SESTRA DANSKEGA KRALJA. BEGKERJEVA JE BILA ŽIVA POKOPANA! i Mrs. Becker je živela še najmanj petnajst minut v grobu, a vrjetno je, da je umrla šele po preteku par ur. New York, 5. decembra. — Abraham Becker, katerega tlolže. da je dne 7. aprila umoril svojo ženo Jennie h tem. da jo je uda- , ril z železno cevjo od zadaj po , glavi ter jo nezavestno zakopal J neko jamo na 140. cesti in Southern Boulevardu v Bronxu, je bil včeraj predstavljen sodniku Gibbsu v okrajnem sodišču. Pred tem pa je imel vrhovni sodni jski zdravnik, dr. Morris, s svojima arsistf iiloma konferenco koncem katere spomnili okraj jiemu pravilniku, da -je rjizteh-si*-nje Irupla pokazalo, da je živela ženska najmanj ji-fnujst minut ter mogoče celo par ur potem, ko jo je morile«- zakopal v jamo. Becker ja so privedli v sodni jo v spremstvu več detektivov in policijske rezerve so bil*1 na mesti da vzdrže mir in red med lju sko množico, ki se je zbrala. Sod nik Gibbs je odgodil slučaj do naslednjega četrtka, potem ko j< imenoval odvetnika Napier-ja ter Halley-a zagovornikom Beekerj? Mrs. Anna Elias. ljubica Becker-ja, ki je oče njenega otroka, je bila stavljena kot bistveno potrebna priča pod tisoč dolarjev jamščine ter pridržana v ječi, ker je ni mogla staviti. Danes se bi pečala velika porota z Ruben Norkinom, ki je sedaj v ječi kot važna priča pod $"10.000 jamščine, ki pa je priznal, da je pomagal pri umoru morilčeve 'žene. Okrajni pravdnik bo predlagal, da se tudi proti njemu dvigne obtožbo radi umora po prvem redu. Okrajni pravdnik je objavil včeraj neko pismo, katero je dobila Mrs. Jennie Lindner, v ko je domu je bil Becker s svojo ženo na večer, ko je skrivnostno izginila, od matere Mrs. Becker, Mrs. Karl Carbritz iz Londona. V tem daje mati umorjene izraza svojemu sumu, da streže Becker njeni hčeri po življenju. OBLASTI SO ZAPLENILE VELIKO MNOŽINO OROŽJA. I Liverpool, Anglija, 5. decembra.' Tukajšnje oblasti so zaplenile velikansko množino orožja in inu-nieije, ki je bila namenjena v Južno Irsko. MLADE ŽENSKE NE SMEJO PITI IN KADITI. Iz Londona poročajo: Moderna deklica, ki živi povsem življenje neprimernega razburjenja, ki kadi cigarete ter pije kaktele in žganje, izvaja naravnost pogu-bonosen vpliv na civilizacijo, soglasno z dr. Agnes Savill, ki ima za seboj dvajset let izkušenj v Glas go wu in Londonu. V svojih zadnjih predavanjih je na najstrožji način obsodila življenje takozvane visoke družbe, katero je označila kot uničevalno agencijo narodnega zdravja. — Deklica, ki razpolaga z bogastvom svojih staršev, je v stanju neprestanega razburjenja, kar ima za posledico duševno in telesno propast, — je izjavila. — Taka deklica se ponavadi odpove spremljevalki, a tudi če jo obdrži ter ž njo vred svoj visoki standard Čistosti, je njen duh zastrupljen ter sprejme nižje nazore glede življenja. Taka deklica tudi ne yelja dosti kot žena in mati družine. mussolini je obiskal dušo. Rim, Italija, 5. decembra. — Ministrski predsednik Mussloni, ki je okreval od lahkega prehlada, je obiskal včeraj slavno tragedi njo, Eleonoro Duše. Pri tf*m je iz javil, da se hoče zahvaliti potom nje italjanskemu odru za vzgojo naroda. Čestital j«* umetnici kot največji italjanski igralki. andrej bo živel v londonu. London, Anglija, 5. decembri firški princ Andrej si bo najbrž izbral London za svoje bodoče bi val išče. Njegova žena je angleška princesinja in raditega so ga « tako naglico odvedli iz Aten. n? krovu angl. križarke 44Calvpso*' Princ in njegova žena *ta bres sredstev in najbrž jima h-j morala priskočiti na pomoč princesinja Anastazija, prejšnja Mrs. Leeds harding je sprejel cle-menceaua v avdijenci. Washington, T>. C., 5. decembra. I Včeraj popoldne je prišel v Belo j hišo bivši francoski ministrski! predsednik Clemenceau. Predsed-1 niku ga je predstavil francoski i poslanik Jusserand. Kot so pozneje sporočili, se predsednik in Clemenceau nista pogovarjala o politiki. železniška nesreča. Omaha, Nebraska, 5. decembra. Sto in trideset potnikov izmed skupnih sto in petdeset, ki so se vozili z Wabash potniškim vlakom št. 14. ki je skočil iz tira šest milj severno od Shenandoah, Iowa, tekom pretekle poči, je bilo poškodovanih v večji ali manj si meri. soglasno z informacijami, ki so prišle semkaj. Trije vozovi so se obrnili, a stroj obenem s prtljagno karo je ostal na tračnicah. Nikdo ni bil ubit. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom nafto ho Tika Izvršujejo zanesljivo, hitro in po niikfli VfaraJ m hO« aate mm MtUi Jugoslavija: BaapoCtlJa aa sadu)« poit® ta IsplaCoje "Ir. poitnt Moral ttrmd ta "Jadrmnaka banka" ▼ LJubljani. Zagreba, Beograda. Kranja, Celja. Maribora. Dubrovnik«. Splita, Sarajeva ali drugod, kjer je pač ea hitro laplefilo najugodneje. 300 kron ---- $ 1.30 1,000 kron ____ $ 4.00 400 kron .... % 1.75 5,000 kron .... $19.50 500 kron .... $ 2.15 10,000 kron ____ $38.00 Italija is —iodono osamijo: saspoflija na oednje polu te HpUCoje "Jadranska banka" v Trata, Opatiji te Zadra. 50 lir----$ 3.10 • 500 lir____$27.00 100 lir----$ 5.80 1000 lir ____$53.00 300 lir .... $16.50 Vrednost kronam, dinarjem te liram tedaj al etelne. menja m eetkrat te nepričakovano; !a tega razloga nam al mogoče podati natančne cene ▼naprej. BaAuuno po eeal nnrga dne. ko nem doepe poelenf denar t roka OI^U w —»rtitdb «eterjte glejte »eeefcen egtee e t— Mete. Denar nam Je poelatl najbolje pe Homerte Money Order aH pa New York Bank Draft FRANK 8AK8EE STATE BANK 81 Oortlandt Stmt Vow York, V. T. Glavno zastopništvo Jadranske Banke. IRSKA KONČNO POSTALA "SVOBODNA" Healy, znani irski odvetnik v Londonu je prevzel urad generalnega governerja južne Irske. — Lord Carson edini nasprotnik. — G-overner Irske je moral poljubiti kralju roko. — Razni podatki iz njegovega življenja. London, Anglija, 5. decembra. — Imenovanje Tini Healy-ja., kraljevega svetnika, i;a mesto geneialnega governerja Južne Irske, bo mogoče najbolj slikoviti dogodek v zvezi z ustanovi jen jem proste irske države. Dospel je v London, da prevzame to važno mesto in da oprsft-i formalnosti, zvezane s tem. da namreč poljubi kralju v Buckingham palači roko v znamenje sprejema. Healy je preživel viharno poli- tično karijero ter je bil ob raznih časih mogočo najbolj sovraženi mož na Irskem. Pričel je kut pri-vatni tajnik Pamiella ter postal pozneje wje^ov najbolj ostri o-sebni nasprotnik. Od leta ISsO tlo 1913 je zastopal razljene irske okraje v angleškem parlamentu kot naeijona-li-st. Nikdar ni bilo nobenega »Ivo ma lgede njegovih političnih zraožnosti in dosegel je pozicijo osebnega ugleda v zbornici kot j noben drugi tekom divjih dni ta-! koz van e Land League in tekom polnejšega časa, ko je postala sila irske stranke najslabša v sled sporov v svojih vrstah. Healy ui nikdai> rešpektiral o-seb ali tradicij, in čeprav ga je večina sovražila, je morala vendar priznati njegove zmožnosti, njegovo ognjevito zgovornost in njegovo smisel za humor. Spoznal se je v vseli panogah parlamentarnih taktik ter se poslužil pravil zbornice z velikim učinkom proti svojim nasprotnikom. V celem je porabil svoje velike zmožnosti za pospešenje irske stvari, čeprav je bila njegova koristnost nekoliko razblinjena vsled njegovih neprestanih osebnih sporov s takimi voditelji kot so bili Dillon, Redmond, Parnell in drugi. — Healv je izvrsten jurist ter jt bil zelo uspešen v svojem poklicu kot odvetnik. Tudi je visoko izobražen mož ter spreten pisatelj. grof karolyi pred sod-niki. Budimpešta, Madžarska, 5. decembra. — Proces proti grofu Mihaelu Karolviju, prejšnjemu pred sedniku madžarskega narodnega sveta, ki je obtožen veleizdaje, ker je izročil Madžarsko v roke boljševikov, se je danes pričel tukaj. Državni pravdnik je zahte-i val konfisciranje vseh posestev j grofa. Njegov zagovornik pa je trdil, da je grofova družina obubožana. Žena grofa si mora služiti svoj vsakdanji kruh s tem, da prevaža potnike z motornim čol-! nom med Dubrovnikom ter otokom Lokruno?u. banditi zavzeli tsingtatj Tiensin, Kitajska, 5. decembra. V semkaj došlih poročilih se glasi, da so se kitajski banditi polastili kontrole Tsingtaua in Šan-tunga in da so pričeli prebivalci bežati iz teh krajev. Tsingtau je pristaniško mesto Kiaučava, ko-jega viharna zgodovina v vojni in diplomacji se bo sedaj končala s tem, da bo vrnjen Kitajski. Provinca je bila 24 let pod tujo vlado, šestnajst Jet pod nemško in •osem let po. ('.. 5. dee. — Nov napad na Volsteadovo postavo je značil otvoritev novega zasedanja kongresa. lvongresn ik O'Brien, demokrat iz New Je izseva, je vložil predlogo, ki bi liberalizirala sub ask o postavo s tem, da bi dovoljevala manj kot sedemodstotna piva in petna jst-odstotna vina in druge pijače. O'Brien namerava izvesti to reformo potom amendiranja Vol-steadove postave, ki definira "opojne pijače". To definicijo naj bi se izpreme-nilo tako, da naj postane pivo, ale ali porter upijančljiv, če vsebuje sedem odstotkov alkohola ali več. 8oglas.no z isto definicijo naj bi se ne smatralo opojnim vina in drugih takih pijač, dokler ne vsebujejo več ko* petnajst odstotkov alkohola. Nova predloga določa nadalje, naj bi zakladnLški tajnik dajal permite za prodajo pijač. Predloga določa davek 25 ('»Mitov na galono domačega piva. 50 centov na galono import i ranega piva ter 30 centov na galono vina. Mr. O'Brien je prepričan, da bi dohodek iz tega vira skoro popolnoma pokril tekoče vladne stroške. Dr. Dimviddie, zakonodajni superintendent številnih zmernost-nih družb in mož, o katerem se trdi, da je kot zastopnik Anti-salonske lige, zbičal prohibieijo skozi kongres, se je posvetoval s predsednikom Hardingom ter objavil, da morajo pričeti suhači z delom. — Moramo se lotiti dela, — je rekel, — in če hočejo mokrači. da jih nabijemo dvakrat, lahko storimo to. Seveda, ee bi še dremali ter ničesar ne storili, bi mokrači napredovali, a mi jim tega ne bomo dovolili. POINCARE ZAHTEVA ZASEDENJE RUHRA Znani nasilnež hoče na vsak način, da bi Francija zasedla rudnike ob Ruhru. — Francoski reparacij ski program na londonski konferenci. » London Anglija. 5. decembra. < 'c bosta prišla ministrska predsednika Poincare in Mussolini v London s tako strogimi reparaeij-skimi načrti kot se napoveduje vnaprej, bo našel ministrski predsednik Bonar Law vse preje kot mir na zavezniški konferenci, ki se bo pričela v soboto v Londonu. Mussolini se je sicer nekaj o-botavljal priti na tako razdaljo, vendar pa se domneva, da bo na licu mesta, ko se bo konferenca pričela. Vsa znamenja kažejo, da bo imel Poincare "dvoceven" predlog kot se ga je imenovalo. Povedal bo, kaj hoče dobiti Francija od Nemčije glede reparacij, brez,ozira na to, s čem se bodo zadovoljili ostali zavezniki. Predložil bo tudi definitiven načrt za zaplenjene rovov in gozdov v zasedenem ozemlju in v dolini reke Ruhr, če bo dobila Nemčija moratorij dveh mesecev. Bonar Law in angleški izveden-ei hi radi videli, da bi bila ekonomska konferenca v Bruselju preložena na januar. Poincare pa bo najbrž določil tako visoko ceno za privoljenje Francije, da tega ne bo mogoče doseči. Za gotovo se smatra, da vključuje reparaeijski načrt francoskega ministrskega predsednika kanceliranje francoskega dolga v Angliji. Bonar Low ni še povedal, če je pripravljen sprejeti to kljub objavi, da ignorira njegova vlada poslanico Balfourja. SLAVKA PEVKA ZBOLELA NA PLJUČNICI. Mrs. Sehumaim-IIeink, slavna allistovka, ki je zbolela na bronhialni pljučnici "ter leži v svojem domu v Garden City, L. T, se ne počuti boljše kot včeraj zvečer, soglasno z buletinom, ki je bil objavljen. Buletin pravi, da je mimo spala in da je bilo zjutraj opaziti no-koliko dobrih znakov. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV U V IDR. DRŽAVAH. v . •.V-.,"" ■ ' . .■ . - - i', iiii »T.: .. . "■«:.! at c-feStS) (IT, Aft 1\T A T? OF! A P- -mSF n ! Za pol leta.....ffioo g ' ^^ M L 1 1 ^ 1 W M li\ / 1 / j % i U«ued every day except Sunday. | Za New York celo leto . $7.00 I ^^ * A. ~ W A | and legal Holiday* 01 Za inozemstvo celo leto $7.00 J __ . | 75,000 Reader.. lU..............ly List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ ' J TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON; CORTT.ANDT 2876 NO. 28.\ — STEV. 235, __NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 6. 1922. — SREDA, 6. DECEMBRA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX NEMČIJA IZČRPALA VSE SVOJE VIRE "Frankfurter Zeitung" pravi, da bo Anglija privolila v VBe načrte Francije, če ne bo pokazala Nemčija nobene volje do dejanja. — Nemčija se bo zato otresla francoskega jarma, ker je z vsakim dnem težji. — Nemška valuta. Berlin, Nemčija, 5. decemtya, — Če ne bo Nemčija sedaj pokazala, da se upira nameravanemu novemu nasilju in rekla: — Do tukaj in niti koaak dalje, — potem bo An-tflija, soglasno s "Fraukfuter Zeitung", odobrila nameravane ostre kontrolne odredbe Franeozov. Te ne bo pokazala Xemrija trdne volje do dejanja, ter se pustila gnati naprej brez odpora od valov usode, bo Bonar Law, kojega eela politika je zopetno zbližan je s Francijo, opustil svoj moratorijski naert ter se ne bo resno upirali nadaljnim in-vazijskim iK>lilei)om Franeozov. Vse zadnje brzojavke .iz Londona nam razodevajo to. Ravno ta vsaki dan večji pritisk francoskega jarma ]>a bo mogoee dovede!, da se ga bo Nemčija otresla. "Furor Teutonieus" je našel dosedaj izraza sele v tem, da je objavila centrum stranka v Saar ]>okrajini odločen poziv na narod. v katerem poživlja sta riše, naj ne pošiljajo otroke v šole, katere so otvorili Francozi. Kaj bodo storili Francozi v odgovor na ta poziv, ni še znano, a pofrancozenje nemške mladine v zasedenem ozemlju ji- eden glavnih ciljev oblastnikov. katere je poslal tjakaj Pariz. Že davno je imel nemški fenig ali ali cent le še teoretično :Avdji'jjje ter spadal med one bajr.e postave iz dobrih[ sta rili časov, a sedaj ga je zveza berlinskih bank, v kolikor pridejo računi vpoštev, popolnoma odpravila, ker povzročajo deli marke le delo in sitnosti, ne da bi imeli kako vrednost. Sporočilo, da je ameriški bankir Morgan odklonil povabilo, naj se vdeleži konference v Bruselju, ker nima vsled odpornega stališča F: ancija v reparacijskem vprašanju nobenega upanja, da bi konferenca uspela, je povsem naravno zelo slabo učinkovalo na borzo. fll^AS LABODA, 6. DEC. 1922 •-•11 j p jo skebe ob času dtrajka. ■ No, pa recimo, da bi dopisnikar-' ca katerega tudi z imenom k.»t skeba napadla in l/i dotičnik v resni«.*: ne bil skeb. pač pa zaveden delavee in navdušen štrajkar. kaj pa bi imel v tem slnčaju narediti! Jeziti se nanju in jo napadati kot to dela dopisi.ik, da se človeku že studi ? Xič drugega ne. kot samo pojasniti in dokazati, da on na skeb in da ga je oi^a samo po zmoti napadla.« Obenem bi pa moral še vesel biti in jo kot svojo sobo-jevniec in somišljenico v boju preti skebom, ki so največja ovi»*a delavskemu napredku, pohvaliti ter jo še drugim ženam stav ti v gled. kajfi takih /en je potreba. Naj navedem v boljše umevanje sledečo zgodbico: Neki -mož je imel iti po opravkih za nekaj dni od luma in pustiti /eno i otroci samo doma. Ko pa je vlak zamudil, povrnil se je ponoči nazaj, lto je žena že bila v postelji in ni moža čist" nič pričakovala. Možu pal pade hudomušna in ne prav pripo [ ročljiva misel v glavo: ženo maloj postrašiti. In res se vtihotapi v spalno .sobo k ženi. Žena pa, misleč, da ima s tatom opraviti, je vzela najbližji predmet, ki r*a j> mogla dobiti v roke, ter ga zygna-la z vso silo v navideznega tata .Sele ko se ie oglasil, je spoznala sv« jo zmoto Pa kaj mislite, da je ta mož storil s svojo /.eno? Se je li razjezil nanjo in jo zato nabi', češ. kaj hočeš meni. kaj sem jaz tat?' Ne, temveč še vesel je bil, da ima tako pogumno ženo in jo za ta junaški čin še pohvalil. Tukajšnji dopisnik, kakor se vidi iz njegovih dopisov, pa v ppo dobnem slučaju ravno nasprotno ravna, ko sam ne ve, kako bi se znesel ni d dopisnikareo. Gownd urednik, moj dopis «e .ie preveč zavlekel, nisem mogel drugače. če sem hotel natančneje pojasniti tukajšnje razmere, da nas ne !k> radi njih kdo napačno .so Idil. Naj pa bo zdaj s tem ta stvar končana. Mi tukajšnji rojaki to sami želimo. In ta naimn ima tudi ta moj d'»pi«. Nepristranski opazovalce. Peter Zgaga Sfugnsliroattska Ustanovljena 1. 1898 2Catm. ifeiimita Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Dekletom. Nič me ne glejte! No, le povejte, kaj Vam prinesel je sveti Miklav. j IV ste pripravile | in mu nastavile, če ste sprejele ga, dobro pozdravile, vam je gotovo občilo dajav. * * i 8 pametjo pa ni bil letos sveti j Miklavž nič kaj radodaren. Posebno v diplomatičuih krogih ne. * * i Samostojnost irske države je j končno ugotovljena in ustvar- j jena j Ušesa ji je zarobil irski gene- j ralni governer s tem. da je po- 1 ljubil roko angleškemu kralju. # * * i Nemčija je izgubila vojno. j C'e ji Bog da srečo, jo bo kma-1 In dobila. * * * V Bethlehem, Pa. izhaja glasilo ) ogrskih Slovenec v. Pišejo ga osli. katere madžar- i ska vlada dobro z denarjem podpira. Pisan je v neki čudni latovšči-. ni z madžarskim pravopisom. Smer lista je razvidna iz naslednjega. dobesedno navedenega odstavka : Takse i sto bi mogo vsze tiszto na etom meszti napiszati, ka szo nam szrbi-krajnei prinesli z-szvo-jov odszlaboditelstjov. lahko bi knszte knige naplszali od vszega nvigovega v-nčhokricsčcse grdo-ga dela. * * * Jugoslovanska vlada je potrošila miljone, da je dobila par tisoč Madžarov v svoje okrilje. Nekoč so bili naši. toda hlapčevstvo se jim je tako zalezlo v meso in kosti, da še danes, ko jim ni potreba, ližejo bič Budimpešte. * * * V naši domovini j«* treba čistiti. Temeljito čistiti in db drobno sejati, da ne bo klenega zrnja manj kot plehkih plev. Velika zaloga je na Primorskem. Tja naj posežejo, odtam naj jemljejo, pa bo narod edin. čvrst in zdrav. * "" Grki so pred par dnevi storili nekaj, kar je presenetilo ves svet. Enostavno so pomorili ministre in »vojskovodje, ki so zakrivili njihov poraz v Traciji. Anglija je protestirala, Francija je protestirala, toda Grki se niso zmenili. * * * Najbolj značilno pri vsem tem je pa to: Pred sodišče je bil stavljen tudi princ Andrej, brat bivšega grškega kralja Konstantina. V grški armadi je opravljal službo generala. Njegovemu zagovorniku se je pa posrečilo z lahkoto dokazati, ■da je princ Andrej precej frk-frk. - Sodišče je upoštevalo njegov dokaz ter oprostilo princa vsake »krivde. * * * To je lepo izpričevalo za vse ljudi njegovega kalibra. Glavni odborniki. Pr«dsednlkr RUDOLP PERDA.V, &33 E. lSoth St., Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA.VT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtmn: JOHN MOVERN, Duluth, Mino. 41» — 12th At*. Vrhovni sdravnlk* Dr. JOS. V. GRAHEK, tit B Ohio Street. N. 8., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK, Room »0« BakeweU Bid*., eor. Diamond and Qraal Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, ChlcAgo. m. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Street, W'aukeRan, 111. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda*'. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSillatv« naj se pofliljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred-■ednika porotnega odbora. Prognje za sprejem novih članov in bolnl&ka spičevala naj se pošilja na vrhovnega 2dravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor *eli postati član te organizacije. na1 se zgladi tajniku bližnjega drufltva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na *L tajnika. Novo druStvo se lahko vstancwl a 8 člani ali članicami. Državna cinkarna v Celju. Knjiga za dolge zimske večere. Slovensko- Amerik&nski KOLEDAR za leto 1923 192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, sale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. Naročite ga še danes. SLOVEN1C PUBLISHING CO. 82 Ccrtlandt St.. New York Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vase prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" Overjeni znate biti, da bodo Vasi dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank JADRANSKE^BANKE 82 NcW York « istiMiuJsris • ;.l v m ...j.; 4 I J "GLAS NARODA" II (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by Slovenic Publishing Company lA Corporjt cn) FRANK SAKSER. President LOUIS BENEOIK. Treasurer 1 Place of ButiMM of th« Corporit.cn and Addreise* of Above Officers: Wt Cortlartdt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. "G L A S NARODA" (Vote* of the People) Itiued Every Day Except Sundays ana Hoi day«. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ................$7.00 n Canada ................M.00 za pol leta ....................................13-50 Z» pol leti ................... $3.00 Za inozemstvo za celo leto ............$7.00 Za četrt leta ...................... $1.50 za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6 00 ___I __Mwrtiwaitnt an Ayeemfit._ "Glas Naroda" tst-aia dan izvzemii nedelj in praznikov. I"! Ire« 1-dpis.a n • ti ■ ■-ti s»» n*> |>r inlW-uj**jo. f>*iar naj se blagovoli po-fiiljaU | •< Mu'»<>nl»-r. Iti r.-pun-li r^'irn n'kov, 1'iwirao, da &e nam t nil |ir«-j*nj»- bivali> »- i ;vojo ko/o. je dovolil princ kraljevske kivii - vojeiim »Mlvetniku. «M». 11 k j<* neinogo<*e smatrati jn-iix-a odgovornim za, i; j«»«jovo izjalovljenje kot voditelj <"*et. Odvetnik .j«- vsled te^a rekel, da je princ precej trde n'lavc. da .it* dohil svojo poveljniško službo vsled te#a, k« r j«- bil njegov brat kralj in da ni bil nikdar stavljen ha mesto, kjer bi se lahko izbrihtal, prieel z inicijativo ali ^loiil sploh kaj važnega. Ta izvajanja odvetnika so bila tisjiešna. Prlne An-! d rej j«' n-il svojo kožo. Žalosten dan ]>a je bil to za kraljevski biznes. Kralj« vska veličanstva so niogo<'e vsa taka kot je t i dil prhi«* Andiej o sebi, a taka priznanja bodo najbrž (Ktspešila proti-nionarhično razpoloženje ter še bolj otež-kočila ••v» ntnalen jmvratek na prestol. Kralji K v rope, razpršeni na vse vetrove, ne bodo z veseljem pozdravili grškega princa Andreja. Dovolil je namreč, da j»* ptišlo preveč družinskih tajnosti v javni tisk. BOJ ZA DARDANELE S |x>raženo ii, ]>onižano Turčijo na eni strani ter od lotranjih nemiiov in bojev oslabljeno Rusijo na drugi, kot je i hstajal položaj pred par leti, je Anglija povsem lahko domnevala, da je dospela do <*il.ja svojih žela, da namreč >matni Carigrad za svojo ]K>stojanko ter celo Malo Azijo in dcž«*l<- prrko nje za nekak angleški dominij. Stvar pa >i j«- hit i o zopet preokrenila. Kusija je postala i>od vlado sov jet ov ptw'asi nevaren nasprotttiik, ki ne popusti, in Tirčija s<- je pod vodstvom nai-ijonalistov razvila v narod, ki dela t\osti opravka angleškemu svetovnemu imperiju. Prav lahko lazumemo, konečno izi>adla stvar, je seveda druga stvar. D op i s L ino*to je v skrbeh, da hi vodo po pohinjiia ne /mnn)kii]o. Nekatere tovarne so radi varčevanja vo.ie i»iviiohali> obratovati. Delavske razmere so tukaj kot povsod, bolj «lale. Pa/»o pre!»irara dopise v G. N., povbno one iz John-to^na v zadnjem t"; i »it. v katerih je boj med jieko d<>pi«nikaieo in dopisnikom. Zato upam. it. uretlnik, ker sl^ lijiiua dali prostor, da sra tndi meni Me boste <-drekli, da čitai^ljem N. p< jasli i m kot nepristranski c paxovttlee tukajšnje razmere Omenjana dopisnikareo prsxvi, da je Tukaj gnezdo skehariic. Imela jt !e deb ina prj.v, ker ie tukaj g li e/d o skebarijc, a ne slovenske, pač pa drugih narodnosti, posebno Hrvatov in Poljakov. Slovenskih pa ni veliko, kot bi kdo iz dopisa J9 Ea^t T2 St. T<» jf eno najboljših prnih društev v Wu- York 11, kajti v kratkeiji «"a-«iu izza svojega ob-statika je toliku opompglo. da Ujhsle s\i>j»* blagajne lahko tekmuje z marsikaterim drugim starejšim slovenskim društvom v ameriški metropoli. Kot ponava-! d i bo tudi februarja na letni pri! redit vi v.sejra v izobilju, posebno pa neprisiljene domače zabave. Godba po izvrstna, postrežba ne-prekosljiva. I>ruga društva se o-]>ozar!ajo, naj na dotični večer ne prirejajo nobenih prireditev. Prihodnjo soboto, 9. decembra, bo let na seja in volitev odbornikov, t'lani naj pridejo na sejo in naj store svojo dolžnost, da bo mo-jroee tajniku zaključiti svoje račune. Pridite vsi! Moxham-Johnstown, Pa. Tukaj ie vsled dolgotrajne suše ztčvlo zelo vede primanjkovati in s svojim dcpisoin in se je eden izmed omenjenih čutil tako užaljc nega. da ie.zače! dopisnik.trci z dopisi odgovarjati, hoteč se oprati madeža skebstva. -Jaz. krt že rečeno, M»m se zaC-el za t<» bolj zanimati i»i poizvedovati, ;ie li res stavka v drtičnem kraju ali ne. In prišel sem, do prepričanja, da je imela dopisnikarča prav, ra.li česar je žela tukaj splošno odo bra vanje in priznanje, in ni razen o-uienjenih rojakov tukaj niti ciip-lm človeka, ki ji glede njenega dopisa ne, bi dal prav. Sicer j*- pa dopisnik v svojem prvem odgovoru. v katerem se zaaovarja aH bi>-|Jje rečeno izdaja, rudi sam. pritrjeval dopjsnikarei. S.am ie priznal, da so vide!« v bližini rova par pogorišč in K%neev kot dr.ka . da je bil t:im št raj k. le i>a ie b"u tam štrajk. predno »uri /a»"eli tam delati, jo bil gotovo tudi p tem. ko so osii začeli tam delati, j.- vendar štrajk, kjv-r ^e e»i!:i: t začne, t"1 ilio časa, d: kh-r ga za konea-jitega ne razglasi. Toda. kdtn pa ■ste slišali, da j-.; štrajk v Somef-M'tu končan, pieduo ste začeli vi j hoditi tja na delo ' J';ič p.i ste lahko čitali v listih, posebno v G. N., da .ie v Somersetu še štrajk, to se t.samoebsebi razu:ne; da ne samo po »nekaterih krajih, temveč po vsem i Somersetu. kjet je že tudi bil. To rej. č? je bil tam štrajk, predno >te vi zr.čeli tam delati, je bil gotovo tudi takrat, ko ste vi tam de-hdi, je gotovo tudi še danes -n \ * tuui še toliko časa. d< kler ne bo razglašeno, da je končan. Če pa v 1 kakem kraju že vsi delajo, pa to ni znamenje, da tam ni več štrajk, temveč znamenje. Da vsi skobajo. Da pa .ie skeb s skebofn vljuden, je naravni. ker sta oba enaka. To-'rej že prvi dokaz dopisnika, s katerim lioče dokazati, da on in njegovi tovariši niso skebi. dokazuje nasprotno. Dj-.Ije je pisal dopisnik, koliko mora dopisnikarea imeti že donur-jia. č» se res tam zasluži po 1U—15 'dolarjev. Seveda bi jih lahko že -imela in tudi še marsikdo drugi, (če bi kompanije zmeraj tako dobro d. lavee plačevale, kakor pia- Iz Slovenije. movini v narodnem in človeku ! ljubnem delni. Od glavnega orlbo-ra iz Ljubljane je prisostvovala .i^tanovitvi sestra Mira Engelnia-nova, ki ;ie pra\ prisrčno pozdravila zbrane zborovalke ter jim pojasnjevala pomen in delokrog dru štva. Jasno je očrtala delovanje ljubljanskih sester ter marljivost j nekaterih podružni:; nekaterih po dmžnie po Sloveniji. Poročata je tudi o naših srbskih sestrah, ki so v V.)\ etneni neutrnd!jivem delva nju dokazale, da je srbska žena 'KolaŠiea '7 nedosegljiva v svoji n1 velikem nesebičnem delu za svoj narod. Navduševala je navzoče za plemenito narodno delo že z ozi-i rom na bližino neodrešenega ozemlja Najmlajše sestre "Kolašice", katerih se je vpisalo ofS v novo podružnico, so >e posebno zanimale za ustanovitev gospodinjskih tečajev, tako da smemo pričakovati trdne, da bodo že to zimo pričele z delom v tej smeri. Gospodične j učiteljice ob sklepu zaptle prav j ubrano nase domorodne slovenske | pesmi ter obljubile čimprej usta-j noviti pevski zbor. ki naj prinese j K«di: ' prve prispevke. Draginja v Žužemberku. Iz Žužemberka poročajo r Dan za dnevom k roži je članki v časopisih o padanju cen. V Žužemberku je pa to ravno nasprotno. Kdor ima kaj prodati, se drži vedno starih cen ali pa je svoje blago še podražil. Tako n. pr. se prodaja meso po 4S K ksr. ko danes plačuje živa teža J(»—IG K za kg. Žem-! J je so t* ko majhne, da jih komaj ! spoznaš. Moka št. 2 se prodaja pr», —32 K kg. moke 0 menda sploh| Jne poznajo žužemberski trgovei.; /»merikanske m.-ke pa nočejo kupiti, ker .so dobro zalc-ženi s «tari-S mi zalogami. Vino se loči od 10 do! 60 K liter, da-iravne sc dobijo vina v LSelokrajini po IG do 20 kron. ^."e si šel pred mescem dni kai kupiti. slišal si povsod • vse se draži, ker naša krona tako malo velja, a danes, ko je porastla. ne čuješ ničesar c valutnem položaju. Pogrešan župnik. To m i šel jsk e ga župnika Franca Gabi-ška pogrešajo že od dne 26. oktobra. Omenjenega, dne ob 7. uri zvečer se je iz Ljubljane napotil domov v Tomiselj, kamor pa Še ni dospel. Domneva se, da se mu je pripetila kaka nesreča ► I Himen. i V frančiškanski **or!-.\i v f.jnb-.1 jani so poročil Josip Šilih, vod-( ja podružnice ''Oiienta" delniške družbe, z gdč. Julko Čopovo, hčerko iz ugledne obitelji Čopove v i Mostah pri Ž rovniei. L! Smrtna keca. :i V LiuMjani je umrla ga. Olga jGiontiiii iz znane knjigotrške rod-' bine. T'nirla je po k ritk i. mnčn lx>-lezni v starosti 25 let gdč. Ixvjzika Logonder. poscstniea in učiteljica • v uršulinskein samostanu v Škofji , Loki. Posreb se je vršil okt. iz ( hiše žalosti v Hinklju na farno po-, kopališče v Stari Loki. ) Lojze Lušin. kr. višji geometer Sv Ljutomeru, je 2!. okt. ponoči, M od srčne kapi zadet, v 35. letu tfsvojc starosti preminul. ■ j Ant. Luckmann, uradnik Kranj-^ske industrijske družbe na Jeseni-jcah. je po krarki mučni bolezni 'jumrl dne (jf. novembra Imenovanja. Za višjega ^odiuga svetnika je imenovan Fran jo Posega v Mari-b. ru. Aktivni vojaško-sodni poročnik v ostavki, naš rojak dr. Tomo To-s lazzi. je imenovan za sekretarja > drugega razreda v ministrstvu j notranjih zadev. Odlikovanje rojaka. Načelnik oddelka za kmetijstvo jfvo Snnein je v državni žreibčarni i na Selu pri Ljubljani slovesno de-koriral narednika-vodnika Ivana i Itajšpa iz Voseka pri Mariboru, lu (je bil poslan o priliki j>oroke kralja Aleksandra z desetimi najlepšimi žrebei ljubljanske žrebčan^e ] v Beoirrad v svrho vožnje pri sva-tovskem sprtvc«du. V priznanje svojih zaslug je bil odliVovan z ve lilio srebrno svetinjo s krono jugoslovanskega kraljevskega doma J:» z veliko zlato svetinjo s krono od iruinunskega dvora. Delovanj« naieg-a narodnega žen-, stva. V Žireh je bil ustanovni občni zb«-r Kola jugoslovensJuh sester. V šolskem poslopju se je zbralo mnogo našega zavednega zenstva. ki je s polnim umivanjem prisostvovalo ustanovitvi tega veleva* nega ženskega droitva, čigar podružnice delujejo po naSi širni do- Kudarski svetnik P. Baebler piše : Izmed velikih industrijskih podjetij. ki se nahajajo v Jugoslaviji, je eno izmed najvažnejših Državna cinkarna v Celju. Zjrradil jo je avstrijski erar leta 187o. z namenom, da bo v njej iz rabeljske ein-kovne rude pridobival cink. Ra-beljski nidnik je bil istotako dr žavna last. Zakaj si je avstrijska vlada izbrala ravno Celje kot sedež cinkarne, ni povsem jasno. Haje je bila njena prvotna misel zgraditi tovarno v Celoveu, a se je pozneje morda iz sremanizatorič-nih oz'rov odločila za Celje. Mogoče je pa tudi; da si je izbrala Celje radi tega, ker je centrum velikih premogovnikov. Kakor znana, sc pripadli bogati rabeljski rudniki ;>o prevratu Ita Iiji. S tem je usahnil za celjsko ;eiukarno vir glavne sirovine. naro-|reč cinkove mde. Trenehali so lepi | časi. ko se je erariena ruda predelovala v lastni tovarni. S tem je prenehala tudi zlata doba aktivnih bilanc, ona zlata doba, v katerih je podjetje vsled svojega nad vse ugodnega položaja mnogo 1 zakrivilo, da se obratovanje teh-, nično ni tako razvijalo kot v drugih cinkarnah. Navzlic: temu je Celjska einkar-l na po prevratu ae nadalje vzdrže-' vala obrat in obratuje še dane«, akoravno no v polnem obsegu. Največje težave ima seveda 7. na- 1 kupovanjem rude, ki jo mora plačevati v visoki tuji valuti. Ker je; produkcija tndi pri današnjem re i stringiranem obratu večja nego potreba v Jugoslaviji, je tovarna navezana na eksport. kar-pomeni, da se mora pri prodaji držati svetovnih cen in je vsled tega le de-1 loma deležna državne zaščite, ki ji jo nudi obstoječa uvozna carina. To velja osobito za eir.kov prah. katerega izvaža tovarna na Kitaj-1 sko, ker za ta izdelek doma ni po-1 rabe. C olj s V. a cinkarna izdeluje sirovi! in rafinirani eink, einkovo ploce-| vino in einkov prah. Kot stranski predukt pridobiva tudi svinec, ki1 ga povečini prodaja v obliki plo-j čevinc Pri polnem obratu fosem pečH se pridela dnevno približno' 12 tru sirovega einka in okoli 3 ton cinkove pločevine. Omeniti bi bilo, da ima cinkarna tudi lasino tovarno za žvepleno kislino. v kateri se izkorišča žveplo cinkove svetliee. Ta tovama if začasno vsled tehničnih nedostatkov izven obrata. Leta 11)20. je bila v cinkarni dograjena tovarna za bakreno gali' eo, ki ima. ako se jo primerno razširi in se podjetju da na razpolago potreben kredit za nakuu bakra, veliko bodočnost, š : j rabimo v Jugoslaviji letno v vinogradniško i vrhe 5 do 6 tisoč vagonov galiee, ki ji> moramo planes povečini im-porLirati. akoravno imamo siro\nn za njeno fabrikaeijo. to je bakra ■ n žveplene kislina, v lastni državi dovolj na razpolago. Država hi bila voljna oddati einkai-110 v privatne roke, in sicer lako, -la bo država deležna dobička Ako bo imel privatnik dovolj poguma, da bo z investieijami podjetje tehnično dvignil, z lastnik: inozemskih c.nkovnih rudnikov sklenil ugodno pogodbo ter razširil tovarno za modro iralieo na produkcijo dnevnih 10 ton, tp-daj sta obstoj in bodočnost cinkarne zasiiTiirnna. GLAS NARODA. 6. DFC. 19*22 Rip - Rip. Manuel Gutlerr« Najer* (Mexico): (Prevel P. V. B.) Prazgodovinski Eskimovci. Mnogo potnikov je prišlo v dotiku v. Eskimovci. malo raziskovalcev pa je živelo v tesnem prijateljstvu ž njimi. Edini Knut iia>niussen. sin danskega pomorščaka iz Eskimovke. je prebil domala vse svoje življenje v pokrajinah skrajnega severa. Ker je do dobra poznal eskimovsko narečje. je bolje od vseh iasledova-teljev proučil šege in navade tega mongol&kega plemena. Njegova knjiga, sijajno opremljena, je zagledala nedavno beli dan v Kristijani j i. Omeniti pa nam je še dva druga pogumna preiskovalca daljnih severnih samot: Vihjalmur Stefansson in H. Girling sta na dolgem potovanju odkrila narodopisno važno pasmo, to je pla-voJase E/skimovce. povsem različne od doslej znane mongolske pa-smine, katera ima iolto polt, iz-bokk ličnice, poševne oči, črne in debele lase. nizek in čokat stas (pri moških le nad 1.62 m, pri ženskah do 1.50 m). Lahko si mislite, kako se je čudil JStefansson, ko je na svojih poCodih od leta 1908. do 1913. po itotlej neznanih deželah naletel na velike, svetlolase Eskimovce, katere smatrajo kot zastopnike pred zgodovinskih plemen. Nato je na svojem povratku fcJtefanson srečal Gidlinga, ki je po prijateljevem navodilu jel iskati plavo-lase Eskimovce. Ti so ga spjrejeli z vsem obrednim spoštovanjem. Za dva meseca pa je odpotoval in vzel s seboj domačina z imenom Higluk. Nepopisno je odpiral oči ta preprostež, ko je zagledal prvo drevo v svojem življenju, prvo smreko t GdpocivŠi se od naporov, se je Girling urno vrnil med plave E-skimovce; jedva pa je prišel od tam zopet nazaj, je umrl v svoji hiši od Ottawi 11. januarja leta 1920. Trud in pomanjkanje med težavno ek^pedicijo sta ga izpo-drezala. Spisi teh izsledovateljev nam menda ne bodo prišli še zlepa v roke, ker so izdaje predrage in krog odjemalcev preozek. — V francoskem prevodu pa se doli i delo kapitana Ejara Mickelsena (1909 — 1912). Ta je odpotoval za svojim rojakom Mvlinsom En-richsenom. ki je preiskaval severovzhod. obalo Groenlandije. do listikrat nepoznano. Erichson je bil dosegel svoj smoter, proučil pokrajino, točno načrtal zemljevid, ugotovil dosti pomembnih znanstvenih podrobnosti. Toda vi har in nevihta sta pokončala njega, spremljevalce in zapiske, niti trupel niso več izsledili, razen nekega Eskimo ve a. — Ta mrlič je imel pri sebi kratko beležko, ka-ko so se udeležniki znanstvenega pohoda obupno hodili proti razkačenim življem. To delo je izšlo v početku svetovne vojne z naslovom: Perdus dans 1* Aretyue (Izgubljeni na severnem tečaju). A. D. v "Jutru". Enostavna ločitev zakona. V listu "The Rangon Times" priobčujejo, da je v Burmi ločitav zakona postala kar čisto enostavna in se glasi: Razveljavi jen je zakona. — S tem javljam, da sem jaz podpisani, danes razveljavil zakonske vezi s svojo žemo, ker je bila nesramna, uporna in ne-pokorna napram meni in mojim st arise m. kljub številnim kaznim, našemu zgledu in svarilom. X. X. sa je treba, da nas bitja pozabijo, ki jih ljubimo in ki nas ljubijo? Ali je pozabljenje zločin? O-ni, ki pozabijo, ali so to hudobni ljudje T Saj vidite, kako dobra sta bila Iaxz in Ju an, ko sta pomagala ubogemu umirajočemu Kipu. Mala hčerka se je preplašila, toda mi ji tega ne moremo šteti v zločin: ni se spominjala svojega o-četa. Vsi so bili nedolžni, vsi so bili dobri---- in vendar kolika žalost v vgrtn tem! Jezus in Nazareta je dobro napravil. da je od mrtvih zbudil samo enega človeka in vrha tega še človeka, ki ni imel hčerk in ^ ki je šele pred kratkim umrl. Dobrp je, vreči mnogo zemlje na mrtvece. " ' Preženite bolečino! Okorelo rame, otrpljena mišica, categnjen sklep— vse to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko PA1N-EXPELLERJA na bolečo površino, in bolečina bo hitro izginila. Pain - Expeller in bolečina sta 81 smrtna sovražnika. Dobite Be danes steklenico pri svojem lekarnarju, 35c. in 70c. Glejte, da bo na zavojčku tvomifeka znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe. F. AD. RICHTER * CO. 104-114 SoutH 4 it St. Brooklyn. N. Y. Velika Blaznikova Pratika (s treni mlatiči.) Cena s poštnino .... 20c 25 pratik ......$3.75 50 pratik ....... 6.50 100 pratik ...... 12.00 Slovenic Publishing Co ■ 82 Gorttaadt Street Ne« York ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Nisem videl tega, kap vam hočem pripovedovati; mislim, da s*tm to sanjal. Koliko stvari vidijo oči kadar ho zaprte! Nemogoče se nam «di, da imamo v sebi toliko svata in toliko stvari----Pravim, v sebi, kajti, če se trepalnice povesijo, vidi punčica kakor dama, ki zapre okno svojega balkona, notranjost svoje hiže. Ta hiša torej, ki je moja. ta hite gospe Puneiee, ki je moja last. ali ee hočete, katere last -••in jax, to je irrad. to je vila. to je mesto, to j© svet. to je vesolj-stvo!.. . toda vesoljstvo, kjer se vedno kaže sedanjost, preteklost in prihodu jost. <%» »»odira po tem ' kar gledajo moje oči v spanju, si ( mislim /ase, pa tudi za vas, dragi eitatelji: "Moj K"g. koliko stvari morajo videti slepci!" In oni,ki so zaspali za vedno, kaj vse morejo videti? Pravijo, da je ljubezen slepa — in samo ljubezen vidi Boga! Od koga je legenda o Rip — Kipu7 Zdi se mi. da jo je pobral Washington Irwing in ji dal slov-tveno obliko v epi svojih knjig. V »»m. da obstoja komična opera o i^u-m predmetu in z istim imenom. Nis«-m čital povesti pripovedovalca in zg<>dovinarja Severne A-merike in nisem slišal komične o-j»4-r«'. . . . Toda \ idel s«*m osebn » Rip — Ripa. Ce ne bi bila to pogumna hipoteza, bi rekel, da je moral biti Rip — Rip sin meniha Alfeja, počasnega in flegmatiČnega nemškega meniha, ki je bil po mojem ninen.ju malo gluh. Sto let je po-sluša! petje ptice, ne da bi se bil tega zavedal. Rip — Rip je bili bolj Yankee, je ljubil manj godbo in pil v večjih množinah whi- ■ sky; spal je več let. Rip - Rip — oni, ki sem ga videl jaz — je zaspal, ne vem zakaj, v pred zemeljski jami. v katero je šel, kdo ve zakaj; toda tako dol- t go ni spal. kot Rip-Rip v legendi.! MUlim. da je spal deset let,.... morda pet... . morda samo eno.... njegovo spanje je bilo torej precej kratko; spal je slabo. Resnica pa je, da se je v spanju po- J staral, kar se prigodi ljudem, ki mnogo sanjajo. In ker Rip-Rip ni imel ure. in tudi. če jo bi bil imel, je ne bi bil navil vsakih šti-rinidvajset ur; ker takrnt še niso bili ienajdeni koledarji in ker slednjič v gozdovih ni ogledal, Riv - Kip iti tn-ogel vedeti za »te vilo ur, dni ali mesecev, ki so pre-1 tekli med njegovim spanjem niti Qi mogel spoznati, da je že starec. Saj se godi skoraj vedno tako.; predno se človek zave, da je star. vedo to drugi in govore o tem. Rip - Rip, še malo zaspan, se je sramoval, da je prebil celo noč izven hiše — oni, ki je bil oženjen in pošten vernik — in si je rekel, ves preplašen: "Vrnimo se domov!*' In Rip - Rip se je vračal s svo-} jo snežnobelo brado — on, ki je • mislil, da je vsa plava — in se je mučil po skoraj nedostopnih stezah. Noge so mu odnehovale; a rekel si je: "To je učinek spa-j nja!" O ne, bil je učinek starosti, katero se doseže, če se hodi naprej po polju, a ne let, temveč f sanj. Korakajoč, polagoma korakajoč, je Rip mialil: "Moja uboga ženka! Kako mora biti preplašena! Ne morem si; razlagati, kajti se je zgodilo. Moram biti bolan____zelo bolan. Od-1 sol sem ob zori____in zopet se dela dan.... moral sem torej pre-biti en dan in eno noč na prostem. Toil a kaj sem napravil ? Se hodim v krčmo, ne pijem---- Bread vo- mno me je bolezen napadla v gorah in padel sem brez zavesti v to jamo.... Uboga žena! Gotovo me je povsod iskala----Kako ne bi T Tako zelo me ljubi in tako je dobra! Tudi spala ni radi tega---- in ne dvomim, da joka. In sama je prišla ponoči po teh slabih stezah____ ne. ne. gotovo ni prišla sama. Cela vas me ima zelo rada. mnogo prijateljev imam.. posebno mlinarja Juana. Ko so videli njeno žata&t, so ji gotovo vsi pomagali pri iskanju.. posebno •: Ju an. Na vse to mislim. In moja i najmanjša, moja hčerka? Ali so jo morda vzeli seboj? Ob tem mra- ■' zii. To j»* prav lahko mogoče, ker , i moja žena me ljubi tako zelo. mo-i" jo h«"erko ljubi tudi tako, oba naju , ljubi tako zelo, da jo na noben način ne bi pustila samo, da za ves ! i svet ne bi pustila, da me išče. — , j Kakšna neprevidnost! Ali ji bo J škodila ). . . Glavno je sleidnjič. f da je. . . . Toda v kakšnem stanju je?" In Rip - Rip je sel. šel vedno naprej.. . in ni mogel teči. 1 Slednjič je prišel v vas. Vas je I bila skoraj ista. toda ne popolno-' ma. Zdelo se mu je na nek način. ( da je bil stolp cerkve zolj bel, da je bila hiša župna bolj visoka, da je imela glavna prodajalna druga vrata in da so ljudje, ki jih je videl, imeli druge ohraze. Ali je bil morda še v polsnu ? Ali je bil še vedno bolan? Župnik je bil prvi prijatelj, ki ga je bil srečal. Da, oil je to on s svojim zelenim dežnikom, visokim klobukom, največjim v celi vasi, s svojim vedno zaprtim bre-virjem in s svojo dolgo duhovniško sutano. ki jo je vedno nosil. — Gospod župnik, dober dan! — Pusti me, moj sin, jaz molim. — .Taz nisem kriv. gospod župnik. Nisem se napil.. . Nič hudega nisem storil.. . Moja uboga ženka... — Rekel sem ti že. da me pusti. In pojdi drugam, tu je povsod že itak preveč beračev. Beračev ' Zakaj je župnik taka govoril z njim? Nikdar še ni bil prosil vbogajme. Za cerkev ni dajal. ker ni imel ničesar. Tudi k pridigam v postu ni hodil, ker je delal cel čas, od zore do mraka. Toda hodil je k sedmi maši vsak praznik in enkrat na leto se je spovedal in prejel sv. obhajilo. Vzroka ni bilo, da bi* se župnik i obnašal proti njemu tako zani-čevalno. Ne, ni ga bilo! In pustil ga je, ne da bi mu bil odgovoril, ker bi ga najraje udaril. . . in bil je župnik. Vsled jeze je pospešil Rip-Rip svoje korake in šel naprej. K sreči je bila njegova hiša čisto blizu.. . Že je videl svoja okna.. . In ker so bila vrata bolj daleč kotokna, se jep ribližal prvemu, da pokliče in reče svoji dragi Luži : "Tu sem, ne bodi žalostna !'T Ni mu bilo treba poklicati. Okno je bilo odprto: Luz je mirno šivala, in v trenutku, ko je prišel Rip, jo je Juan — mlinar Juac — poljubil na usta. —Ali prideš kmalu nazaj, dragi T Rip-Rip je videl vse rdeče o-koli sebe. Brezvestnež! Brezvest-neš!.. . Zibal se je kakor pijanec, kakor starec in vstopil v hišo. Hotel je ubijati, toda bil je tako slab, da je padel na tla, ko je pri-' šel v sobo, kjer sta govorila. Ni < se mogel dvigniti, ni mogel govoriti, toda oči je držal odprte, široko odprte, da vidi, kako v grozi prebledi njegova nezvesta 1 soproga in prijatelj, ki ga je izdal. Zares sta obadva prebledela. — , Njej se je iz ust izvil krik — isti krik. ki ga je ubogi Rip slišal neki dan, ko je bil tat vstopil v hišo — in čutil je, kako ga Juan s svojo roko stiska, a ne, da bi ga zadavil temveč s pomilovanjem . in usmiljenjem, da ga dvigne. I Rip-Rip bi bil rad dal svoje življenje in tudi svojo dušo, če bi mogel reči eno besedo, jih prokle-ti. — Ni pijan, I»uz; to je bolnik. In Luz se je, Se malo boječe približala neznanemu postopaču. — Ubogi starček! Kaj mu je? Morda je hodil prosjačiti in je padel utrujen od lakote. — Toda če mu kaj damo. bi mu to morda ne storilo dobro. Nesel ga bom najprvo na posteljo. — Ne, ne na tvojo posteljo! Tako umazan je, nesrečnež! Poklicala bom hlapca in obadva ga bosta nesla k lekarnarju. Mala hčerka je vstopila v tem trenotku. — Mami, mama! I- vstraši se, ljubica. To je ubožec. — O, kako je grd, mama; kako se ga bojim, kakor Ijudožer! In Rip je slišal! Videl je tudi, toda ni si bil popolnoma svest tega, kar je videl. Ta mala soba je bila čisto ista.. . bila je njegova soba. Na ta naslanjač iz usnja in vrbovja se je vsedel vsak večer, vrni vsi se ves utrujen in prodavši žito svojega malega posestva mlinu, ki ga je vodil Juan; te zavese na oknu so bile njegovo razkošje. Kupil jih I je bil po dolgem št eden ju in pri-trgavanju. Bil je tu Juan, bila je tu Luz.. . in vendar nista bila ista. In najmanjša ni bila več najmanjša! Ali je bil morda mrtev ? Ali je bil blazen ? Toda čutil je, da živi. Poslušal je.___ videl je____ kakor s«« sliši in vidi v mori. Prijeli so ga za rame in nesli v lekarno in pustili so ga tam, ker se ga je mala deklica tako bala. In Luz je odšla z Juanom.... in nihče se ni čudil, da sta si podala roke in da ona zapušča svojega skoraj umirajočega soproga. On se pa ni mogel ganiti, ni mogel kričati in reče: "Jaz sem. Rip!*' Slednjič je to izrekel po preteku več ur, morda več let ali celo več stoletij, Toda niso ga spoznali, niso ga hoteli spoznati. — Nesrečnež, blazen je, je rekel lekarnar. — Moramo ga peljati h gospodu županu, ker je mogoče nevaren blaznik, je dodal drugi. — Da, res je, zvezali ga bomo, če se bo upiral! In že so ga hoteli zvezati, toda bolečine in jeza so vrnile Ripu nje gove moči. Kakor stekel pes se je vrgel na svoje rablje, se nazadnje iztrgal iz njih rok in začel teči. Hitel je k svoji hiši, hitel je, da bo ubijal----Toda ljudje so mu bili za petami, so mu sledili. Bil je to lov in on je bil divja zver. Nagon ohranitve je prevladal vse. Glavno je bilo, priti iz vasi, dospeti v gorovje in se tam skriti, pozneje pa se vrniti ponoči, maščevati se.... Slednjič je odvrnil vse preganjalce od svoje sledi. In Rip-Rip je bežal naprej kot lačen volk. Prerival se je skozi največjo goščavo gozda! Žejalo ga je, kakor žeja človeka pri hudem požaru. In šel je naravnost k studencu, da pije. da se potopi v vodo in jo pije s svojimi rokam.. .. morda, morda, da se utopi. Približal se je vodi in tu je zapazil na njenem površju obraz smrti, ki se je dvignila iz vode, da ga sprejme. Da, to je bila smrt s človeškim obrazom, z obrazom tega polomljenega starca, ki se je pokazal v kristalu vala. Brez dvoma se je zanj prikazalo to vodno strašilo. Gotovo ni imelo niti mesa, niti kosti*-To ni bil človek, ker se je gibal ob istem času kot Rip in njegovo gibanje ni vznemirjalo vode. In tudi mrlič ni to bil, kajti njegove roke in lakti so se neprestano vile in zvijale. In to ni bil Rip, ne, to ni bil Rip. Bil je kakor eden njegovih pradedov. ki se mu je prikazal, da ga odvede k njegovemu mrtvemu očetu. "Toda meni se sanja! In moja senca?" — tako je premišljeval Rip. "Zakaj se moje telo ne zrcali v tem ogledalu? Zakaj vidim? Zakaj kričim in goraki odmev ne ponavlja mojega glasu, temveč drug, neznan glas?,T In Rip je stopil naprej, da se poišče samega sebe na dnu valov-ja. In gotovo ga je odvedel starec k njegovemu mrtvemu očetu, kajti Rip ae ni nikoli več vrnil. Kaj ne, da so to izredne sanje? Kakor je trenotek nanesel, sem videl Ripa jako uboge |a, videl sem ga bogatega; zdel se mi je mlad, zdel se mi je star, na katerega oknih so se sveteli beli zasto-ri; včasih sedečega v tem naslanjaču iz usnja in vrbovja, včasih na zofi iz ebenovine in satena. .. To ni bil en človek, bilo je to več ljudi----, morda vsi ljudje. Ne morem si razlagati, zakaj Rip ni mogel govoriti, niti kako ga njegova žena in njegov prijatelj nista spoznala, starca, kakor je bil, niti kako je mogel uiti onim, ki so ga hoteli zvezati kot norca, in ne vem, koliko let je trpelo njegove spanje ali njegova otrplost v oni podzemski jami. Koliko časa je spal t Koliko £a- 1 Narodna domača obrt v Bali Krajini, lio/.o Račic piše: Mašinelna produkcij« izdelkov ubija obrtništvo in zlasti domačo , . »»bit. To gedi tudi v Beli Kra- : jit?i, kjer iiiUiino še dobro razvito rkalstvo in pletenje zimskih volnenih nogavic. V zadnjem ča.-su se z<>pet ra/.vijct narodno umetniško | izdelovanje pisanic. ki bo dalo pridnim rokam vendar prčcej zaslužka Tkal sivo se je v vojni precej [razširilo in pridelovanje lainu na- 1 prednje leto za letom. Z izboljša-j :ijem travnikov in pašnikov bi do>egli pri ovčjereji lepši uspehi, i kar bi bilo za gospodarstvo velike važnosti, zlasti zato, ker imamo na i Gorenjskem domač'1 tvomice /a Esukno. Važno pa bi. bilo vsekakor, ; I da so vpelje v Reli Kra jini taka ; pasma ovac. ki bodo dajale tudi ; j primerno vo.no za izdelovanje sukua. Volno, ki jo dobivamo da-uc> v Beli Krajmi, je povprečno i mnogo pregroba. Dobra je le za nogavice. Izdelki imajo vedno dovolj odjemalcev, ker je produkcija majhna. Tivba bo organizirati domačo obrt na malo širši podlagi, da se nudi prilika čim večjemu številu prebivalstva za zaslužek. Potem lahko upamo, da zašije tudi Belokranjcem boljša bodoč-juest. i Osrednji zavod za žensko doma-| Čo obrt v Ljubljani namerava zasejati v Beli Krajini vezenje za različne stvari. Če se to posreči, *"'odo iincle bele rojakinje tudi pri tej stvari dovolj zaslužka. Razne šolske razstave so letos nr,kazale, da so otroci nadarjeni. Deklice so do^o-Ie v vezenju lepe uspehe, dečki pa so pokazali v iz-dylovanjn raznih lesnih izdelkov veliko spretnost Posebno nadarjene !ji kazalo izučiti v tej ali oni stroki, ker v Beli Krajini obrtnikov jako primanjkuje. Habsburško vino naprodaj. Z Dunaja poročajo: — V mne-nju.da je izid zadnjih ameriških volitev že rešil vprašanje prohi-bicije v ZdVuženih državah in da je amendiranje Volsteadove postave zagotovljena stvar, namerava skupina avstrijskih vino- 1 gradnikov odpotovati v Ameriko da proda vsebino slavnih habsburških vinskih kleti. V teh kleteh je 70.000 stekle- < nic pristnih starih vin in likerjev ] in S0.000 litrorv vina v sodih. — Glavna atrakcija je baje 19 ste- : klenic sto let starega brandya in 40 steklenic finega Au&lese vina, ^ katerega je kupila zase cesarica Elizabeta. Vinogradniki upajo, , da bodo prodali to zalogo za nekako tri milijone frankov. i Ameriški konzularni distriktu v < Jugoslaviji, Reki in Trstu. ] _ ] State Department naznanja, da | je odobril sledeče delokroge ame- ( riških konznlatov v Jugoslaviji: ^ 1. V delokrog ameriškega kon- , i zulata v Belgradu spadajo: Sr- j . bija, tVnagora, Vojvodina, Herce- \ govina. vukovarska županija v i Slavoniji, okrožji Split in Du- : brovnik v Dalmaciji in okrožji j Tuzla in Sarajevo v Bosni.. ' 2. V delokrog ameriškega kon- 5 zulat av Zagrebu spadajo: Slove- « nija, Prekomurje. Medjumurje, J županije belovarska, zagrebška, J varaždinska. virovitiška in pože- ^ ška v Hrvatski-Slavoniji, okrožja Travnik, Banjaluke in Bihač j v Bosni, županiji modruško-reška ( in ličko-krbavska. nadalje oni del » Dalmacije, ki leži severno od -splitskega okrožja in ki je bil poprej razdeljen v okrožji Šibenik l in Zadar. J Kar se tiče ameriškega konzu- ] lata v Reki, spada v njegov de- ' lokrog le svobodna država in mesto Reka. Glede delokroga ameri- '* škega konzulata v Trstu, ni State | Department še našel umestno do- ! ločiti natančno njegov delokrog. 4 Kjerkoli ni delokrog kakega kon- ' zulata natančno določen, velja na- 1 ce]p, da je dotični konzulat na u- ^ slugo za vse one kraje, ki so bliž- j ji njegovemu sedeža kot onemu ] katerega drugega konzulata v isti 1 državi. - _ ■ _ _ j Polet preko večnega ledu. Roal£ Amundsen je priobčil v "Tidens Tagen" v Kristijaniji velezanimivo pismo o svojih dosedanjih uspehih. Kakor znano, je nameraval poleteti z aeropla-nom do severnega tečaja. Zaradi slabega vremena in ledu pa je moral svoj polet preložiti na prihodnje leto. V dnevniku z dne 1. julija ima zabeležen vihar z gostim snegom. O svojem prvem po letu pa piše Amundsen: Tekom našega bivanja sta Om-dal in Dahl montirala naš mali ''Curtis Oriol". Nameraval sem namreč s tem strojem preiskati ledene razmere v severni smeri. Ginljivo je bilo opaziva t i gostoljubnost in uslužnost. ti so nam jo ondi izkazovali. Še nikdar niso doživeli kaj takega. Dan in noč s«> domačini delali na tem, da nam ustvarijo uporabno vzletišče. In posrečilo se jim je. Vasica Deerin se sedaj lahko pobaha. da ima vzletišče. Viharno je vriskalo ljudstvo, ko je Orndai ostavil tla ter je v elegantnem poletu pokazal domačinom, da njih beli brat lahko tekmuje s ptiči. Kako zabavno je bilo opazovati ta prizor: Do zadnjega trenutka so ljudje dvomili, se smejali in majali glave. Kako naj se tako težka in velika reč, ki so jo mnog možje komaj mogli premakniti, dvigne v zrak in leta Ne, tak ne umni pa vendarle niso! Potem je aparat švignil proti oblakom. Domačinom se je kar mešalo pred očmi. Lahko si videl kako .je njihov smeh okamenel in kako se je na njihovih obrazih pojavilo neznano str men je. Kajti kolesca so res hipoma ostavil a tla in čudoviti aparat je plaval visoko nad njihovimi glavami. — Po polni tišini, ki je zavladala nekaj sekund, je sledilo vriskanje in kričanje. Belokožci so metali svoje klobuke v zrak. so žvižgali in vriskali. Domačini niso tako demonstrativni. 'Anikal Anika!' je vse, kar morejo ziniti v izraz svojega začudenja. Ta polet je bil za letalca velika zmaga. — V zgodovini te severne vasice se njegovo tlelo nikdar ne pozabi. Gorenjska predilnica in tkalnica. llombaževa predilnica in tkalnica tvr.ike Edmund Glanzmami & Andrej Glassuer v Tržiču se je o-snovala leta 18o;">. Tvrdka izdeluje prejo in tkanino iz bombaža v prvi vrsti za Jugoslavijo. Glavni kon-zum teh izdelkov se je že v predvojnem času vršil a- Sloveniji, na Hrvatskem, v Slavoniji, Orni gori Dalmaciji ter Hosni in Hercegovini. Po ustanovitvi nove države se izvažajo izdelki tudi v Srbijo, v kolikor t.o oniogočaje omejena inožno»t proizvodnje. Pod temi pogoji nima izvoz v tuje države smisla. Pri po zakonu reduciranem delavnem času (osemuruem delavniku) izdela tovarna okrog 1 mi-ljon 'X)0 tisoč kilogramov preje na leto, t ti ko jih se proda okrog 675 tisoč kg (300 tisoč zabojem v te/i po 5 angleških funtov), za ročno tkalnico okrog 625 tisoč kg se pa v lastni tovarniški tkalnici tkal niči predela. V ta namen služi 20 liseč vreten, 2000 vreten za sukanec in 400 tlaknih strojev. Vse stroje goni vodna moč. Kljub o-gromniin težkočam, ki so združene i. novimi gradnjami ter z dobavo strojev iu oprave iz inozemstva se je tvrdka vendar odloci'a, da prikroji tovarno sedanjim potrebščinam jugoslovanskega prebivalstva ter zgradi novo jako moderno bolilnico za tkanino v kosih kot prvo v Jugoslaviji. Da se tej be-lilnici prikroji tkalnica, bo pove čala tvrdka slednjo za 200 tkalnib strojev in jo bo pozneje enkrat povečala še za 100 tkalnih strojev I stota ko se bo povečala pozneje tudi predilnica za 10 tisoč vreten, S povečanjem tovarne, kar ima za posledico nastanitev novih delav cev in uradnikov, je tovarna seveda tudi priniorana, da zgradi odgovarjajoče število uradniških iu dcl&v*k:h hiš. Vse nove zgradile bodo v doglednem času dokončane. Tvrdka bo postavila v svojem obratu tudi. novo turbino, povečala obstoječo električno centralo in se bo ncizkoriščana energija ponoči, kc obrat stoji, porab Ijala za izvaio pare potom elektrike. Ker je za povečani obrat tovarne nova vodna naprava nujne potrebna, je tvrdka za dovoljenje Pivorarstve v Sloveniji. Ravnatelj »lože Smertnik piše: 1'ivovarniška industrija v Sloveniji je že -»tara in ki in Srbiji. Naša pivovarn >ška industrija ima »cda.i le eno težkočo, to je pridobivanje za pivovarne potrebnih surovin. Naša država produei-ra malo pivovarn i škega ječmena. V ien; pogledu se -iosedaj še ni nič*.-s;;r ukrenilo »trani države in tudi s strani intere^Iranih pivi.varen r.remalo, da bi povzdignilo kulMiro pivovarniškega ječmena v lastni dižavi. Kljub t'-mu, da je nti.-a država pretežno a.crania. »*> primorane pivovarne dobaviti deloma jcr-iiH ji Češke ali lm projekta š.a prosila. Y zadnjem .-asu se temu projektu proti vi trška oli-'-aia IV-ilc. baje. kt-r namerava Ut.> vod-110 liU'e sama izkoriščati. IŠČE SE PABTNERJEI Kče s*, partnerje za novo avtomobil-no «Jru?.l>t>. knt. ri nateguje mož metlna-r.Hhit-ira slovesa k..t iznajditelj in strojni izvedene*.: v avtomobilu! industriji. S tem muli priliko nekaterim izbranim možem iz .\"ew Yorka in okolice, da >e Udeleže nj-tjo* ih vt.j;njj. zaslužkov ^ loži t i je treba samo smo. Prinlnost imajo oni. ki se na avtomo- t'le. Potem bodo zavzeli s?užbe v me-Maničnem, pisarniškem, izvrševalnem ali a^enturnem oddelku za novo karo zračnega tipa. ki obeta doseči rekorde v «iv-~omobilni industriji. Pišite na Iiox 41S Realservice. 15 East 40th St. ALI HOČETE ŽRTVOVATI S--40. da se osebno prepričate o predlogu. ki pomeni srečo za vas f Ce hočete, r išite na Box 417 Realservice, 15 E. 40th St. IŠČEMO ŠOFERJE raražnike in delavuiške preddelavee. da zvišajo svoj sedanji dohodek s tem. da pos-vete par or svojega prostega časa vsak teden oglašanju novih avtomobilov. Oni. ki so uspešni, bodo položili temelj bodočim dobičkanosnim zvezam z eno največjih avtomobilnih naprav, kar jih je bilo kdaj. Pišite po podrob-posti Box 41G Renlserviee, 15 Kast 40tU s: t. «11, A g VAT? OB A, 6. DEO KAPITAN BLOOD NJEGOVA 0DI81J1, Spisal Rafael SabatSaL Za "Olas Naroda" pravd O. F. — In vendar je bil kar je bil ter storil kar je storil ▼ zadnjih ! treh letih, — je rekla Arabela, a rekla to žalostno, brez vsakega j sledu zaničevanja, ki ga je kazala preje. Lord Julian je postal zamišljen, kar se je pri njem pogosto pripetilo. — Življenje je lahko prekleto komplicirano. — je vzdihnil. Poskusen samomor. Friderik Jablanski, star 50 let, stanujoč v Ti*tu, se je spri s svojim bratom. Stvar pa si je vzel preveč k srcu ter se je zastrupil z oetovn kislino. Prepeljali iso ga v mestno bolnišnico. Obrtno nadaljevalna šola. I/. Vrtojbe pri Gorici poročajo: Vztrajnemu delovanju naiejra mladega starešinstva se je posrečilo, posebno pa marljivemu nad-u<" i tel ju ljudske šole Ivami Zoruu, »:h se jo otvorila .v drujri polovic? meseca oktobra obrtno nadaljevalna šola v Vrtojbi. Priporočljivo bi •lilo. da bi se zglasili tudi vajenci iz Šempetra, Štandreža in Bili, da dokažem« meroda.rnim eraiteljem nujno m veliko potrebo te. kakor tuHi drnsrih sličnih šol po deželi. RABIM 20 MOŽ za loirse rezati. Plaea $5.00 do s.i.>0 na dan, hrana in stanovanje prosto, ali po $2.00 od 1000 čevljev. Dobra angleška hrana — IIui«ert Millie Alexander, Upchur Co.. WT. Va_(1,4,6—12) (Dalje prihodnjič.) *>•» (Nadaljevanje.) Lord Julian se ni brigal za sarkazem, ki je tičal v teh besedah. — Naravnost črnino, da sva se srečala na ta način, če pomislimo, da sem prišel semkaj v Zapadno Indijo z izrecnim namenom, da najdem vas. — Vi niste prvi, ki je storil to. — se je oglasil Peter. — Dose-daj pa t»o bili v glavnem Spanci in ti niso imeli dosti sreče. —'' Vi me popolnoma napačno razumete, — je rekel lord »Julian. Nato pa mu j* pričel pojasnjevati svojo misijo. Ko je storil tp, se je Blood, ki se je medtem oprostil oprijema lorda, postavil naravnost predenj. — Vi ste moj gost na krovu te ladje, —t je rekel, — in še vedno imam nekaj pojma o častnem obnašanju, ki mi je ostal iz prejšnjih dni. č*>prav s»-m mogoče tat in pirat. Vsled tega nočem povedati, kaj mislim o vas, ki ste si drznili s-poročiti mi to ponudbo in kaj mislim o lordu Sunderlandu, ki je bil toliko nesramen, da mi jo je poslal. Seveda me to n^ presf-neea. kajti minister Jamesa Stuarta domneva povsem naravno, da je mogoče s podkupnino zavesti v*akfga rlov^ka. da izda odh, ko mil zaupajo. — Iztegnil je roko v smeri proti gru<"i mornarjev, ki so ravnokar popevali neko melanholično pesem. — Vi me zopet ne razumete, — je vzkliknil lord Julian, napol l«resenečen, napol ogorčen. — To ni moj namen. Vaši tovariši bodo vključeni v to komisijo. In vi domnevate, da bodo šli z menoj ter podili svoje brate, Brate obali? Pri moji dusi. lord Julian, vi sami ne razumele ce-le fetvari. Ali ni res ostalo niti trohice easti v Angliji? Ali res mislit«*. da bi m«#el jaz sprejeti komisijo iz rok kralja Jamesa? Rečem vam, da bi si ne hotel z njo omadeževati svojih rok, — čeprav to mogoče to roke tatu in pirata. Vi sami ste čuli, da me je Misa Bishop danes imenovala tatu in pirata, — bitje, katero mora vsakdo zaničevati, ki je izobčeno iz človeške družbe. In kdo me je napravil takega? Kdo me je nnapravil tatom in piratom? <'•* >te bili usta«...? — jei zpregovoril lord. — Vi sami dobro veste, da nisem bil nikdar nikak ustaš. Nik-do ni tega "trdil. Niti s tem plaščem niso skušali zakrinkati svoje podlosti. Ne, ne nikake napake ni bilo. Bil sem spoznan krivim za to, kar sem storil in za nič drugega. Oni krvoločni vampir Jeffreys me je obsodil na smrt in njegov vredni gospodar, James Stuart me je poslal nato v suežnjstvo, ker sem izvršil dejanje usmiljenja; k»»r sem iz golega soeutja ter brez misli na vero in politiko skušal olajšati trpljenje so-eloveka; ker sem obvezal rane moža, ki je bil »poznan krivim veleizdaje. To je bila cela moja pregreha. To lionte našli tudi v sodnijskih zapiskih. Raditega sem bil prodan v suženjstvo. Postava Anglije kot jo izvaja James Stuart, pravi, da je kriv veleizdaje oni, ki nudi pomoč ustašem. Ali se vam le količkaj Kanja, človek, kaj pomeni biti suženj? Na višku svoje strasti se je naenkrat obvladal. Za trenutek je prenehal m vsa strast je padla od njega kot pade plašč. Rezko in zanit-ljivo se je nasmehnil. — Razvnel sera se radi nič. Dal sem duška svojim mislim in >am Bog ve. da to ni moja navada. Hvaležen sem vam, lord Julian, /a vaša prijazna in dobrotna prizadevanja. V resnici sem vam hvaležen. Izgledate, kot da me razumete. Lord Julian je stal kot okamenel. Globoko so ga pretresle be-sebe Blooda, njegov strastni izbruh, tekom katerega je s par besedami tako zgovorno predložil, svojo britko pritožbo napram člo-češtvu ter se popolnoma upravičil glede vseh obdolžb, naperjenih proti njemu. Njegovo lordstvo je zrlo v neustrašeni, ognjeviti o-braz moža. ki je stal pred njim in solze so mu stopile v oči. Bil je premagan. Globoko je vzdihnil. Žalostna stvar, — je rekel počasi- — Vrag naj me vzame, prokleto žalostna stvar. — Nato pa je iztegnil roko, kot da ga je navdal velikodušen impulz. — Ničesar zalega med nama, kapitan Blood. — Ne, ne, ničesar zalega ... Jaz sem vendar le tat in pirat. Kapitan Blood se je nasmehnil, prezrl ponudeno mu roko ter se obrnil proč. Lord Julian je obstal za trenutek na mestu ter zrl za vitko postavo kapitana, ki je odhajal. Nato pa je sam odšel. Ravno pri vratih hodnika, vodečega do njegove kabine, je zadel na Miss Bishop. Ni prihajala iz kabine, kajti došel jo je, ker sta se gibala oba v isto >mer. Sledil ji je in njegov duh je bil preveč zaposlen s tem, kar mu je povedal Blood, da bi posvečal kaj več pozornosti njenim gibanjem. V kabini je omahnil na srtol ter izbruhnil z ognjevitostjo, ki je bila povsem tuja njegovi naravi. — Vrag naj me vzame, če sem še kedaj srečal človeka, katerega bi boljše ljubil ali vsaj le tako kot tega kapitana Blooda. Ničesar pa ni mogoče napraviti z njim. — To sem čula, — je priznala Arabella s slabotnim glasom. Bila je izvanredno bleda ter zrla na svoji sklenjeni roki. Ozrl se je nanjo ves presenečen ter jo motril s pozornim pogledom. — Rad bi vedel sedaj, — je rekel, — če ni cela stvar posledica, vašega nastopa. Vaše besede so se mu zapičile v dušo. Zopet in zopet mi jih je vrgel v obraz. Ni hotel sprejeti kraljeve komisije. Ni hotel vzeti niti moje roke. Kaj je mogoče storiti s takim človekom ? Končal bo na vrvi, kljub vsej sreči. In ta kišotski tepec /e podaja sedaj v nevarnost radi naju. — Kako to? — je vprašala ona, ki je pričela kazati zanimanje. — Kako T Ali ste pozabili, da jadra proti Jamaici in da je Jamaica glavni stan angleškega brodovja? Res, poveljuje mu vas stric ... » Ona se je sklonila preko mize, da ga prekine in zapazil je, da je pričela težko dihati in da so bile njene oči na široko odprte. — Nobenega upanja ni zanj v tem dejstva. — je vzkliknila. — Oh, nikarte se domišljati kaj takega! Na celem svetu nima hujšega sovražnika. Moj stric je trd človek, ki nikdar ne odpusti. Mislim, da je moj stric zapustil svoje plantaže na Barbadoeu ter prevzel podgovernerstvo na Jamaici izključno le v upanju, da prime in obesi kapitana Blooda. Kapitan Blood tega seveda ne ve . . . Prenehala je, kot da si ne zna pomagati. — Mislim, da bi ne bilo niti najmanjše razlike, tudi če bi vedel, — je reklo njegovo lordstvo resno. — Človek, ki lahko odpusti takemu sovražniku kot je Don Miguel in ki je zavzel napram meni tako neizprosno stališče, ni navaden človek, katerega bi smeli soditi soglasno z običajnimi pravili. On je kavalirski akoro do meja idiotatva. TT "Irx-Ji Kretanje parnikov - Shipping News Rad bi izvedel za svojega brata LUDVIK BOST J ANČIC A. do ma iz vasi Smrjc na Notranjski-m. Pred 5. meseci se je nahajal v Alargentonu, Pa. Prosim rojake, ako kateri ve za njegov n.-islov, naj ga mi naznani. Al:o pa sam eita ta oglas, naj se mi javi. — Matija BoStjančič, 201 57th St., Pittsburgh, Pa. _(5-6—12) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda'* v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal nas potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČlC, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co 11. Januarja: Hans*. Hamburg. Argentina. Trat. 15. januarja: ' Hannover. Bremen. .1«. januarja: j Hochajnbeau. Havre. 17. januarja: | President A dim a. Cherbourg Pari«. Havre; Conte Roaso. Genoa. It. Januarja: Mongoli«, Cherbourg in Hamburg- Ta-ermtna. Oenoa: Mount Clinton. Hamburg. I SO. januarja: America. Cherbourg in Bremen' Olympic. Cherbourg. J3. januarja: Aquitanla. Cherbourg; Pitta bur*. Cher- ' bourg in Bremen. 24. januarja: President Van Buren. Cherbourg. tS. januarja: Minnekahda. Cherbourg in Hamburg. Bay em. Hamburg. 37- januarja: Prealdent Harding. Cherbourg in Bra-men: Kroolond, Cherbourg In Antwerp; Prealdent "Wllaon. Trat. H Januarja: La Lorraine. Havre. 29- Januarja: I Torek. Hamburg. j30. januarja: I Chicago. Havre. j 31. januarja: President Polk. Cherbuorg: Orbita. ("Cherbourg in Hamburg:; AntonLa. Cherbourg In Hamburg. Is. februarja: J George "Washington. Cherbourg in Bremen. I.NiVm svojo-ra brata FRANKA SLIHAR. doma iz Moravč. V Združenih dr/.avah biva y> 18 !•»♦. Prc.«im "pnjene rojal'e, če kdo kai ve o njem, da mi poro-'-a. ali naj ^e pa sam oglasi sestri: Mrs. Marieta ^eržen. 2*17 E 24. Now V,,-rh. \T. Y. /f, S—121 Kje j talSf KATAR MEHURJA MOŠKI! Zaščitite se rratl IM krraia »»Iotiim ▼•dne uporabljajte (Suitarr KH) Tuba 36c. Kit SI Vai lekarnarji aH Sm-YJUI Co 92 Beak man St.. New Tork RAVNOKAB JE IZ&LA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani Cen* s poštnino $2.— SLO VE NIC PUBUSHINO CO* 82 Cortlandt Street, Hew York City, K. Y. V JUGOSLAVIJO Red Star Link Iz New Yorka. v Cherbourg In Antwerpen Lapland 9. dec.* — Zeeland aO. dec. Kroonland 23. dec. — Finland 6. Jan. »Sarno v Antverp«-n. Xpw "Yr>rk v Hamburg in fldaiisk. Samland (3. razred) ............3. jan. American Line Iz New Yorka v Cherbourg In Hajnburg »Mongolia 11. dec—»Manchuria 4. Jan. Mirmekahda (3. razred) 21. decembra •Novi pro«tori tretjfffa razreda. White Staji Line Is New Yorka v Cherbourg in Southampton Homeric — 9. decembra. Majeatic 16. dec.: 6. Jan.; 10. marca Olympic — 30. dec.; 20. jan.; 10. febr. (NajveCJI parnlk na svetu.) Dobra hrana. Zaprti prostori. Usodna vožnja v Ameriko ca vafie prijatelj«. Ogtuit* a« pri krajevnem acentu ali Prt POTNIŠKEM ODDELKU No. 1 Broadway. New York. Had l)i izvedel za naslov svojrsra brata FRANKA. KF.RXET^. 1'rojŠn.ii naslov j® 1)11 na Garrison, Iiox 97. T>oma je iz Stude-ne pore št. 7, Katfelnovo, Pod-orad, Tstra — Andrew Kernel Box 4S6, I>avis, W. Va. (5-6—12) Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, k*r število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSER STATS BANK, 82 Cortlandt St., Now York, N. Y- Rojaki, izrežite ta oglas! NAROČILO. SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York Priloženo dobite 50 centov, za katere ml poiljit« slavni ro< man Berte pl. Suttnerjeve »STRAHOTE VOJNE". (Doli s orožjem). Ima Naslov Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je ▼ kupčiji potrebno, te natančno isračnnjeno, kakor tudi m isračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stana 75c 8&OVENIC PUBLISHING CO. 82 Gartiaadt Street; New York 'im . .^-^»r^pii jkM. Jugoslavia irredenta. ► decembra: Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Boa-ogne; America, Genoa. 11 decembra: RoussiUon. Havre. 12 decembra: Berengaxia, Cherbourg. 13 decembra: Paris. Havre. If decembra: Majestic. Cherbourg. tS decembra: Mauritania. Cherbourg. iO decembra: Seydlitx, Bremen. M decembra: Antoni*, Cherbourg In Hamburg. 23 decembra: Ryndam. Boulogne, n decembra: Colombo. Genoa. 10 decembra: La Sarole, Havre; Olympic. Cherbourg L Januarja: Seydlitx. Bremen. 2. januarja: Berengaria. Cherbourg. t. Januarja: Manchuria. Cherbourg In Hamburg Mount C&roll. Hamburg. t. januarja: President Arthur. Cherbourg in fire men; Majestic. Cherbourg: Finland. Cher bourg in Antverp. 7. lanuarja: La Tnurain««. Havre. 10. januarja: President Monroe. Cherbourg; Orduna Cherbourg In Hamburg; Sexonla. Cher bourg In Hamburg.