17, 19). In zopet zatrjuje: Ako imate vero le kakor gorčično zrno in porečete tej murvi Izderi se in presadi se v morje in pokorna vam ho. '.(Luk. 17, 5). In kaj bi še le premogli, ko bi se odtrgali od vseh pozemeljskih ničemurnosti, ko bi se iznebili vseh nepopolnosti in grešnosti? Čutili bi v sebi moč, uspešno delovati za lastno blagobit in za bližnjega blaginjo in dobro srečo, časno in večno. Tretje plačil-o «sv. Frančiška za njegovo heroično zatajevanje je bilo globoko spoznanje najvišjih skrivnosti, zlasti učlovečenja, življenja, trpljenja, smrti in vstajenja Sinu božjega. Povsod je videl Jezusa, zdaj kakor se je rodil v Betlehemu, zdaj kako je učil množice, kako jim je dobrote delil, kako je trpel in umrl na križu. Jezusovo umiranje na križu ga je presunilo in napolnilo z nedopovedno žalostjo, bridkostjo, ljubeznijo. Vsepovsod kjer je hodil, tam je tožil, da ljudje ne mislijo na strašno trpljenje Kristusovo. Od blažene ure pa, ko mu je seraf vtisnil rane Gospodove, ni poznala njegova ljubezen do Jezusa mere in meje. Zato ga je pa tudi Jezus ljubil in se mu je prikazal zdaj na potu kakor učencema, ki sta potovala v Emavs, zdaj v sanjah, kakor se je Bog razodel očaku Jakobu, zdaj pri mizi kakor Abrahamu. Cerkev Porcijunkula in gora Alvernija sta bili näjbolj priči tega tajnostnega občevanja. Tam in tu je bil zamaknjen večkrat ter je plaval v morju rajske radosti. Tu je prejemal najbogatejše plačilo za svoje mnogovrstno zatajevanje. Redek slučaj! Sv. Frančišek ni obiskoval visokih šol in se ni pečal z višjimi študijami ; vendar pa je imel globoko spoznanje najvišjih resnic in skrivnosti. Kot tempelj Svetega Duha je pač posedel dar modrosti in umnosti, dar sveta in učenosti. Svojo vednost si je pridobival po molitvi, premišljevanju, 'po prebiranju svetega Pisma, zlasti svetih evangeljev, od koder je zajemal gradivo za svoje pridige in pogovore, je sestavljal preprosta ali modrosti polna redovna pravila. Sicer pa je cenil tudi višje učenje in ga je terjal od sobratov. Veselil se je vstopa glaso-vitega Antona i? Lizbone v svoj red. Ko je spoznal njegovo nadarjenost, ga je poslal na takrat imenitno učilišče v Verčelih, da bi se izuril v bogoslovnih ukih in jih potem razlagal v raznih frančiškanskih samóstanih. Red serafski je skrbno gojil višje teološke študije tako, da je dosegel na visokih šolah v Bolonji, v Koloniji, v Parizu in v Oksfordu po svojih učenjakih zlasti v srednjem veku veliko slave in priznanja v Cerkvi in med svetom. Pridobil si je ne malo zaslug ža znanost v raznih panogah. Imenujem le nekatera svetovno znana imena frančiškanskih veleumov. V modroslovju in bogoslovju so se odlikovali Aleksander Haleški (f v Parizu 1245), doctor doctorum, učenik učenikov, tudi doctor irrefragabilis, učenik nepremagljivi imenovan radi svoje bistroumnosti, potem sv. Bonaventura (f na Lionskem koncilju 1274^ papež Gregorij X. je vodil pogreb), učenik serafski, najboljši življenjepisec sv. Frančiška; Janez Duns Scotus (-j- v Koloniji 1308), imenovan doctor subtilis ali učenik natančni zavoljo svoje ostroumnosti, Roger Bacon (t umrl v Oksfordu 1294) z imenom doctor mirabilis ali učenik čudoviti. Kot tolmač svetega Pisma slovi Nicolaus Lyranus (-{- v Parizu 1340). Kot zgodovinarji slovijo Salimbene, Pagi, Luka Wadding, Sbaraglia. Ugledni kanonisti in moralisti so Ferraris, Reiffenstuel, Sporer, Elbel ; znameniti asketi sv. Bern-hardin Sienski, Peter Alkantara in Leonard a Porto Maurizio; občudovani pridigarji sv. Anton Paduanski, Bertold Ratisbonski, sv. Janez Kapistran, Peter iz Pederobe, katerega imenuje učeni papež Benedikt XIV. concionatorem concionatorum, pridigarja pridigarjev. Kot pesniki so na glasu Tomaž Celano, ki je bržčas zložil pretresljivo sekvenco Dies irae (Strašni dan bo dan plačil a), Jacopone da Todi, pesnik žalostinke Stabat Mater (Žalostna je Mati stala). 4. Ljubi verniki ! Videli ste, kako sem vam narisal glavne poteze iz čednostnega življenja čudodelnega sv. Frančiška. Mož se je neprestano sam reformoval ali izboljševal in izpopolnjeval, da je mogel potem druge napeljevati h krščanski popolnosti. Žarno je želel bližnjega osrečiti časno, ga vzveličati večno. To neovržno izpričujejo vsi trije redovi, ki jih je zaporedoma ustanovil. Poleg prvega reda manjših bratov, o katerem smo že govorili, je osnoval nunski red sv. Klare ali red ubogih žen leta 1212. Klara (svetla, jasna, razsvetljena) se je rodila v Asisu dne 16. julija 1194 in je umrla tam 11. avgusta 1253. Bila je hči plemenitaša Favorina Scili, je prejela brez vednosti svojih staršev po neki ginljivi pridigi sv. F ranči šk a iz njegovih rok v porcijunkulski hiši božji spokorno oblačilo ter je položila dne 18. marca 1212 redovne obljube. Oče Frančišek ji je zložil primerno pravilo za njene samostane. V borni hiši tik cerkve sv. Damijana je živela 42 let spokorno življenje Ž njo sta bivali tudi sestri Neža in Beatriks, katerim devicam redovnicam se je pridružila še mati Hortulana. Kakor poroča njen življenjepisec Tomaž Celano, je sv. Klara brez boječn<>sti nastopila pod cesarjem Miroslavom II. zoper saracene, ki so napadli njen samostan, z Najsvetejšim v rokah in jih Je pognala v pobeg. Leta 1255 je bila serafska devica prišteta svetnicam od papeža Aleksandra IV., kije dal pozidati v Asisu samostansko cerkev, v kateri počiva njeno lepo ohranjeno truplo, ki sem ga vidri leta 1890. Red Klarisinj, ki obhajajo, god svoje duhovne matere dne 12. avgusta, je še danes v cvetu in deluje v raznih granah po vsem katoliškem svetu. Čjanive tega drugega reda sv. Frančiška so bile mnogoštevilne svetnice, blažene in drugače znamenite žene, kakor naprimer sv. Katarina Bnloniska. katere ne-strohljivo truplo sem svoj čas videl in počastil v Bolonji. Umrla je tam kot prednica v klarisinj-kem samostanu dne 9. marca 1463 in je bila leta 1742 proglašena za svetnico. Močno tudi slovi Veronika Giuliani, opatinja, vizionarka in stigmatizirana, ki je umrla 1727 in je bila 1839 kanonizirana. 5. Najživahneje nas letos zanima tretji red sv. Frančiška, ki praznuje od 16. aprila naprej sedem-štoletni jubilej svojega obstanka' in ki je tudi po naši razprostrani škofiji nepričakovano na daleč razširjen.1 Da bi za neumrjoče duše vneti Frančišek zadostil navalu na prvi in drugi red beraški, je v mestu Kameri 1221 osnoval t retj i r e d, po katerem bi se naj tudi posvetni ljudje lahko udeleževali blagoslova samostanske zveze, ne da bi morali vstopiti v samostan in zapustiti svoj poklic med svetom. To vodilo je dal sv. Frančišek najprvo blaženemu Lukeziju in njegovi ženi Buonadonni. Drugi so ta vzgled posnemali in tako so nastale prve družbe tretjerednih spokornikov. God bi. Lukezija, prvega terciara, se obhaja dne 28. aprila. Potemtakem je katoliško ljudstvo samo utemeljilo tretji red. Vzgledi in pridige sv. Frančiška ter življenje njegovih sinov in hčerk pa vidni blagoslov božji, ki je počival nad njimi -— vse to je užgalo v stotisočerih srcih željo in voljo po spo-komosti, po ločitvi od sveta in po samozataji v ubožnosti, čistosti in pokorščini, po nasledovanju jezusa Kristusa. Hoteli so zapustiti svoje družine svoje službe in posle ter se zavezati po svetih obljubah za višjo pobožnost. Saj je sv. Frančišek opominjal : Zaničuj svet, ako hočeš biti svet. Če boš svet, te ne bo veselil svet. Vodstvo tega čudovitega gibanja je vzel ljudoljubni menih v svoje roke. Spisal je modro pravilo, ki omogoča posvetnim ljudem ostati v svojih familijah in pri svojih poklicih, pa si vendar pridobivati zasluge redovniškega življenja. To nenavadno vodilo je v Rimu dobilo naj višje potrjenje.* Tretji red je pravi red in ne le kaka bratovščina ali cerkvena družba; saj ima noviciat, obljube, redovno regulo in obleko. S tretjim redom je dal sv. Frančišek svetnim ljudem sicer nedopustno priložnost živeti redovniški, kakor je narobe sv. Vincencij Pav el s ki več sto let pozneje vpeljal redovno družbo usmiljenih sestra, ki živijo po določenih pravilih vendar tako, da niso vezane na postavo klavzure v svojem karitativnem delovanju.8 Da je tretji red pravi red za svetne ljudi — kar je skoraj neverjetno — potrjuje papež Benedikt XIII. v buli Paterna Sedis Afostolicae z dne 1 Šematizem Lavantinske knezoškofije za leti 1920 in 1921. V Mariboru, 1924. Str. 226 do 230. 1 Regulam autem Tertiariorum rite esse Nicolai IV decessoris Nostri auctoritate sancitam nullus ignorat. (Benedikt XV. v zgoraj navedeni okrožnici.) * Dr. Mihael Napotnik, Slavljenje blažene Ludovike Manijak in štirih blaženih devic-mučenic iz družbe hčera ljubezni v Marijini kapeli javne bolnišnice Mariborske dne 11. decembra 1924 — z dvema govoroma. V Mariboru, 1921. Str. 19.20. 10. decembra 1825, pišoč: »Da obvarujemo ta sveti red vseh obrekovanj, sodimo in izjavljamo, da je bil ta imenovani red vedno svet in zaslužen, in tudi pravi, posebne vrste in od vseh drugih bratovščin popolnoma različen red in tak je še, ker ima kakor drugi redovi od svete stolice potrjeno vodilo, ki predpisuje leto poskušnje, obljube, redovno obleko iri določen način življenja«. Veliki Leon XIII. šo v konstituciji Misericors Dei Filius iz leta 1863 preuredili prezaslužni red in so v avdienci dne 7. julija 1883 rekli generalom serafinskih redov : »Nekateri mislijo, da je tretji red po novi preureditvi prenehal biti pravi red. Tega pa mi nismo določili. Tretji red ni navadna kongregacija, bratovščina ali družba, temveč ostane pravi cerkveni red«. Kaj terja tretji red od svojih udov? Vsak mora pred nastope m vrniti vse krivično blago, se mora spraviti z bližnjim in obljubiti, da bo vestno izpol-njeval-božje in cerkvene zapovedi. Družnik se zaveže nositi škapulir in pas kot spokorno oblačilo, ne se posluževati kričečih oblačil, še ogibati nevarnih pojedin, plesov in nespodobnih veselic, slednji dan moliti dnevnice preblažene device Marije ali pa 12 Očenašev in Češčenamarij, slišati sveto mašo, koli-korkrat je mogoče, najmanj trikrat v letu sveto izpoved opraviti in prejeti sveto obhajilo, se postiti pred praznikom brezmadežnega spočetja Marije device in pred godom sv. Frančiška, imeti dejansko ljubezen do ubogih, bolnih, umrlih, posebič do so-udov ter se truditi za popolno krščansko življenje. Tretji red naj bi šplal apostole, ki bi zanesli katoliško mišljenje in življenje med vse sloje ljudstva. On bi naj bil pripomoček, da zopet zavlada v človeških srcih duh podložnosti, duh poštenosti in značajnosti, duh složnosti in vzajemnosti, skratka duh pravega krščanstva, ker le v tem korenini rešitev človeške družbe. Sv. Frančišek, pišejo papež Benedikt XV. v pohvaljeni encikliki, se ni zadovoljil s tem, da izboljša zasebno življenje tretjerednikov, ne, ampak on se jih je hotel poslužiti za poboljšanje tudi drugih poedincev, torej da so orodje, ki bi naj izbudilo v človeški družbi željo po krščanski modrosti. Pa kaj daje tretji red svojim udom v povračilo za sprejete dolžnosti? Imenitno vprašanje. Sleherni član ima delež od vseh zasluženj in dobrih del, ki se dosežejo in storijo v vseh treh serafinskih redovih. Med temi tremi redovi vlada namreč popolna duhovna skupnost dobrih del. — Tretjerednik in tretjerednica more ob raznih dnevih dobivati vesoljno odvezo, pa tudi popolne in nepopolne odpustke za se ali pa v korist vernim dušam v vicah. — Potem, stoji v družbi vrlih sobratov in sosester, ki se zanj potegujejo, ga svarijo pred nevarnostmi, mu dobre svete dajejo, ga vabijo k shodom in ga podpirajo s svojo ljubeznijo. — Ponujajo se mu številni pripomočki, da ostane stanoviten v dobrem. -si- lo je začetek in terjatev in dobiček tretjega reda sv. Frančiška. On še danes živi in krepko napreduje, ko neguje pravo ljubezen do Boga in do ljudi, ko stori veliko dobrega za vojskujočo in trpečo Cerkev, ko pospešuje edinost v družinah in vzajemnost v občinah, ko seje povstd mir in blagost. Kaj čuda, da je razširjen po vsem katoliškem svetu, da ima med svojimi člani toliko svetnikov in svetnic, da šteje med svoje ude papeže in kardinale, škofe in duhovnike, cesarje in cesarice, kralje in kraljice, kneze in kneginje, bogate in uboge, zakonske in samske vernike? O, ni nečastno, nikakor ne, ampak prav častno je, biti tretjerednik, biti tretjerednica ! Ta vzveličavni red je imel, ima in bo ime! zastopnike iz vseh vrst katoliških kristjanov. Imenujem le sv. Elizabeto, deželno grofinjo turingiško in hesiško, kateri je sam sv. Frančišek poslal redovniško obleko, kralja francoskega sv. Ludovika IX. in njegovo mater sv. Blanko, sv. Ferdinanda, kralja kastiljskega, sv. Roka, sv. Marjeto kortonsko, sv. Frančiška Šaleškega, cesarja Rudolfa I. in Karola V., Krištofa Kolumba, kralja umetnikov Raffaela in Michelangela, papeže Gregorija IX. Pija IX, Leona XII1. Pija X. in Benedikta XV. Mnogoteri udje so se dali v rjavi obleki reda sv. Frančiška v krsto položiti in v njej pokopati. 5. Sodim in dosodim, da bo pristojno in pravično in primerno, ako posebej imenujem slovitega, tretjerednika, ki je največji krščanski pesnik in čigar jubilej tudi letos ves omikan svet praznuje — namreč šesto stoletnico njegove smrti. Za vredno proslavo tega spominskega dne se že dolgo godijo velikanske priprave. Dante Alighieri se je rodil v Firenc! leta 1265 in je umrl v Raveni (Ravnju) dne 14. septembra 1321. Dante (Durante) najbolj sluje po svoji divni pe%pitvi divina Commedia, ki je doživela neštevilnih izdaj in razlag. Prestavljena je menda pač že v vse omikane jezike sveta. Obseza tri dele s 100 spevi v italijanskih tercinah. V obliki vizionarske poti vodi pesnik čitatelja skozi tri svetove ali kraljestva: pekel (inferno), čistilišče (purgatorio) in paradiž (paradiso). Najviše se je pospel njegov genij v raju, kjer opeva bot ji načrt stvarstva, prostost in obljube, greh in odrešenje, redovno življenje v njegovih različnih oblikah, božje in dejanske čednosti. Globoko zamišljena in klasično završena pesnitev terja proučevanje, a ne le čitanje. Duhoviti in nadarjeni mož je izvrstno poznal sholastiško filozofijo in teologijo. Bil je iskren častilec sv. Frančiška asiškega, kateremu je v svoji divni komediji posvetil marsikatero krasno vrsto. Kot deček se je Dante učil pri trančiškanih v samostanu svetega križa. Slavljeni slikar Giotto (umrl v Firenci 1337) ga je naslikal v baziliki sv. Frančiška v oblačilu in s pasom terciara, Dantejev grob se nahaja v staroslavni Raveni, kjer sem ga leta 1891 obiskal in kamor bodo letos hruli od vseh strani občudovalci Alighierijevi. Spomenik ima svojo kaj zanimivo zgodovino. Leta sekularne slovesnosti 1805 so ga prenovili. Mislilo se je, da so tedaj našli.bosti nesmrtnega pesnika — kar pa je dvomljivo. Sicer pa ne bo ta največja luč vseh pesnikov nikdar za-temnela. Spomenik, ki mu ga je rojstno mesto postavilo v čast, oznanja njegovo slavo: .Onorate"1* altissimo poeta!' / ■ • • 6. Vabljivi in priljubljeni* tretji red, o katerem govori tudi novi zbornik kanoniškega prava v kanonih 702 do 706, slavi letos, kakor rečeno, sedemstoletni jubilej svoje ustanovitve Kdo pove ali opiše in nariše, koliko* dobrega in blagega, koliko svetega in nebeškega je dosegel potekom sedmerih vekov? Naj raste dalje in dalje v probujo, v razvoj in procvit krščanskega življenja! Za sadonosno slavljenje prepomembnega jubileja bi pa nasvetoval in priporočil naslednje. > , a) Papež Benedikt XV. so v zgoraj navedeni okrožnici Sacra propediem celebrari sollemnia določili, da prejmejo tretjeredniki v vseh cerkvah, kjer je tretji red kanonično ustanovljen, če se obhaja tam tekom leta, začetega dne 16. aprila 1921, tridnevna pobožnost, vsak dan, vsi drugi verniki pa enkrat, popolni odpustek pod navadnimi pogoji.. Vsi pa, ki tamkaj najsvetejši zakrament s kesom nad svojimi grehi obiščejo, prejmejo tolikokrat, kolikor-krat tu storijo, odpustek sedem let. — Vsi oltarji takih cerkev so v teh dneh privilegirani. Ob t »j tri-dnevnici je vsakemu duhovniku dovoljeno, mašo sv Frančiška služiti kot zaobljubno maši pro re gravi et publica de causa pri izpolnjevanju spl <"nih rubrik rimskega irrisala, kakor se nahajajo v najnovejši izdaji. — Vsi duhovniki, ki slišijo k tem cerkvam, smejo v teh dnevih blagosloviti ro.wije, medalje in slične reči z apostolskim blagoslove .n in tudi z odpustki križnikov in sv. Brigite. b) Vršijo se naj torej te odpustkov polne tri-dnevnice tekom jubilejnega leta. V nekaterih cerkvah so se obhajale že duhovne vaje za tretjerednike kot priprave za nadaljnje slovesnosti od 16. aprila naprej. Dne 28. aprila je god prvega tretjerednika bi. brata Luke zija. c) Verniki, zlasti terciari in terciare, se naj letos marljivo udeležujejo dne 2. avgusta svetega porcijunkulskega odpustka, ki ga je papež Honorij HI. z bulo dne 29. novembra 1223 odobril tako, da bo leta 1923 sedemstoletni spomin njegove > Leta 1910 mi je milostljivi Škot Kotorski, gospod Frano Uccelini (Tiče) v dar poslal dragoceno knjigo: Dartte Aligieri Divna Gluma. Frove o i protumačio-F.jfFrano) T. (Tiče). Kotor, 1910. Vel. 8". str. 594. Uvod podaja črtice iz životopisa Dantejevega in njega oceno kot pesnika ip književnika. ■— Ljubljanski Dom in Svet že dolgo priobčuje vsega priznanja vredni spis: Dante Alighieri: La Divina Commedia. Prevci in lažložit J. D. Prvi in drugi del je že končan. Debevčev prevod je točen in krasen, razlaga kiatka in jasna. potrjene vpeljave, d) .Glavna svečanost bodi pa tri-dnevnica, ki se začni v Mariborski Marijini baziliki na predvečer 12. avgusta, ko se konča god sv. Klare device in nune, in trajaj dne 13. 14. in 15. avgusta. Popoldne na veličastni praznik Marijinega vnebovzetja se naj dovrši vsa slovesnost s primerno manifestacijo tretjerednikov in tretjerednic. e) Obhajaj se letos lepše svetek vtisnjenja svetih ran s v. Frančiška dne 17. septembra. /) Praznuj se letos posebič god sv. praporrilka Mihaela, angelja variha svete Cerkve, katerega je sv. Frančišek toliko častil in se njemu na čast pogosto postil. g) Prav svečano se naj slavi letos god s v. Frančiška serafskega dne 4. oktobra, h) O letošnjem Božiču se naj povsod oskrbijo lepe jaslice, kakor jih je sv. Frančišek leta 1223 pripravil pri samostanu Grtccio v dolini Rieti in obhajal z ljudstvom. Leta ,1923 bo sedemßtoletnica tega dogodka. i) Devetič in zadnjič pa odredim in priporočim nekaj- izrednega. Dne 15. februarja tega leta sem prejel od častitega predstojnika frančiškanskega samostana v Brežicah to le milo prošnjo. »Premilostljivi gospod knezoškof ! Obhajali smo letos 29. januarja že četrto obletnico strašnega po tresa, pa mi frančiškani še zdaj nimamo potrebnega in žadostnega stanovanja. Naš samostan je komisija za. potresno podporo popolnoma izključila. Edini prispevek od potresne podpore je bil ta, katerega ste nam Vi, Prevzvišeni, milostno naklonili od skupne nabrane vsote po župnijah cele škofije. Državne podpore tudi nismo dobili. Sami smo prosili milodarov in smo toliko nabrali, da smo pokrili stroške za cerkev, ki so znašali nad 100.000 K, in del stroškov novega samostana; ostalo nam je pa dolga črez 200.000 K. Zdaj so se posušili vsi viri in ne moremo nikakor naprej. Zelo radi bi letos končali zidarska in druga dela v tem delu novega samostana, ki je zdaj dograjen, da bi vsaj prihodnjo jesen mógli rabiti stanovanje. Ne bi se ra