Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzcmži nedelj in praznikov. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only" Sloyenic dail/* m the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. ffKLKPON PISARNE: 1279 KOTO*. Okui Matter, IfSrtif, U, IMS, a* tte M Oftfos s* JUw Y«k, M. Y, iiiir tke Act *f Ommgt ss ef ICa nI t, ltTV. TELEFON PISARNE: 1279 REOTO*. NO. 221. — ŠTEV. 221. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 19. 1908. — SOBOTA. 19. KIMOVCA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL Ivan Kerkovič poslan Tatovi pri humoristu v staro domovino.!Mark Twainu, Clemensu. Velikanski gozdni požari v mnogih državah. VLADA ZJED. DRŽAV JE KER-KOVIČA POSLALA V AVSTRIJO RADI PONAREJANJA AVSTR. D E-N A R J A. Kerkovič je svojo tukajšnjo kazen že odsedel v Columbusu, O. PODKUPOVANJE. Iz Clev-elanda, O., se nam poroča, da so zverine oblasti izročile Slovenca Ivana Kerkoviča, rodom iz Rake pri Krškem na Dolenjskem, zastopnikom avstrijske vlade, kteri so ga odvedli domov v Avstrijo, da se ponovno zagovarja radi ponarejanja avstrijskih bankovcev. Radi istega de-likta j« Columbusu že odsedel dve leti ječe, v ktero je bil obsojen po zve? i nem sodišču. Avstrijska vlada je na to prosila naš«) vlado, da jej Kerkoviča izroči, da bode tudi .ia avstrijskih tleli ob>ojen radi ponarejanja atrijskih bankoveev. Dne IG. f. m. -ta zvezini niai>al Frank M. Chandler in poltnaršal E. C. Clobite jetnika odvedla v New Turk, kjer ->ta ga izročila na parniku nekemu zastopniku avstrijske poli-eij«'. kteri ^a lx>de do ve del na Slovensko. «iii tudi tam oku-^i strogost kjiz-ni, ki je določena za ponarejalee denarja. Kerk .vie je >toril vse. kar je bilo v njen vej moči. da bi >e obranil pred izi. itviio avstrijskim oblastim in obravnave, ki so se vršile pred zvezinim komisarjem Walterjem so obmi i> dokaj senoacije med slovenskim prebivalstvom v Clevelandu. Kerkovič je pridobil c*»lo svojega rojaka Dremelja za to. da bi komisarja Walterja podkupil z «200. Walter ga je pa radi t etra naznanil, nakar so Dren elja zaprli, vsled česar se bode moral zagovarjati pred zvezinim so-diM om. Kakor li na vlak. ki je takoj odkuril proti New Yorku. Na postaji Bethel takoj na to dobili obvestilo, da to na vlaku tatovi, vsled česar so vse I*>tnike natančno pregledali in kma-]o -o našli dva sumljiva mo/.ka. Ko je vlak dospel v liedding. je bil že šerif o tem obveščen in je oba lopova takoj prijel. Pri tem sta se mu naravno z vsemi močmi upirala in je-deii ga je celo ustrelil v nogo. Drugi tat se je skuhal ustreliti, ker mu je pa šerif revolver izbil, se je le malo ranil na glavi. Oba tatova so izročili sodišču, koje ju je stavilo pod veliko ja mče vino. Mark Twain je danes nabil na svojo hišo sledeči lepak: Na znanje! "Vsi tatovi naj blagovolijo vzeti na znanje, da bodemo v nadalje v tej hiši imeli le ponarejeno srebro, ktero je najti v kositrovej škatlji v jedilni sobi in sicer v kotu kraj košare, v kterej spi moja mačka. Kedar želi vzeti škatljo naj vzame tudi košaro z mačko vred, toda tatovi naj ne ropotajo, ker p tem motijo spanje sta-novnikov. Galoše ,je dobiti v predsobi in sicer tam, kjer stoje dežniki. Vrata naj se blagovolijo zapreti. Vam udani S. L. Clemens." LETINA V EVROPI. Evropska letina je slaba in pod povprečnim pridelkom. "Washington, 18. sept. Iz evropej-skih poročil o pridelkih, ktere je dobil tukajšnji oddelek za poljedelstvo, je razvidno, da so v Evropi letos še manj pridelali, nego lani. Slaba letina je zlasti v Nizozemski, Angliji, Beliriji, Franciji, Italiji in Portugalski. Slaba letina je letos tudi v Avstriji, Ogrski in Nemčiji, kjer so imeli dolgotrajno sušo in slabo vreme. V Ru-iji so letos pridelali več, nego lani. zlasti pšenica se je dobro obnesla. Ako se evropski pridelek računa v splošnem pogledu, je pa zelo slab. tako. da je tam pričakovati še večjo draginjo, nego je bila do .sedaj. -o- Smrtna obsodba. Rockville, Conn., 18. sept. Tukaj so včeraj sodili John Zotta, ki je v minolem mesecu ubil svojo ženo. Porotno sodišče ga je spoznalo krivim umora po prvem redu in vsied tega je bil obsojen v smrt na vešalih. Obesili ga bodo dne 21. decembra. Rojakom potnikom na znanje! Od Anatro-Američana profi bodalo ▼ mesecu SEPTEMBRU odphili Ia New Torka v Trst in Reko pazniki, in sicer: EUGENIA, odpluje 26. septembra in ne 23. sept. kakor smo nekterim naznanili. Vožnja iz Nerv Yorka do Trsta ali Reke stane $28.— ARGENTINA, odpluje 30. septembra V CANADI. -o- Detroit, Mich., 18. sept. Sem so dospela poročila, da je pričelo goreti v mestecih Sharon in Stratford; požar je obe mesteci že skoro popolnoma uničil. Prebivalei so se sprva hrabro ustavljali vedno razširjajočim se plamenom, da ohranijo svoja do-movja, vendar je bil njih trud zaman. Plameno morje je zagrinjalo čimdalje več prostora in prebivalci so morali zapustiti svoja domov ja, če niso hoteli poginiti v plamenih. Več osob, ki so se udeležile rešilnih del. so le z največjim naporom rešili smrti v i plamenih. Sharon je majhen kraj v K a laska county, kjer je nekaj parnih žag in mlinov. V Stratfordu prebiva okoli 180 družin. Nad Saginaw Bay vlada skoro popolna tema od neznanskega dima, ki ga puščajo gozdni požar j i za seboj. Vlaki, čolni in parniki so v vedni nevarnosti ko-lizije. Po mestnih ulicah gore noč in j dan svetilke. Ogenj preti tudi Ahmeku. ki je pre-! cej naseljeno rudarsko mesto. Ahmek 1 leži pet milj severno od slovenske naselbine Calumet. Če se veter pravočasno ne poleže, bode strašna škoda. Ljudje so že pospravili skupaj svoje premoženje in se pripravili na beg. kadar bode treba. Močan veter neprestano nosi iskre naprej proti jugu. V nevarnosti je <"udi kiaj Ojib Bay, ki leži nekoliko milj severno od Detroit a. Pogibelj preti zajedno tudi velikim rudnikom Calumet & Hecla družbe; rudniška uprava je poslala skoro vse svoje delavce, da omejujejo požar. Conneaut, Pa., 18. sept. Južno od tukaj so pričeli gozdi goreti, vendar je pa upati, da požar ne bode dosegel takozvani Exposition Park, kjer je stalno zabavišče. Na severu od tukaj so vsi gozdi v plamenu in na stotine farmerjev se bavi z gašenjem. Albany, N. Y., 18. sept. V gorovju Adirondaeks in Catskills divjajo veliki gozdni požari in dim je prišel že pred par dnevi do mesta New York, kjer je vse v megli, dasiravno ni pre-1 irosta. Rome, N. Y., 19. sept. Severno in zapadno od tukajšnjega mesta divjajo gozdni požar ji in od tu je šlo vse polno ljudi gasiti. Ljudje kopljejo sedaj v gozdu velike jame, da tako preprečijo razširjanje požarja. Vsled gozdnih požarov, ki divjajo v raznih državah, je sedaj vsa država New York v dimu. Portland, Me., 19. sept. V raznih pokrajinah države Maine divjajo veliki gozdni požari, kteri se neprestano razširjajo in položaj postaja vedno bolj nevaren, dasiravno požari niso tako nevarni, kakor so bili oni v juliju in avgustu. Najhujše divjajo požari v eountvju Hancock, kakor tudi v bližini mesta Ellsworth in v okolici Surryja. Veter je jak in ogenj se vedno bolj razširja. V okolici Lamoine in Ellswortba se je vnelo več hiš in nekoliko jih je j zgorelo. j Perry Sound, Ont., 18. sept. Po vsej t severne j Ontario leži skoraj neprodo-ren dim, ki prihaja iz raznih gozdnih požarov. Tukaj že več nego mesec dni ni deževalo in tako je vedno več gozdov v "plamenu. Vsi gozdi od reke Severn na jugu pa vse do Nipis-sic in Algome na severu so vplamenu. Naselniki so povsodi v velikej nevarnosti. Port Pigeon, Ont., 18. sept. Od reke Pigeon se poroča, da so tamkaj zgorele velikanske zaloge lesa. Port Arthur, Ont., 19. sept. Ladij e, k^oprihajajo iz Dulutba, prinašajo poročila, da so vsi gozdi ob obredju na strani Zjedinjenih držav v plamenu. Prebivalci, ki imajo svoja domovja ob bregovih velicih jezer, so svojo imovino zakopali in odvedli žene ter otroke na varno, dočim možki neprestano gase. Vojno brodovje na Vesti iz Rusije. potu v Manilo.; Prijeti teroristi. OKLOPNO BRODOVJE N A Š E V PETROGRADU SO ZASLEDILI VOJNE MORNARICE JE O- j VELIKO ZAROTO IN NAŠLI STAVILO GOSTOLJU- PET STOTOV DI- BNO AVSTRALIJO . Včeraj je ostavilo mesto Albany in se napotilo proti Manili. SLOVO. Albany, Zap. Avstralija, 19. sept. Oklopno brodovje vojne mornarice Zjed. držav, pod poveljem admirala Sperryja, je včeraj popoludne ostavilo tuk. mesto in se napotilo proti Manili na Filipinih, ktera pot je dolga 3600 milj. Brodovje pride v Manilo 2. ali 3. oktobra. Zastavna ladija Connecticut je ostala tukaj, ker se je ukrcanje premoga nekoliko zakasnelo. Brodovje pluje proti severozapadu z hitrostjo po 9 milj na uro. Odpotovali je iz Albany se je za jeden dan zakasnilo, ker se ni bilo zanesti na najete premogove parnike, kar bi v vojnem času brodovju zelo škodovalo. Včeraj, predno je brodovje ostavilo luko, se je na gričih pri Point King nabrala nepregledna množica ljudi, kteri so se na ta način poslovili od ameriških mornarjev. Admiral Sperry je poslal ministerskemu pred-j sedniku Alfred Deakinu pismo, v k tereni izreka avstralske j vladi ir. prebivalstvu iskreno zalivalo za sprejem kterega je priredila Avstralija : ameriškim mornarjem in izraža na-do, da bodo odnošaji med Ameriko in Avstralijo za vedno ostali tako iskreni, kakor so sedaj. Albany, Zap. Avstralija, 19. sept. Ameriška oklopnica Connecticut, je danes zjutraj ob 6.30 ostavila tuk. luko in se napotila za ostalim ameriškim brodovjem, ki je odpJulo že včeraj proti Manili na Filipinih. Oklopnica pluje po 13 milj na uro in bode vsled tega ostale Iadije v nedeljo zjutraj dohitela. ! Washington, 19. sept. Poveljnik našega oklepnega brodovja. admiral t Sperrv brzojavlja. da je brodovje ! včeraj ostavilo mesto Albany v Zap. | Avstraliji, in da se je napotilo proti ; Manili na Filipinih. Brodovje bode plulo po morskih ožinah Lombock in j Macassar, po Celebeškem morju in po ožini Basil an ter po Suluškem morju. Ta pot je najkrajša med Al-, bany in Manilo. N A M I T A. Dosedaj so že zaprli 250 zarotnikov in njihovih zaveznikov. POLICIJSKI URADNIK. Petrograd, 18. sept. Tukaj so zaprli 250 socijalnih revolucij onarje v in teroristov, kteri vsi o člani neke organizacije železničarjev. Policiji išče sedaj še nadaljne kompromito-vane osobe, ki so skovali dalekosežno zaroto proti sedanjem redu. Zaplenili so tudi 500 funtov dinamita in vee polno izdelanih bomb, ktere so bile skrite v nekej gostilni. Zarotnike so zasledili slučajno, ker so aretirali nekega potnika, ki je prišel v Petrograd iz juga. Pri njem je policija našla razne, listine, iz kte-rih je bilo razvidno, da je nek višji policijski uradnik, imenom Holodni-kov zapleten v neko revolucijonarno zaroto. Holodnikova so na to naravno takoj prijeli. Ko so preiskali njegovo stanovanje, so dobili druge dokaze proti njemu in iz teh se je potem dokazalo, kje je glavni stan zarotnikov, oziroma glavni stan revolucijonarno soeijalističnega gibanja med železničarji. Ta glavni stan je bila mala srostilna, ki je bila polna dinamita. bomb. orožja in revolucijo-namih spisov. Policija je mnenja, da so revoluci-jonarji nameravali porabiti sedanjo priliko, ko ima policija vse polno o-praviti z kolero, in napasti razne dostojanstvenike. Ko se je o tem zvedelo. je dobila policija nalog, naj pusti kolero v miru in ,naj prične nemudoma loviti revolucionarje. Pri tem je imela policija, kakor zgoraj rečeno. večjo srečo, nego pri koleri. Vilna, 19. sept. Tri kadete tuk. vojaške šole je vojno sodišče obsodilo v odposlanje v Sibir, ker so bili člani neke tajne revolucijonarne organizacije. Petrograd, 18. sept. Dasiravno se število slučajev kolere v tuk. mestu še vedno množi, to naraščanje vendarle ni tako. da bi se bilo bati, da bi postala bolezen splošna in nevarna. Od prieetka epidemije se je tukaj pripetilo 1278 slučajev kolere, ki je dosedaj zahtevala 360 žrtev. Iz Avstro-Ogrske. Poveljevalni jezik. V AVSTRO - OGRSKI JE V KRATKEM PRIČAKOVATI SPREMEMBE PRI VOJAŠKIH PREDPISIH. Za pešce bodo uvedli dvoletno aktivno službovanje. POVIŠANJE ŠTEVILA VOJAŠTVA. Razne novosti iz inozemstva, NEMŠKA "KULTURA", ALI BARBARSKO MUČENJE NEMŠKIH VOJAKOV PRI VAJAH. V Angliji bode zgubilo nad dvesto tisoč delavcev delo. ANGLIJA IN KITAJSKA. Dunaj, 19. sept. V vojaških krogih pripravljajo sedaj važne spremembe za Avstro - Ogrsko vojsko in dan za dnevom se vrše tozadevna posvetovanja, ktera so pa seveda tajna. Danes se je pa nekoliko izvedelo o nameravanih spremembah v avstro - ogrskej vojski. Glasom teh poročil bodo uved-ii za pešce dvoletno službovanje, dočim bodo vse druge čete morale še v nadalje služiti še v nadalje po tri leta, kakor dosedaj. Vojsko nameravajo pomnožiti za mir::: čas :;a -15.000 mož, kar pomenja za Avstrijo zopet povečanje izdatkov v znesku 80 milijonov, ktero svofo bodr> morali prispevati naravno itak siromašni davkoplačevalci. Nadalje se tudi naznanja, da je vojno ministertstvo sklenilo vztrajati pri tem. da tudi nadalje ostane poveljevalni jezik nemščina, kakor dosedaj. V ostalem so dosedaj le Madjari zahtevali, da se pri ogrskem delu ; uvede nemščina kot poveljevalni je-t zik, dočim ostale narodnosti še niso ! stavile tozadevnih zahtev. Tudi avstrijski cesar vztraja pri tem. da , ostane poveljevalni jezik nespreme-; njen. ker le na ta način zamore Avstrija ostati še jedina. Evelyna Thaw — beračica. Boston, Mass., 18. sept. Sem je dospela v svojem avtomobilu Evelyna Thaw, znana žena morilca Thawa. Podala se je takoj k vodji tukajšnjega '' Morning, Noon & Night"' gledališča, da se pogodi z njim nastopa na odru. Baje se je izjavila, da nima nobenega premoženja več in ne ve, kako bi si zaslužila svoj kruh. Thaw pa trdi, da je vse to laž, ker daje svoji ženi vsak teden $200, da se "preživi". Tribuna se je podrla. Pueblo, Colo., 18. sept. Na prostoru tukajšnje poljedelske razstave se je podrla velika tribuna za gledalce. I Več sto ljudi je padlo na zemljo, toda ; le ena osoba je bila nevarno ranjena; j lahko poškodovanih osob je bilo več. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35.......... 50 kron, za 20.50........ 100 kron za 41.00........ 200 kron za 102.50................500 kron za 204.50........ 1000 kron za $1018.50 ........ 5000 kron Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-n.je do |25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York., 6104 St. Clair Ave., IT. E. Cleveland, Ohio. ^ Lin č an j e v Louisiani. New Orleans, La., 18. sept. Blizo Mainsa, v Pointe Coupee Parisb, so lineali zamorca imenom John Mile-sa. Miles in štirje drugi zamorci so prišli v trgovino eifnta Izidora Struloviča, ktererr.u so hoteli odnesti njegovo blago. Ker se je pa Strulovič branil, so nanj streljali in ga smrtno ranili. S pomočjo sosedov so potem črne roparje premagali in odvedli v ječo. Linčarji so potem jetnike šerifu odvzeli in skušali vse skupaj obesiti. Ker je pa Miles izjavil, da je le on streljal, so samo njega lineali, doČim so ostale lopove izročili uradnikom. Vihar na oceanu. Colon. Panama. 19. sept. Po osem-dnevnej vožnji dospel je semkaj iz New Yorka parnik Colon, na kterem je 155 potnikov, ki ne bodo nikdar pozabili svojega potovanja. Na potu je namreč vladal ves čas nepopisen vihar, tako da je parnik zgubil jeden dimnik in tri rešilne čolne. Najhujši vihar je divjal severno od Watling Islanda. Valovje je prihajalo vedno preko krova in tako je prišla voda tudi v notranje prostore parnika, kjer se je pomešala s pitno vodo, koja vsled tega ni bila več užitna. Dva mornarja, ki sta skušala izvršiti v notranjih prostorih nujne poprave, sta se zadušila v plinih, ki so se na parniku nabrali. Brezposelnost vsled pomanjkanja vode. Mahanoy City, Pa., 18. sept. V pre-mogovem rovu New Boston od Mili Creek Coal Co. so prenehali z delom, ker jim primanjkuje vode, vsled česar je delo nemogoče. Nad 1000 premo-garjev mora počivati in tudi mule so dovedli iz rovov na prosto. TAT IN ROPAR FLYNN PRIJET. Ukradel je razne cerkvene predmete in jih zakopal Včeraj se je newyorška policija ves dan bavila z James J. Flynom, alias Chicken Flynn, ki stanuje v hiši 762 iztočna 142. ulica. Dasiravno je Flynn star šele 19 let, je vendarle zelo nevaren zločinec. On sam je namreč priznal, da je oropal mnogo cerkev, razne možke na ulicah napadel in oropal ter izvršil vse polno tatvin. Prijeli so ga pred par dnevi v Monticello in ga dovedli semkaj, ker je osumljen, da je pred par tedni z nekim svojim tovarišem ustavil lokalni vlak New Haven železnice in oropal več potnikov. V Monticello so ga prijeli, kar je tam napadel nekega farmerja in ga oropal. Lopov je v policijskem glavnem stanu naznanil, da je oropal neko cerkev v Westchestru, kjer je ukradel srebrni servic in razne druge cerkvene posode. Okradel je tudi bapti-stovsko cerkev na 156. ulici v New Yorku, neko cerkev na Legget Lane in Beck St. v Bronxu, nadalje Wood-stockovo presbiterijansko cerkev na 167. ulici ter sinagogo Montefiore na Hewett Place v Bronxu. Odnesel je vse, kar mu je prišlo v roke, tako ke-lihe, cerkvene posode, obleke, denar-1 nice, okraske na oltarjih in sohah itd. j Svoj plen je navadno zakopal in šele po preteku par mesecev prodal. Policiji je sedaj naznanil vsa mesta, kjer je zakopal svoje ukradeno blago, nakar so odšli detektivi na ona : mesta in pričeli kopati, da se je vse' kadilo, ne da bi kaj našli. Popoludne' je moral iti Flynn v spremstvu detektivov na ono mesto in tu so v resnici našli ukradeno blago. Našli so mnogo srebrnine. Flynn bode moral dolgo čast sedeti. Avstrijski konzularni uradnik v ječi. Cincinnati, Ohio, 19. sept. Tukaj so prijeli uradnika avstrijskega konzulata v Uniontownu, Pa., Viljema Derezyja, kteri je obdolžen, da je izvršil -večjo prevaro. Oblasti so ga poslale v Pennsyivanijo, da se zagovarja pri sodišču. Paris, 19. sept. Iz Strassbourga v Alzaciji, ki je sedaj nemška pokrajina se brzojavlja tuk. Matinu, da so Nemci pri zadnjih cesarskih vajah v Alzaeiji - Loreni, vojake nepopisno mučili in na uprav barbarski način z njimi postopali. Med vajami je vsled muk umrlo 21 vojakov, dočim jih je 250 nevarno zbolelo. Bolnica v Hersingenu je polna bolnih vojakov, ktere so toliko časa gonili, da so popadali in se onesvestili. Samo pri 15. lovskem bataljonu je zbolelo 90 vojakov. Časopisje primerja te izgube Xen.cev z onimi francoske vojne ^ Arabci v Maroku. Pri vajah v Alza-ciji-Loreni se je dokazalo, da Nemčija, oziroma nemška vojaška uprava preveč in na nesmiseln način od svojih vojakov zahteva uprav nemogoče stvari, dočim je sanitarna služba v nemškej vojski skrajno pomanjkljiva. — Manchester. Anglija. 10. sept. V tovarnah, oziroma predilnicah in tkalnicah v Lancashire ie pričakovati, krizo, ki nastane vsled nepovoljne plače, kojo dobivajo delavci. Podjetniki so zapretili, da bodo z današnjim dnevom odslovili nad 200.000 delavcev, ako se slednji ne bodo zadovoljili z sedanjo plačo. Delavci so na to odgovorili, da se bodo zadovoljili s znižanjem plače šele po 1. januarju in sicer za 5%. Shanghai, Kitajska, 10. sept. Tukaj se zatrjuje, da namerava Anglija odpustiti del one vojne odškodnine, kojo jej dolguje Kitajska še izza časa ufetaje bokseijev. NEMŠKA "KULTURA' VEJ LUČI. V PRA- Kelera na vladinem parniku. Manila. 17. sept. Na zvezinem transportnem parniku Sheridan se je pripetil slučaj kolere. Parnik je moral iti v karanteno vMariveles. Tudi v Manili se vsak dan pripeti par slučajev te nevarne bolesti. Nemški naselniki v Južnej Ameriki, kupujejo indijanske otroke, koje rabijo potem " -za sužnje. - - Berolin, 18. sept. Nedavno je na Dunaju zboroval jugoameriški kongres in tem povodom je profesor Fritscli iz Prage na Češkem svetu naznanil, kako grozno barbarski postopajo nemški naselniki z jugoame-riškimi Indijanci. "Kulturni" Nemci uvajajo v brazilsko državo svojo "kulturo" na ta način, da kupujejo indijanske otroke, ktere potem vzgoje za sužnje. Z Indijanci postopajo u-prav na živinski način, kakor je to le kakemu Nemeu mogoee. To poročilo je naravno vzbudilo po vsej Nemčiji ogorčenje proti njihovim lastnim rojakom v Brazilu. Nekaj časa so skušali to stvar prikriti, toda ko ni več šlo, so se izgovarjali na ta način, da so imenovanemu češkemu profesorju očitali, da so m« razmere v Brazilu le malo znane. Imenovani profesor je potoval po notranjih krajih Brazila na svoje lastne-stroške in jedva je bil tam le par tednov, že je ustanovil dobrodelno družbo v varstvo Indijancev. Da ni bilo češkega profesorja, bi te družba še vedno ne bilo, dasiravno je tamkaj vsepolno Nemcev, kteri vsi se kaj radi sklicujejo na svojo čudno " kulturo 'dočim skušajo svoje barbarstvo vedno prikriti. Tukajšnji brazilski poslanik izjavlja, da v Brazilu nimajo sužnjištva. ktero so uradoma že pred tridesetimi leti odpravili. Poslanik pa pripozna-va, da Nemci z Indijanci skrajno surovo postopajo, radi česar vlada med indijanskim in nemškim plemenom velikansko sovražtvo. Indijancem so vse narodnosti bolj priljubljene, kakor Nemci, ki so najbolj surovi ljudje, kar jih pozna Južna Amerika. ROJAKI, KAE06AJTE ti VA "GLAS NARODA." NAJVBČJI XX RAJCKUTr DXZVHIXI "GLAS NARODA" (SUvenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a Corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR VALIAVEC, Secretary. LOUIB BENEDIK, Treasurer. Place of Bnmneas of the corporation and avec Yordan v Yorku, Pa., je kor pripovedujejo vladini coologi — v tridesetih dnevih od skrbne matere ne bode ostalo niti najmanjše mrvice. Škorpijonovki se prav godi, čemu pa tudi ona ne goji ljudski samomor, kakor naše dame... ♦ * . Dr. Lesser v New Yorku je nekemu slepemu možu pripomogel do vida s tem, da um je nadomestil bolno oko z očesom domačega zajca. Živijo napredek kirurgije! Kmalo bodo napočili časi, ko se bode zamoglo brezsrčnim milijonarjem podeliti ovčje srce in gotovim damam zvesto pasje srce... * * t Dvojni morilee Sekanski se je v ječi obesil. S tem je dokazal, da še ni bil pokvarjen in da je imel še mnogo čuta za pravico... * * • Nek tukajšnji zaljubljen parček se.. Black Diamond, Wash, je v tem tednu poročil za sest mese- Cen j. g. urednik:— cev ' * na poskušnjo". Bolj praktične Upam, da mi odmerite nekoliko in istodobno lepše in bolj etične poro- prostora v nam priljubljenem listu ke si ne moremo misliti na svetu... Glas Naroda. * * * Kakor že omenjeno, nam je nemila Sodnik lligginbotham v Brooklynu smrt pobrala društvenega brata An- je nekega obtoženca v sodnej dvorani tona Medved. Omenjeni brat se je pobil s pestjo na tla. Tako pravico p0 trimesečni bolezni podal od tukaj imenujemo "justitia ad liominem", v Fleming, Kansas, v uadi, da tam Reilly, Pa. Cenj. Glas Naroda:— Z delom gre pri nas še dosti dobro, krize nismo občutili toliko, kot so poročali rojaki iz druzih držav. V naši naselbini nas je 100 slovenskih fantov, korajžnili in veselih. Zadnjič so se oglasila v nekem dopisu slovenska dekleta iz Shelburne Falls, Mass., radi tega jim svetujem, da pridejo pogledat v naš kraj; izbire je dovolj. Dasi pri nas vedno dobro delamo, vendar ne svetujem nikomur, da hodi v te kraje, ker novi delavci ne dobe delo. Pozdrav vsem rojakom po Ameriki. Jernej Kejžar. ali pa sreance tudi pravica "with a ven- Jo) preje ozdravi. Ali osoda je hotela drugače; kakor nam poročano, je o-menjeni dne 5. avgusta v Gospodu za večno zaspal. Ker je pokojni pripa- Evelyna postane zopet igralka. Ku-,t ri j oz no I Ali jej je tega še vedno dal društvu Marija Zvezda št. 32 J. treba, dasiravno je uničila že jednega S. K. J. in ga ni moglo naše društvo milijonarja?— j sprejeti k zadnjemu počitku zaradi * * oddaljenosti, je radovoljno prevzelo Toda za gotove "umetnice" je oder to bratovsko nalogo društvo sv. Jo- le predsoba za njihov bondoir. Kako moramo jesti? no naletati", se ne bode dosti na-užil čarov planinskega raja in, ako ima že itak zdravih živcev, se tudi okrepil ne bode; pravi dobiček od zdravega gorskega sveta bode imel le on, ki ga v miru uživa. Iz tega sledi, da se morajo nervozni ljudje na svojih počitnicah ogibati vsakega napora, vsakega hlastanja, enako, ali je duševne ali telesne narave. • Najboljše zdravilo proti nervozno-sti je mir, in ta bode učinkoval toliko bolje, čim izdatneje ga podpirajo o-stali omenjeni faktorji. Da je temu tako, ima svoj vzrok v posebnostih nervozne obolelosti. Nervozni se vedno veliko hitreje utrudi nego zdravi in potrebuje dalje časa, da ga utrujenost zopet mine. Večinoma se niti ne more popolnoma iznebiti svoje u-trujenosti; sledovi iste še obstojajo, in kljub temu je iznova započel utrujajoče delo, je k stari, še ne odstranjeni utrujenosti dodal novo (ako namreč lazi po gorah, dela partije itd.). Rezultat te nadaljevane, nikdar popolnoma ne sezdravljene utrujenosti je potem popolna "upeha-nost", ki vodi počasi in gotovo k nesposobnosti za delo. To je tako razvoj bolezni pri večini nervoznih ljudi. Izdatno in trajno zaustavljati ta razvoj more le absolutni mir, kajti on daje organizmu potrebne prilike, da se restavrira, da odpravi utrujevalne snovi, ki so se v njem nabrale. Dr. E. G. Ne gre se samo za to, koliko jemo, ampak tudi kako jemo. Često pričenja napaka takoj pri žvečenju jedi v ustih. Nasa fizična moč, naša sposobnost za delo ni odvisna zgolj od množine in kakovosti hrane, ampak tudi od tega, kako jo izkoriščamo. Predvsem treba, da so naše jedi do- žefa št. 52 J. S. K. J. v East Mineralu, Kansas, in ga spremilo k večnemu počitku ter mu skazalo zadnjo Čast. Torej se srčno zahvaljujem v imenu društva Marija Zvezda za vaš trud in bratovsko ljubezen, kakor tudi društvu sv. Alojzija, ktero se je tudi udeležilo pogreba. Zopet en zgled, kako koristna so društva in jednote! Omenjeni je pripadal tudi društvu Planinar. Kako dobra podpora bratom in očetu v sta-rej domovini, kterim vsakemu zapušča primerno svoto. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice J. S. K. J., tebi, prvi slovenski dnevnik v Ameri- Kako naj nervozni ljudje bro napravljene, to je stvar kuharske nekemu svojemu uslužbencu, ki je de- , umetnosti; drugič moramo jedi prav ^ ^________________ lal pri njo mu od svoje mladosti na- žvečiti; v to je treba dobrega zobov- ^ ^ žeUm mnogQ uspeha dalje, podani hišo, ki je vredna 05,000 j« in dosti slinf; v ustih• Vsako 3ed> Gregor Porenta, tajnik, dolarjev. Takih gospodarjev je prav uaJ bo(le kakorŠnakoli, zamorejo premalo na svetu, toda tudi malo takih bavljalni soki želodca v zadostni meri vslužbencev pronikniti in pretvoriti v tako maso, * * * da jo posrka telo, le tedaj, ako je za- Neka dama iz najboljših newyor- i kostno segrizemo in prežvečimo. To np^^jyljgjQ $V0! dODUSt? ških krogov jo v tem tednu v prvič j delo zob in ust ne morejo nadomestiti P S S J r nastopila na gledališkem odru. Ta "e vilice ne nož in tudi to ne, ako —o— dama jo Mrs. Isabel Erhardt - Lee. je jed dobro sesekljana, kajti ne gre Postala je naravaogt moda> uporab_ Kritika jo jednoglasno. hvali in trdi, ^ tukaj samo za to, da pride jed do- ]jati ^ poletnoga dopusta za turi_ da ima dama veliko prihodnost — bro razkosana v želodec, temuc tudi "kajti svojo zeleno svileno obleko je dobro prepojena s slino, nosila posebno distinktivno"... Slina izpremeni moko v dekstrin. # * » Ravno zategadelj je za dojenčka lira- .. ..... nienie z močnatimi snovmi tako škod- \ našem mestu je umrl milijonar stovske izlete, najmanje pa za potovanje v gorovje. To je brez dvoma primerna in zdrava zabava za vse, ki z zdravim telesom in zdravo dušo hite . , v gorovje. Oni store s tem, ako se liivo, ker dete v ustih ne zveci, tako..- . , -----------------j----1 ' . . smem tako izraziti, svojemu zdravju vseučilišča in tudi ni zidal ni jedne uU lnu e I'11 uJem v Pos ev ZS° J Pre usw0, ker svoje telo še bolj okrepijo bavljanje želodca in crev, ki ucinko- Morosini: on ni ustanovil nijednega knjižnice: muzeju ni podaril ni jedne , -a ~ vanja ustne sline ne more nadome- uinetmne in cerkvam ni jednega po- J . , i.a ^ • i stiti. Ako torej manjkajo zobje ali barvanega okna: toda vsako zimo je =>l,ll» « 1 j j j ~ n , , , i * „ so slabi, žvečimo jedi le površno. Po- delil med siromake premog in leto za ' J r in je tako za zimski čas utrdijo. Oni dosežejo z eno besedo "trenažo", ki jim potem za dolgo časa dobro služi. To velja za zdravo telo, ne velja pa letom je delil hrano med neštevilne tem P^^jajo one v kosih v želodec ^ ^ Mnenje, da ^ora biti to, i ! i- i- ■ in sa težijo. Subjektivno se izraza . . gladne ljudi, vse to brez najmanjše ® . j -j ^ ^ kar zdravega v njegovem zdravju reklame, tako da je njegovo ime prišlo le redkokedaj v časnike: kteri so v želodcu tišči in da se čutijo nabasane. Objektivno škoduje zdravju, ker prebavlja človek velike kose le površno in velih del hrane neprebavljen zapušča telo. Ako dotiČnik pravočasno ne zboljša svojega zobovja, se sčasoma lahko izcimi kaka želodčna bolezen. Radi tega moramo zopet in zopet opominjati: skrbite za svoje zo- o i • u * ~ he, gojite jih kolikor se le da skrbno. Sedaj se nam obeta, da se bode po- ® J J .., j w■ i d ™ Ako vam manjkajo zobje, pustite si dražilo presioevo meso. Presici po- " J J ; , stajajo vodno dražje, toda vse izgle- daviti umetne - to m zapoved ne-da tako, kakor da bi ne mogli brez j'Vernosti, temuc zapovedzdravja.^ njih živeti... pravi filantropi T... * * • Še vedno živimo v slabili časih in poleg tega so imeli v francoskej pokrajini Champagne slab pridelek, če-gar posledica bode podražitev šampanjca. .. krepi, tudi za bolnega koristno, je popolnoma krivo, čeprav je splošno razširjeno. Seveda te nevarnosti, da bi težkobolan človek delal ture, sploh ni, toda vedno zopet se dogaja, da se na živcih bolni ljudje, ljudje, ki se od dela celega leta čutijo utrujene, ki so postali od njega nervozni in slabi, hočejo pozdraviti in okrepčati na potovanjih in planinskih turah. Hočejo se "izpoČiti" in mislijo doseči to najbolje s tem, da kolikor mogoče daleč od torišča svojega navadnega dela opravljajo drugo delo, delo potovanja, hribolazenja itd. A tu je žalibog treba povedati, da A niso vedno slabi zobje, ki so krivi slabega prebavljanja. Večkrat je ^ Neka Chicažanka priporoča dekli- kriv blastni> nervozni tok Časa, ki si H^^fljudje p&o^omTkrivo"p^t*, cam, naj se ne poroče z nijednim mo- Pri nobenem delu ne privošči miru;; da po ^ ^ ^^ ^ ^ dos&gh škim, dokler ga ne vidijo pijanega. komaJ Je *lovek zacel del°.' z® ®e zaželjenega okrepila. Uspeh, ki ga na Dame na temperenčnem jugu, kakor ho£e lotltl drugega Slabo je tudi ^ način dosežejo> j(J y najboljšem tudi članice Christian Temperance prestrastno kadenje. Treba samo opa- ^^ mimogredogt H jim pomaga Union >o ~ tom obsojene v večno de-,zovati kak^a take^a j8uzn?ai mko" samo za par dni ali par tednov. Je vištvo... tina"- kllko se mU.^dl P".k^sllu' pa često tudi nepričakovanemu uspe- * * * sarao da bi brž P"seI d° !fbe hu ravno nasproten. Namesto, da bi Nek Dunajčan je izumil stroj, s kte- ah svoje ljube erne ^ bU okrepiL ge yrne nerv.ozni človek ro-a pomočjo se č.sniški rokopis iz- kave' 3VOJeSa tayokaval;.SV°- ]e še bolj zbit in nesrečen domov, dola takoj tako, da so ga rabi kot easopisa. Tak način življenja ^^ utrujenosti se je pridru- matrico, oziroma stavek. Sedaj sem .»lira telo. Treba « pustiti časa pri ^ ^ telesna ^ radoveden, kteri ljudje bodo odveč: .jedi, drugače so neizogibne posledice: , ^^ sposobnQst je Wla že ifcak časnikarji ali stavci?... pomanjkanje apetita, neredno prebav- j ^g so vn0vič trpeli, vnovič * * # lianje, hujšanje. To telesno stanje ljanje, hujšanje. .. — biu olkodovani. Pri ropublikanskej državnej kon- Pa vpliva zopet na dušo: človek po- ^^ ^ ^ za nervozne venciji v Saratogi, N. Y-, je zvezini 1 staja razdrazljiv, potrt in pust. In ^ ^ ^ potovanja naenkrat imamo tu nevrastenika, bol-|j ____.__._ _________ nikal Majhni vzroki, velike posledice. tajnik Elihu Root gotovo zamenjal svoj rokopis, kojega si je pripravil za političen govor: o Taftu je govoril poldrugo uro. a governerskem kandidatu Hughesu pa le jedno minuto... Največja protislovja: v Philadelphi-ji prišlo je v tem tednu na tisoče ljudi, da bi dobili delo pri podiranju nekega poslopja, dasiravno se je rabilo le par sto delavcev. — Na Coney Islandu pri New Yorku so obhajali ta teden Mardi Gras in veselju je prisostvovalo štiristotisoč veselih ljudi, ki so se zabavali in veselili... * • * V coologičnem vrtu v mestnem delu Bronxa je neka škorpijonovka "povila" trideset mladih škorpijonov. "V«i ae jo drže na hrbtu in repu in ka- HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste iidelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem p^ slu i» sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih upraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. ROJAKI, NAROČAJTE SZ HA "GLAJB NARODA," NAJVT&JI DC NAJOENTJftl D1TEVSTK! navidezno imajo, v resnici ne gre na račun tega faktorja, ampak pripisati ga je vse drugačnim vzrokom. Prvič temu, da so se osvobodili za nekaj časa svojega vsakdanjega dela, nadalje okolnosti. ker so izpremenili kraj, ki jim prinaša novih vtiskov, novih razvedril; slednjič pa dobrodejnemu učinkovanju čistega in močnega zraka, specifičnemu učinkovanju gorskega zraka na živce! Vse te blagodati pa more nervozni človek uživati tudi (brez da dela ture in potuje križem okoli) enostavno s tem, da se naseli za nekaj tednov kje v kakem gorskem kraju in se uda tam z dušo in telesom absolutnemu "dolce far niente". In Se več: tisti, ki hlastu s kraja v kraj, ki hiti od ene gore do drupe, ki se hoče "pošte- Pri sultanu. Zanimivo in slikovito opisuje sloveči francoski pesnik Pierre Loti svoj obisk pri turškem sultanu Abdul Ha-midu. Cesarska kočija je bila prišla zvečer po gosta pred njegov hotel v Peri (evropsko predmestje), da bi ga ob Bosporu in skoz cesarske vrtove popeljala v sultanovo palačo, kjer se je tistega večera vršila slavnostna razsvetljava. ''Pred nami se je pojavila množica'', tako slika Loti svojo vožnjo, "človeška masa, ki se strastno in jezno poganja naprej, polnaga človeška telesa se prikazujejo, vmes galopirajo jezdeci, glasni, grmeči klici se razlegajo in slišim temni zvok: Jangun var! Ogenj, ogenj 1 Tukaj med to množico lesenih hiš je doma. Tam spodaj gori cel mestni okraj; visoke, rdeče snope luči meče požar gor v nočno nebo in prispeva z groznim čarom nepričakovano k slavnostni razsvetljavi. Kolesa drdrajo, mimo hite brizgalnice, ki jih vlečejo gasilci, zapirajo nam pot, besede, psovanje, upi-tje... a potem spozna množica cesarsko ekvipažo in se ji umika. Skoz zdaj samotne drevorede predmestij letimo ko veter. Potem zablešči naenkrat iz Črne teme jedkojasen žar, bel in zelen; to ni več požar, to je bengaličen ogenj. To so vrtovi Yil-diza. .. Peljemo se skozi ograjo: na mah vse se spremeni. Nikjer ljudi, nikjer šuma. Skoz velike, daljne, tihe, jusnorazsvetljene aleje letimo, skoz mirijade svetlih plamenčkov in bleščečih girland. Nič ko beli ognji v zelenju dreves, doČim je nebo zgoraj posuto z modrimi in rdečimi zvezdami raket, ki okrog in okrog frče kvišku in bleste... " Potem, za drugo ograjo, dospe kočija do pisane množice častnikov, kte-rih krasne uniforme pestrobarvno svetlikajo v luči plapolajočih bakelj. Nepremično stoje; šele ko poda koči-jaž parolo, se odpre človeški zid in da prosto pot. Adjutant, ki spremlja Lotija, pelje gosta v prvo etažo paviljona palače. Od zunaj pluje noter raznobojna luč razsvetljave in skoz skoro strahotni molk zveni zdaj čudno nabožno petje, zbor svežih, čistih, jasnih možkih glasov, ki s skoro nadzemsko lahkoto v čudno visokih tonih pojo svoje psal-me. Sultan, tako mi povedo, je še onkraj v cesarski mošeji, odkoder doni sem to melodično petje... Zdaj zapolje življenje med četami. Pred mošejo zapeljejo ekvipažo. Čudno petje pod fantastično kupolo^ narašča hitreje in hitreje in konča z burnim finalom. Sultan prihaja. Na vrtu vzplamtevajo svetleje ognji, topovi grme in iz trum vojakov zaorje bučeče in globoko: Alah! Alah! V galopu je premerila sultanova uprega tistih sto metrov, ki ločijo mošejo in palačo. Drugi vozovi slede, srebrni pajčola-ni princezinj plapolajo v večernem vetrn. Sluge tekajo mimo mene in vihte velike bele svetilke in vmes zveni rahlo rožljanje orodja čet. Adjutant me spremlja skoz dvorane in sobane, mimo jasnih stebrov, kterih zlati okraski motno bleste. Tnkaj v Yil-dizu vlada nekaka preprostost v lišpu, skoro treznost; sultan, ki ima ob Bo-sporju bajne gradove, si je izvolil za svoje delo in svoj počitek to relativno preprosto rezidenco kraj senčnatega parka. Slednjič sem v predsobi; tudi tukaj preprostost in edina oprema krasna preproga, ki zaduši vsak korak. Povsod stoje okoli generali in adjutantje, tukaj vidiS bela obla čila, tam drhti orijentalski dolman, vmes zažari rdeči fes in zraven črna astrahanska kučma. Vsi stoje pokon-cu, govore potihem: Sultan je blizo. Adjutant me pelje v majhen stranski kabinet. Na divanu sedi sultan. Na sebi ima generalsko uniformo in na zunaj ga nič ne razlikuje od častnikov armade. Dolgo nisem videl turškega veličanstva in medtem ko se priklonim, mislim nazaj na čas, ko se prvikrat slučajno srečala, na kar se on gotovo ne spominja. Petnajst let je tega. Bilo je na Bosporju, prav tisti dan, ko je on zasedel prestol. Veliki cesarski čolni z zlatimi kljuni so bili prišli sem pred stari Serajl, da ga po-vedejo na ono stran v palačo Dolma-Bagče. Moj čolnar je po nerodnosti zadel ob prineevo ladjico in takrat me je pogledal mladi mož, ki je malo ur pozneje imel postati kalif, za hip raztreseno in mehanično z enim tistih pogledov, ki kakor plaho strme v bodočnost. .. Vedno sprejme sultan svojega gosta z največjo prijaznostjo, s preprosto vljudnostjo in simpatično naravno ljubeznivostjo, ki mu je lastna. Se danes mislim na tisti večer, ko sem kramljal s sultanom — v nekoliko čudni tišini malega salona — bil sem gotov, da me bode razumel in mi oprostil, in tako sem govoril melanholično o svojem obžalovanju, da vidim izginjati toliko starega, veliki Stambul pa se razvijati in izpremi-njati. A potem sem umolknil in zatrl nadaljne svoje misli... Uboga, velika Turčija, ki si bila tako ponosna in močna v dobi vere, ko so bile velike sanje in plemenita hrabrost še ' moč narodova, kako kmalo se pogrez- J neš osodepolno v univerzalno, moderno banalnost; kako kmalo se bodeš borila s tisočerimi malenkostnimi stvarmi, praktičnimi, koristnimi stvarmi, ki si jih nekoč smela zaničevati. Kaka bodei predvsem tedaj, kadar tvoji sinovi ne bodo več verovali?" Slovensko katoliško podp.društvo cr svete Barbari "Vi* Ia Zjedlnjene držav© Severne Ameriko, Sedež: Forest City, Pa. •Iranodmdl. januarja 190] tr •J^vS ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZrAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P». KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. IRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, BrU-dock. Pa. FRAN ŠUNK, ID. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, "Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Kralj in snažilec čevljev. Dogodilo se je, da sta kralj in nje-gov suažilee čevljev umrla jednega dne; osoda pa je hotela, da je snažilec čevljev prvi dospel do nebeških vrat. Vrata so bila odprta, in ko je hotel vstopiti, ga je nekdo potegnil zadaj za suknjo — bil je kralj. "Ali me tako malo čislaš?" ga je vprašal. "Pusti, da jaz prvi vstopim !'' "Se mari mi ni", je odgovoril snažilec čevljev, "jaz mislim, da sedaj nisi več kralj, tukaj gori smo vsi jed-naki." Pretil je nastati prepir, toda v pravem trenotku je pristopil sv. Peter in ukazal, da naj mirujeta. "Povej mi, ali je bil tvoj dober kralj ?" je vprašal snažilca čevljev. "Prav dober", je odgovoril, "v svojem kraljestvu je vzgledno vladal." "To je prav. Sedaj mi pa ti po-vej", obrnil se je proti kralju, "ali je bil ta dober snažilec čevljev?" "Prav izvrsten", je odgovoril kralj. -"Kadar mi je on čevlje osna-žil, bi se lahko v njih videl kakor v ogledalu." "Lepo tako, oba sta storila svojo dolžnost, toda tukaj v nebesih nima nihče prednosti-pred drugim. Vprašal vaju bodem kaj druzega. Kdo od vaju je ravnal kakor kristjan in dal gladnim ljudem hrano 1' * "Jaz", je zaklical kralj; "pred mojimi vrati je vsak dan dobilo sto prosjakov jesti." "To je bilo prav. — Kolikim si pa ti pomagal?" je vprašal sv. Peter snažilca čevljev. "Nikomur; saj sem bil yedno gla-den. Dohodki snažilca čevljev niso tako veliki kakor kraljevi." "Torej nisi nobenemu človeku kaj dal?" '^Ne, človeku ne, pač pa malemu psičku.'' "Kako se je to zgodilo?" "Nekoč sem sedel na velikem kamnu na dvorišču, v rokah pa imel košček pečenke domačega zajca ter premišljeval: To se ti bode prileglo! V tem trenotku pa je priskakljal na treh nogah psiček. Četrto nogo so mu pokvarili razposajeni dečki. Pritekel je k meni, se pričel prilizovati in mahal z repom, češ, ali me ne vidiš? Seveda mu je dišala pečenka. O, ti uboga žival, sem si mislil, saj si Se bolj suha nego jaz! in mu dal polovico pečenke. Toda ko je to pojedel, me je še bolj milo gledal in z repom mahal. Nato sem mu dal še drugo polovico, moj pas pa malo bolj pritegnil." "Tako!" je rekel sv. Peter in vprašal kralja: "Ali si bil kedaj gladen?" "Gladen? Nikdar l" "Zelo mi je žal, snažilec čevljev bode vstopil pred teboj.'' "i --bino tujih ogiuu< — odgo-▼oft B9 njinviiUtro ne vredaiit** Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........S12"oo ali 4 gal. (sodček) za...... ....$16.00 Za obilno naročilo se priporoča Marija Orlll, S308 St. ClairATe., N. E., Cleveland, Ohio. Žrtev. "Jenny!" "Oh. moj Bog, Frie, zelo se bojim!" "Prav lahko mi pomagaš. Danes zvečer ti vrnem. Pri vas sklenete blagajno šele zvečer." "Ako pa hoče Mr. Chon preje oditi, moram že ob petih obračunati." "Oh, kaj ta ako, ako, ako! Saj ne bode tako storil! Danes popoludne bode moja blagajna pregledana, ali čuješ — pregledana! Osemsto mark imam primanjkljaja, to pomeni dve leti ječe. Jenny, daj mi novce, saj to lahko storiš. Reši me, ne vrzi me v nesrečo, nazaj ti jih dam ob pol sedmih!" "Ako se pa kaj drugega pripeti? Oh, moj dobri Fric, v velikem strahu sem!" "Strah! Čemu? Ob šestih je pregledovanje pri meni; gotovo ob polu sedmih ti pa denarje nazaj dam; položiš jih lepo v blagajno in vse bode v redu." Dala mu je zahtevane denarje. Rešen je. Gospod Chon pa je hotel iti zvečer v gledišče in pregledal blagajne ob petih. Zasačil je Jenny in primanjkljaj. Poslal je po policijo. Gospodična Jenny ni čakala, temveč vrgla se je iz druzega nadstropja na cesto. — Fric je pa sedaj lepo oženjen in v službi napredoval za pošteno delovanje. — DAROVI. Za nesrečne pogorelce na Bledu so darovali: V Bridgeport, Ohio, je nabral cenj. rojak Louis Susteršič med tamošnjimi rojaki svoto .$2.90. Darovali so: L. Susteršič, Mihael Hočevar, Louis Hočevar, Ivan Kovačič, Ivan Čeme, Fr. Gregorčič, Andrej Hočevar st., Ivan Gorše, Ivan Koren, vsi po 25 centov; Mihael Gregorčič 35 centov; Ivan Klep in Josip Rutar po 10 centov; Louis Groš in Mihael Brecelj po 5c. Iskrena hvala vsem darovalcem in njih naslednikom 1 Dosedaj nabrano in izkazano $158.90. Uredništvo "Glasa Naroda". » Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicaei, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon »ri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Chicago, III. kier točim pristno uleiano Atlas pivo, ixvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Jjiiie in ignbu miza (pool table). PotujoCi Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladij; 572 Bine Island Ave., Chicago, I1L i A Adfr STARO DOMOVINO PODALI: SO SE Ivan in Rudolf Hrovat iz Brooklyn, N. Y.. v Semič; Mat. Jankovič, Josip Pavlin in Ivan Borše iz Cleveland, O., v Reko; Fran Kavčič iz Moon Run, Pa., v Vrhniko; Anton Trobec iz Bridger. Mont., v Škof jo Loko; Pa vel j Majerle iz Chisholm, Minn., v Pregrad; Anton Ernožnik iz St. John, Pa., v Škof jo Loko; Rud. Er-maeora iz Onoville, N. Y., v Tomažo-vas; Alojzij Pevec iz Forest City, Pa., v Litijo; Pavel Hribar iz Rock Springs. Wyo., v Dortmund; Josip Anžlovar iz Brooklyn, N. Y., v Kočevje; Nikola Popovič, Ana Popovič in Pavo Dujič iz Minneapolis, Minn., v Reko; Ivan Mesec iz Clear Creek, Utah, v Selce; Ivan Matanie iz Seattle, Wash., v Verbin, Istra; Leopold Bervar z družino iz Rock Springs, Wyo., v Radeče; Fran Mard-nik iz Rock Springs, Wyo., v Polhov gradeč; Fran Istenič iz Rock Springs, Wyo., v Škof jo Loko; Fran JStopar iz Kenosha, Wis., v Rečico; Anton Časen iz Sheboygan, Wis., v Rečico; Josip Hudoles iz Port Washington, Wis., v Rečico; Martin Kočič in Ivan Pire iz Braddock, Pa., v Krško; Anton Mužina iz Braddock, Pa., v Ki-lovico; Jurij Pink iz Braddock, Pa., v Škof jo Loko; Fran Manes iz Jen-ningstown, W. Va., v Gečarce. Japonci na Koreji. Glasom vesti s skrajnega Iztoka nadzoruje japonska cenzura jako strogo vsako vest, ki se jo pošilja izven meje; vzlic temu se da iz teh redkih vesti posneti, da položaj Japoncev v Koreji ni najbolji in da je nekako sličen položaju Angležev v Trausvaalu za časa burske vojne. Nezadovoljni Korejci so se v malih četah razkropili po vsej deželi in prizadevajo Japoncem mnogo neprilik. Japonske posadke so bile preslabe in je morala japonska vlada poslati v pojačenje dva nova pešpolka. Sedaj je v Koreji japonskih čet okolo 30,000 mož. Japonci uporabljajo za uduše-nje vstaje isti način, kakor so ga upo-trebljevali svoj čas Angleži v Trans-vaalu; zgradili so po vsej deželi mnogo trdnjavic. A sedanje stanje v Koreji so zakrivili Japonci sami. Po okupaciji Koreje so, mesto da bi si skušali pridobiti simpatije prebivalstva, poslali tja najslabšo vrsto ljudi kakor upravne uradnike, ki so prebivalstvo globili in na najnavadnejši način izkoriščali. Japonska vlada si je mnogo prizadevala, da povzdigne trgovino in promet, ali to je delala le za svoje ljudi in svoja podjetja, in od te blagodati povsem izključila domače prebivalstvo. Tako bode treba še mnogo časa, da s silo uvede mir v tej deželi, toda na simpatije Korejcev ne bode smela nikdar raiunatL Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. -o—o- UEADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi boleini na dopustn y Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-*oek. Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue A Globe BtTeet, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7tk Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, foliet, I1L Krajevna drnitva naj blagovolijo po&iljati vse dopise, premembe udov ia druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne po&iljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih drudtev naj poSljejo duplikat vsaka pošiljatve tudi na glavnega tajnika JediMb*. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Asesment štev. 122. Dne 1. Sept. 1908. ZA MESEC SEPTEMBER, 1908. Za umrlega Andrej Čampa. očrt. 128, člana društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, v Ely. Minn., mnrl 15. julija, 1908. v Aurora, Minn., vzrok smrti pljučnica, zavarovan je bil za 1.000.00. Za umrlega brata Josip B. Pezdire, cert. 959, člana društva sv. Štefana, štev. 11, v Omaha, Nebraska, umrl 15. julija 1908. vzrok smrti vodenica, zavarovan je bil za 1.000.00. Za umrlega brata Peter Galec, cert. 4161, član društva sv. Petra in Pavla, štev. 51. v Murray, Utah, umrl 16. julija 1908, vzrok smrti bdi je vstreljen v napadu, zavarovan je bil za $1,000.00. Za umrlega brata Anton Medveda, cert. 5610, člana društva sv. Marija Zvezda, štev. 32, v Black Diamoud, Wash., umrl 5. avgusta 1908, vzrok smrti jetika, zavarovan je bil za $1,000.00. Za umrlo Marijo Razdih, (?) članica društva sv. Jožefa štev. 14, v Crocket, Cal., cert. 10251, umrla dne 9. avgusta, 1908, vzrok smrti "Peritonitis," zavarovana je bila za svoto $500.00. Ta a>e~ment je razposlan na 4451 Članov prvega in 453 članov druze-ga razreda ter 1863 članic; vsak član prvega razreda plača po 80c. za smrt-nino in 25c. za redne stroške, vkupno $1.05, člani druzega razreda plačajo 40c. za smrtnino in 25c. za redne stroške, vkupno 6oc. Članice plačajo po 25c. za smrtnino in 25c. za redne stroške, vkupno po 50c. OPOMBA! Vsem tajnikom društev Jednote naznanjam, da še sedaj nisem dobil naročenih ilustriranih cenikov za znake Jednote; poroča se mi, da so isti sedaj v delu. in da jih v kratkem dobimo; kakor hitro jih dobim, jih razpošljem na društva. Ravno to je res o charterjih; ta stvar se je zavlekla vsled vzrokov izven tajniškega urada, zatoraj prosim, da vsak še malo potrpi. Nadalje še ponovno prosim vse tajnike: dajte vendar skrbeti, da bodejo taroke prav spisane; kadar kteri član pristopa ali pa preminja svojo oporoko, vedite da se smrtnina ne sme zapustiti drugim, kakor samo sorodnikom in tistim, kateri so od zapustilčevega zaslužka odvisni, in v nobene druge svrhe; navedena morajo biti polna imena dedičev in njih sorodstvo; ako to ni navedeno, se nemore taka oporoka v Jednotinem uradu vpoštevati; prosim tudi, da bi gg. tajniki opozorili večkrat vse tiste člane, kateri še nimajo oporoke uložene pri Jednoti; to zadeva veliko starih članov Jednote, pomislite koliko sitnosti si lahko prihranimo v slučaju emrti enega člana brez oporoke, posor toraj. Z bratskim pozdravom GBO. L. BROZICH, glavni tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Malo časa se je prostosti veselil. Silvester Zaje, 18 let stari delavec v Ljubljani, se je komaj dobro vrnil iz ječe domov k starišem, a že bo zaradi novih tatvin za'dolgo časa pogrešal zlato svobodo. Ko se je vračal iz ječe, je spotoma vlomil v Dolu v hišo Janeza Kadivca in prebrskal vse omare, da bi dobil kaj okroglega, tudi obleko dekle je premetal, a ni imel zaželjenega uspeha, ker se je denar nahajal v zaklenjeni skrinji, ktere Zaje ni mogel odpreti. Kadiv-čevi so poskušeno tatvino opazili ter imeli takoj obd : svoje družine, svojih pri jate. j-v ^ 1 Leley pivo je uajbot- ljubljena ter se dob. • stii n gostilnah Vse podrobnosti tvzs r r". On ^"'r'olka^ju 6102 £ kteri Vam dragevolje vse po *vc.". THE ISAAC LEISY SKEWING COMPAQ CLEVEL AND, O. J , M i ^ 'j M JJ AVSTR0-AMERIKAN8KA ČRTA (preje bratje CosuHch.' ^s Najprppravnejša ia najcenejša parobrodna črta is Novi'parnik na dva vijaka "Martha Washington . REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN MEK® y m. spodaj uvedeni nori parobrodi n» dva vijaki imajo brezžični bnojftv: ALIOl, iiAUfiA, MABTHA WASHINGTON, ] ▲BGEErrOTA. "V meeecih maju in Junija se bodete zgoraj navedenemu brodoyjn pri-dražila Ae dr* droga nova potnifika panika. j Gine voznih aisfko* ^ *F» 'ORM ta m mu m m r TBSTA.............................................$28.— LJUBLJANE........................................$28.60 .............................................$28.— ZAGBEBA.........................................$29.20 KABLOVCA.....................................$29.25 II. BAZBED do TBSTA aH BEKJI........—...............$50.50 do $55.60 Parobrod "EUGENIA" odpluje 26. septembra 1908. Parobrod "ARGENTINA" odpluje 30. septembra 1908. Phelps Bros. & Co*, Gate Agenta t wiaiinstM sema A May; m. "CRas Naroda" priredil L. P. DRUGA KNJIGA. ;PO DIVJEM KURDISTANU. (Nadaljevanje.) ŠESTO POGLAVJE. Lov na medvede in ljudi. Drugega jutra nas zbudi sam bej s sledečimi besedami: 11 Emir, dvignite se, če hočete res z menoj v Mijo. Mi se takoj podamo na pot!" Kier smo po kurdski navadi spali v naših oblekah, smo bili seveda kmalu pripravljeni. Ko spijemo nekoliko mrzle kave in pečenine, zajahamo naše konje. Pot v Mijo nas je peljala skozi več kurdskih vasij, ki so prav dobro močene, ker je po celi okolici obilica potokov. Kmalu za bejevo vasjo prične svet vzdigovati, in ko prejahamo neko gorsko sedlo, naletimo na več mož, ki so že čakali na nas. Beju se je to sumljivo zdelo, ker jih vpraša, zakaj niso v M i ji ostali. "Gospod," odvrne eden izmed njih, "včeraj se je veliko važnega zgodilo, kar smo ti dolžni povedati. Dohub ti je že povedal, da so nesto-storijanci zapustili dolenji del va^-i. Danes pa je bil eden izmed njih v našem delu vasi in nekemu svojemu prijatelju svetoval, naj hitro zapusti Mijo, ee hoče oduesti zdrave pete." "In vi se bojite?" vpraša bej. "Nikakor ne, ker smo močni in hrabri dovolj, da premagamo gja-vre. Toda na vse zgodaj smo zvedeli, da so kristijani napadli mohamedan-ake prebivalce v Zaviti, Minijaniš, Murgi in Lincaster ter jih več pomorili. JahaJi smo torej tebi nasproti, da Čim prej zveš vse te novice." "Torej pojdite z menoj. Prepričati se hočem, koliko je resnice na teh govoricah." V diru jahamo po klancu navzdol in pridemo kmalu do mesta, kjer se pot razdeli v dolenji in gorenji del vasi. Konje obrnemo proti slednjemu delu, ker je imel bej tam svojo hišo. Pričakovala nas je četa Kurdov, oborožena z dolgimi sulicami in kopji. Bili so lovski poganjači. Pred hišo razjahamo in oskrbnik hiše nam prinese hrane in pijače. Dočim mi vživamo prineseno jed, se bej posvetuje zunaj glede vstaje ne-storijancev. Seja ga je najbrž zelo zabavala, ker ko vstopi k nam v sobo, se je smejal kot mož, kterega se je nepotrebno nadlegovalo. "Ali nam pret.i nevarnost!" ga vprašam. "Nikakor ne. Nestorijamci so se iasolili iz naše vaš-i, ker v prihodnje nam nečejo več plačevati davkov in pri svojem odihodu so požgali neko hišo. Sedaj pa ti figovci govore o ustaji in prelivanju krvi, dočim so gja-vri veseli, Če jih ne boderro preganjali. Pojdimo, ker sem že dal povelje, da odrinemo ra lov. Mi jahamo proti Seraru, kjer lahko takoj poizvemo, v kolikor je opravičen strah prebivalcev Mije." "Ali se razdelimo?" vprašam. "Zakaj?" odvrne bej nekoliko začuden. "Saj si vendar govoril, da je več medvedov, ki imajo celo mladiče s seboj." "Vseeno ostanemo skupaj in pobijemo toliko medvedov kot je mogoče." "Ali je že daleč od tukaj?" "Moji možje so šli za medvedjim sledom. Povedali so mi, da trebamo jahati samo pol ure. Ali se res hočeš z nami bojevati proti medvedom?" Ko mu pritrdim na njegovo vprašanje, mi reče: "Torej ti hočem izročiti nekoliko kopij." "Zakaj?" "Ali ne veš, da nobena kroglja ne ubije medveda? Medved pogine šele tedaj, ko ima mnogo železnidi bodal v svojem telesu." No pač čuden pojem o kurdskih puškah in strelih. Ali so bile slabe njih puške, ali pa Ktardi prestrahopetni za napad._ "Svoja kopja le obdrži za sebe; ena mojih krogel j popolnoma zadostuje, da ubij« medveda.'' '1 Stori, kar hočeš," odvrne bej, "toda ostani vedno v moji bližini, da te lahko varujem." "Alah naj te ohrani, kakor si ti mene ohranil." Nato jahamo ven iz vasi. Zdelo se mi je, kot ba jahali na lov na gazele, ne pa na medvedel Pot nas je najprvo vodila navzdol v dolino, potem pa zopet oavEgor, skozi soteske in gozdove, dokler koneeno ne obfeta-nemo v nekem bukovem gozdu, kjer je pganjalo obilo podrastj^JT *'Kje je ležišče medvedov?" vprašam beja. Bej pokaže na nedoločen prostor pred seboj. "Ali so že našli sledove?" "Da, na drugi strani." "Ah! Torej si ukazal ležišče obkrožiti?" "Da, in potem priženejo poganjači živali proti nam. Ostani vedno na moji desnici, in ta emir iz zapadne dežele na moji levici, da vas lahko vsak trenutek varujem." "Ali so vsi medvedje v taboru?" ga še vprašam. "Kje pa drugje! Medvedje hodijo samo ponoči na lov." Bej je kaj čudno razdelil svojo četo. Tvorili smo nekak polkrog, eden oddaljeni od druzega za štirdeset korakov. "Ali naj streljamo, ko pride medved?" vprašam nepotrpežljivo. "Lahko, todaživali ne boste usmrtili; ko pa ustreljite, zbežite takoj." "In kaj učiniš ti?" "Ko pride medved, mu vrže najbližji poleg njega kopje v telo in nato zbeži, kakor hitro ga nese konj. Medved za njim, in prihodnji lovec ga začne preganjati. Tudi ta mu vrže svoje- kopje v telo. Medved se obrne, da preganja lovca. Kmalu pridejo še drugi lovci v bližino. Kdor je odvrgel svoje kopje, takoj zbeži. Konečno ima medved že toliko kopij v svojem telesu, da se mrtev zgrudi. Vse, kar mi je bej povedal, prestavim Angležu. 11 Strahopeten lov!" mrmra. "Škoda za kožuh! Ali se hočeva pobotati, Sir?" "Kako?" "Jaz vam odkupim medveda." "Če se mi posreči, da ga ustrelim." "Pshaw! Če bo še živ." "To bilo pač čudno!" "Kadi mene! Koliko hočete imeti?" "Pa zlodja, kako vam hočem medveda prodati, ko ga še vendar videl nisem ?" "Saj ga tudi ne boste. Ko se prikaže iz svojega ležišča, ga hočem jaz ustreliti in zato sem va« prosil, da ga meni prodaste, ker vem, da bi vi prvi ustrelili." "Koliko daste zanj?" "Dvestoetirideset dolarjev, Sir! Ali je dovolj?" "Še preveč. Samo vedeti sem hotel, koliko ponudite. Medveda namreč ne prodam." "Zakaj ne, Sir? Ali nisem vaš prijatelj?" "Medveda vam podarim. Le glejte, kako boste z njim gotovi!" iSvoja usta raztegne iz veselja tako široko, kot bi pravkar pričel kopati kanal po svojih uistiih. "Svoj denar dobite vseeno, master!" reče. "Pa ga ne vzamem." "Torej se pobotava na drug način. "Yes!" "Saj sem vam že mnogo dolžan, Sir. Toda stavim vam samo en pogoj. Rad bi vedel, kako Kurdje lovijo medveda, torej vas prosim, da ne streljate takoj. Pustite, da mu Kiurdi zažene jo prej nekoliko kopij v telo. Ali ne?" "Kakor želite!" "Toda varujte se! Ustrelite ga v oko ali pa naravnost v sTce, takoj ko se dvigne. Tukajšni medvedi sicer niso preveč nevarni, toda čuvati se mora človek vedno." "Ha! A'li mi skale te neko Ijubav?" "Rad. če morem." "Posodite mi za trenutek svojo puško. Vaša je mnogo boljša kot moja. Ali zamenjate za ta čas?" "Če mi obljubite, da se ne podaste z njo med medvedove tace!" Dalja prihodnjič. JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstms VIKA, ktera v kakovosti nadkrilja-jejo vsa druga ameriška vina. Endečs vino (Concord) prodajaš po 50 centov galono; belo Tins (Catawba) po 70 eentov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TINO JE M GALON. BBINJEVEO, za kterega sem im por tir al brinje is Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINO VX0 $2.50 galona. DROŽNIK #2.7» galona. — Najmanje posode sa iga nje so 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Ca obila naročila se priporoča jon iiAiniit Okk Compapnie Generale Traosatlantipe (Francoska parobrodna družba.) JIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUARt. Postni parniki so:] 11* ?rOT®n,9e" ** dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moi «La Savoie" „ „ ,...................12,000 „ 25,000 "*La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "LaTouraine" , „ „ ..................10,000 , 12 .«0 * La Bretagne"................................ 8>J0 " 9,000 ' " <*La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. comer Pearl Street, Chesebrough Building. ,?ar»iki •dplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrš iopoludne iz pristanišča št. 42 North Kiver, ob Morton St., N. I. FOIOftl V salogi "Glas Naroda" je isfls podu&na knjiCea, ki obeegm M strs nij, s naslovom: Kako st pestsa> •meriiki drftavtjan? Ker je kajifiee i ako potrebna in koristna, naj jo takoj naroči vsak rojak. Stane samo S eentov, ktera pošljite v cnamkah. »LA SAVOIE *LA PROVENCE »LA LORRAINE *LA TOURAINE »LA SAVOIE 24. s*pt. 1908 *LA PROVENCE L okt. 1988.*LA LORRAINE 8. okt. 1908. *LA TOURAINE 15. okt. 1908 »LA SAVOIE 22. okt. 1908/»LA PROVENCE 29. okt. 1008. 5. nov. 1908. 12. nov. 1908. 19. nov. 1908. 26. nov. 1908. POSEBNA PLOVITVA Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 3. okt. v Havre. Parnik LOUIS I ANE odpluje dne 24. okt. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje sap. 44. olice. Ceaa drugega rasreda do Havre: I56.M in viflja. Zamika s- r**zoc ^asnamovao? "maje k I.*m. n^fcr^ w< Kozminski, generam, agent ta sapad 71 Deaoorn St., Chicago, ifiic «1- =!:■ -I? £1- si- -I:- -I? -I? -I? sl^m-l:- -I- -1=1? sli- si-=1- -I- -I- -I- sK gi sr? -I--I:-=15 sli il: ii:- a:- sir ?i v* ** ii a »i» u c« •i ie sh ei ** ili „Vsa vaša zdravila izvrstno delujejo. Jaz s^m popolnoma zadovoljen na njih delovanju.«« JOS. F". HANAK, St, Mary'« Seminary, La Porte, Tex- Ali vas boli »i hr Ali izgledate bledi in zabuhli v obraz ? Ali vas bole noge ? Ste li slabi ? Ali je vaša voda barvna in boleča? Trpite li na pomanjkanju sape? Ako res, potem imate gotovo kako nadlogo v obistih ali jetrih, V takih slučajih bodete našli, da bo SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA vaš najboljši prijatelj. Poskusite eno steklenico istega in se prepričajte. Pravilno rab-Ijenje in boja ua svežem zraku bo najbolje delovalo v vsakem slučaju takih bolezni. Cena 75c in $1.25. i s 1» Vaše zdravilo za obisti in jetra — kterega eno steklenico sem porabil — je pomagalo I? " tako, daje odstranilo mojo zaspanost iz glave. Tudi vaš Življenski Balsam, ki sem * « rabil pred časom, je dobro in veliko pomagal. Vsak nered pri prebavljenju in drugi želodčni neredi so izginili." John Kasparek, Deweyville, Tex. A m >■ 5s ---______ m t* ii || Prebavi jate li pra= U vilno ? i« «i« 11« ti li •> i. ;; Ako ne, potem storite kakor je g. Kasparek. Pomagajte naravi k delovanju. Poskusite SEVEROV t ŽIVLJENSKI BALSAM gi li ! š !f ff Rabite ga po navodilu in kmalu se bodete počutili, kakor nov človek. To je okrepčevalna tonika in pomoč življenja. Cena 75e. Ali vas boli glava ? Glavobol je skoro najpogostejša bolezen, ker na istej trpi včasih skoro vsakdo, ne glede na starost. SEVEROVI PRAŠKI ZOPER GLAVOBOL in NEVRALGIJO bodo prem en i li vaše hudo stanje. Ozdravili so že tisoče. Poskusite jih. Dvanajst praškov v vsaki škatlici. Cena 25 c. t? O Prodajajo se v vseh lekarnah. Vedno vprašajte samo 2a SEVEROVA" zdravila. Zdravniški nasvet damo na zahtevo zastonj. W. F. Severa Cd. CEDAR RAPIDS IOWA NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. "Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare. La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shalte. South Range, Mi<^h.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovažič in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Čefiarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Milič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Juetin. CoDemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shnltz. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa,: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Šeme. Youngwood, Pa.: Nik. L Grba West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-žišnik in A. Justin. NAŠI POTNIKI: J. A. Pibernik in Damo Vuletič, ter John Bahorič, kteri potujejo sedaj po drŽavi Pennsylvaniji, oziroma Michigan. Vri naši zastopniki so z nami ie dalje časa v poslovni zvezi, valed tesar jih rojakom naj topleje priporočamo. UpravnišUo "CHaea Naroda' , 109 Greenwich St., New York, N Y. Telefon 246. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj J SALOON, vina in whiskey, ter v kterem vedno toči sveže pivo, dobra ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno. ji lini!1 W .^iiPWSE1W* ISffl^TQSf ^^ ^^^ Važno. Važno. Važno. Važno. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave.. Pneblo, Colo TPudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno snb^> meso. namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. Govorim v vseh slovansKU; % obilni oblak Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena