m PHIHOBSKI DHEVHIK ■■■■WI?nr^-||IIMBWMMBOTMWMWB«nMOTWWilWBil ——■ 1 ■HifcHHIIil—i . ■Illlllllll ■ MIHI IIIIIBIIMIIIIIIIIUHH1ILBJIIIM 1111»llilMIIIIII IHIIIIIIIM—iIIHMII—II—III1 lili II GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto Vi . Štpv onU n dOK\ PoStnlna P^Mia v gotovini oteV- \lOyO) Spedlzione li abb' •!. post I. gl. KDOR VODI NAPADALNO, HEGEMONISTICNO IN PROTI-SOCIALISTIČNO POLITIKO ZOPER SOCIALISTIČNO JUGO. SLAVIJO, NE MORE VODITI V DRUGIH DELIH SVETA DRUGAČNE, TO JE MIROLJUBNE, DEMOKRATIČNE, SOCIALISTIČNE POLITIKE RESNIČNE ENAKOPRAVNOSTI IN BRATSTVA VSEH NARODOV. TRST, sreda 13. septembra 1950 Cena 15 lir Zopet brezplodna seja VS delegat uporabil veto glede ameriškega predloga o imenovanju preiskovalne komisije za "" žurijo - Tudi sovjetski predlog v zvezi z bombardiranjem kitajskega ozemlja zavrnjen n«1? S,UCCESS. 12. - Var-leura/in' 3? danes odobril na bo SIS1. ?.eli Poročilo, ki ga g:avni Skupščini ki Se nanaša a. Sr? °d15. julija 1349 d0 fcietn* i Eor°čjlQ ie bilo ^ržanim 12 glasovi in enim novno Malik ie po- #1Wa >1 »I da.,lma njegova nite vse sklepe C nega «veta, ki so bili '•jske V odsotnosti SZ in Ki- !v?telirtPa se ie Varnostni ®nevn- , •na uradni seji-točki n-LI 3e vseboval v prvi tsoja est zaradi bombardi-2aieln ?a . kitajskem ozemlju, kater- -e 3f Razpravljanje, o SlasuLn ucii‘ naj najprej lig. Jy30/ ° ameriški, ki pred-ni?Vitev Preiskovalne obsoja ; a*1 Pa o sovjetski, ki bo,»bardiSer.1Sane zaradi teh JlJ, nai ^n-' Aus1;in je vztra- laeriškl 1 tmela prednost a -!ednik Tudi pred- tfebav,, . , je mnenja, da je t5soluoii?3 giasovati o ameriški ial, nai ’ Malik pa je vztra- !l AtolMHalU3e prU? njego: ^«ožena pi a]e blla p,rej ^misijo • Glede preiskovalne iiS J® Mallfe dejal med nog- • *Ker ameriška vlada dmZ?faV-Iiati in niti vpra-ben3a. vlade LR Kitaj-fala ij °2ern ie kater« bi mo-■Staj t0^,lsij? Odpotovati, potih DosiJc ze3i ameriška vla-W .. ./^ehunske misije, ka-e P«a zdi’ da zbra' jga*e dobm.iih ne bi m°gla bo pri^i d^legft je izjavil, da *bierištf as°vanju dal prednost ^ietskiteS cip’ ee pa bo q|«ov,L“01^iia, _dana prei ^Mki , NnostrZfržaI" .............- - H i2j francoski delegat je bpjej' Vanie. bo glasoval proj ** bo5^1 delegat je izjavil, da glasovanja izjavil ~',“v0ski delegat 'derišk da bo glasoval Sledil0 remlucij0. 3,e glasovanje in s % a, jg 30vi proti enemu % in' ^ema vzdržanima (In- dl0S’aVi3a) 36 ,bil° I' o a>v, , b°d° prej glaso-vEVeU resoluciji. cVonr^ bato,besedo Malik, P? ®r'l na proteste pe-% ki, a.e zaradi bombardi-2PkeJaj3\ega ozemlja po a-3 da letalstvu. Pripomnil . R da Ki ni zanikal možno-ta«," i« amp-isir« i-i-i- ,____ ameriško letalo bom- 2Žaklju-.mandžursko ozemlje, “®tt mi '1’ da mora Varnostni ,ob?°diti ta deja-il Veslati L *■ da ni potrobil1,3 Vu.Pfriskovalne komisi- Mtlžka v1m° Tmlic' k,er 3R S« da v.juada ie priznala na- resrli 0 ozemlje. Arne-Lucija, je dodai Ma- lik, ima namen iti preko Varnostnega sveta i® z ustanovitvijo komisije postaviti vanjo volumne, da bi se informirali, kaj se dogaja na Kitajskem. Austin pa 5e nato obtožil sovjetske vodilne kroge, da hočejo razdeliti Varnostni svet, ter dejal, da «tisti, ki branijo' Združene narode na Koreji, niso ubijalci, pač pa branijo mir». Indfjdki delegat je pripomnil, da komisija, če bo imenovana, ne bo mogla delovati brez sodelovanja pekinške vlade in dejal, da bo glasoval proti sovjetski resoluciji. Ekvadorski delegat je izjavil, da bo glasoval za ameriškp resolucijo in proti sovjetski. Pred glasovanjem je Malik izjavil, da obe resoluciji ne spadata v okvir postopka in da padeta pod pravico veta. Istega mnenja je tudi predsednik. Za ameriško resolucijo je bilo oddanih sedem glasov, eden Pa proti (SZ); dva sta se vzdržala. Resolucija pa ni sprejeta, ker le Malik postavil veto. Sledilo je glasovanje o sovjetski resoluciji, ki je bila zavrnjena z osmimi glasovi.Ki. tajska se je vzdržala. Takoj nato le Malik zahteval, naj Varnostni svet takoj začne razpravljati o povabilu pekinški vladi, naj bi se udeležila debate o protestu proti oboroženemu napadu na For-roozi. Predsednik ie hotel resolucijo takoj staviti na glasova, nje, Malik pa je dejal, da se ne mudi. Nacionalistični delegat pa -je predlagal, naj se seja odloži na ponedeljek. Tudi o tem so glasovali in predlog odobrili z osmimi glasovi proti enemu in dvema vzdržanima. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Sprejem v Londonu na čast novinarjem FLRJ LONDON, 12. — Oddelek za informacije britanskega zunanjega ministrstva je danes pri- redil sprejem na čast jugoslovanskim novinarjem, ki so sedaj v Veliki Britaniji. Sprejemu sp rasen pomočnika zunanjega ministra Ernesta Dayie-sg prisostvovali predstavniki ministrstva zunanjih zadev, ministrstva trgovine in večje število britanskih novinarjev, predstavnikov najvažnejših londonskih listov. Sprejemu so prisostvovali tudi predstavniki jugoslovanskega poslaništva v Londonu, SKOPJE, 12. — Z ukazom pre-zidija sekiranja LR Makedonije je sklicano redno zasedanje skupščine za 18. septembra. BERLIN, 12. — Zavezniška ko-mandatura v Berlinu poroča, da je izdala dovoljenje za ustanovitev pet novih političnih strank, ki se bodo pridružile dosedianjim trem: socialistični, demokrščanski in liberalni stranki. Delegacija FLRJ gri OZN prispela v neui vork NEW YORK, 12. — Delegacija za glavno skupščino OZN, ki jo vodi podpredsednik vlade in minister za zunSrije zadeve Edvard Kardelj, je danes prišla s parnikom «Queen Mary» v New Vork. Delegacijo so v pristanišču pričakovali veleposlanik FLRJ v ZDA Vladimir Popovič, stalni delegat FLRJ pri OZN Aleš Bebler skupno s člani poslaništva, generalnega konzulata in ostalih jugoslovanskih ustanov v ZDA. Maršal Tito sprejel šahiste BEOGRAD, 12. — Maršal Tito je danes sprejel člane vseh 16 držav, ki so sodelovale na šahovski olimpiadi v Dubrovniku. Sprejemu je prisostvoval podpredsednik mednarodne šahovske federacije Marcel Ber-man. Navzoč je bil tudi jugoslovanski minister za prosveto Rodoljub Colakov.ič. Maršal Tito se je s šahisti razgovarjal dve uri. ATTLEE NAPOVEDUJE NOVE ŽRTVE zaradi povečanja oborožitvenega načrta Oboroževanje bo kvarno vplivalo na angleško gospodarstvo in povečalo nevarnost inflacije - Opozorilo delavstvu, naj se ne bori za svoje pravice - Skupni vojaški izdatki 3 milijarde in buli mil. funtov LONDON, 12. — Danes popoldne se j!e spodnja zbornica sestala na izrednp zasedanje. Pred zasedanjem so se vse tri parlamentarne skupine v zbornici posebej sestale. Preden je začel govoriti .predsednik vlade Attlee, je lord predsednik ministrskega sveta in vodja parlamentarne večine Herbert Morrison napovedal, da vlada upa, da bodo v petefe glasovali o zakonu o .podaljšanju vojaške službe. Dodal je, da bo nato spodnja zbornica verjetno v ponedeljek končala delo in se bo sestada spet 17. oktobra, ko se bo začelo redno zasedanje. Nato je začel govoriti Attlee, ki je tako začel debato o podaljšanju vojaške službe in o ukrepih glede angleške obrambe. ((Zahtevamo, da parlament in dežela podpreta program, ki bo prinesel žrtve angleškemu narodu«, je dejal Attlee. «Ta program bo prekinil dosežene povojne uspehe Pri izgradnji angleške gospodarske sile in izboljšanju življenjskih pogojev ljudstva«. Po teh uvodnih besedah. ki napovedujejo angleškemu delovnemu ljudstvu nove žrtve, je Attlee začel opraviče- vati oborožitveni načrt. Dejal je, da odi zbornice zahteva, naj izglasuje te ukrepe samo zato, «da bi se preprečila nova svetovna vojna«. Nadaljeval je, da bo le tako odi vsega začetka mogoče nuditi odpor napadalnemu duhu. «Današnje žrtve«, je nadaljeval, ((lahko preprečijo večje v bodočnosti, na vsak način pa bo treba žrtvovati«. Attlee je omenil, da sc dogodki na Koreji lahko ponovijo v eni ali drugi obliki še drugje na svetu, vendar pa to še ne pomeni, da jie pred pragom neizbežna svetovna vojna. Opozoril je še, da rrnora Anglija posvetiti veliko pozornost položaju na Bližnjem vzhodu in posvetiti večjo pažnjo obrambi Zahodne Evrope. Dejal je, da bo zaradi podaljšanja vojaške službe Anglijia razpolagala v Nemčiji še z eno divizijo ali skupno s tremi dobro opremljenimi in izvežbanimi divizijami. Dopia bo Anglija razpolagala s tole strateško rezervo: z eno pehotno divizijo y popolni voj-nii opremi, z eno dklopno_ divizijo in z eno pehotno brigado. Mogoče bo izpopolniti štiri divizije, ki so izven Evrope. «An- •^mišljene uesti Sj^etacijah v Jugoslauiji gjgan'. °^or Srbov v Hrvalski izključil Žiqiča, Brkiča, Opa-ln tapajiča in ostro obsodil njihovo izdajalsko delo J2- - Uradni M^hhaciiT raynateljstva za .jdi ie !L_pri jugoslovanski zanikal vest ki so jo povzele tu-bl- S‘t5a»dan'es It .Se Vs9SanPnCl]e' žeš da so luS Višr.1,' ateri jugoslo- i bili vnicf 1 .lastniki, ki naj' OtSiča deni v zadevo Brki-Vi; Kp 7, n GPačiča, članov Hltfc.. ki SO bili izr So bil, , artl3e ^ vlade. v«si priciCiminformistični a->»ceS.Ue, da je ta A iZr ‘a zmisljena. V k311 glavn m p3enarnem zase-«,S&e«a odbora Srbov spreilZagrebu’ ja bil haS* odbn P’ da se iz Slci “ bora izključijo kot •hrAhida so-vražniki srbske-y,vihe bivši* soc.ialistične do-‘h Si.,,,- niinistri hrvatske LSkoS^ KP Kade 21-^kakof tk'Vx,Stanko °' ^Abora <7_fudi član glavne-v Hrvatski VhS *apahc. Udeleženci ^drtav^iki katerimi so bi-iz srbskega prebi- yJ||i sovrae*i? ,Hrvatsk«. so izreSf diel° te četv°- Oo icp 3 “glasnost z re-V' ki so bilr.Vatske ter z u- ^ plenu' Ikič bov v W Rl?vnega °d‘ C ievič Hrvatski Rade Vn«l0Vanslti vele’ C°' da . taivi, poudaril h^ar°>. Toda besede, najsi bodo še tako lepe, o-stanejo vendar samo besede. Dejanja šele pokažejo, koliko so bile besede vredne. Dejanja celo lahko razkrinkajo in razgalijo besede, pokažejo lahko, da so besede le propaganda, in sicer varljiva, lažna in podla propaganda, ki naj Ijudj omami in oslepi. Koliko besed je. že bilo okrog KŠtokholmakega apela«, kaj vse so o tem talismanu komin-formisti načečkali in nablebe-tali! Nabrali £o milijone podpisov. proti atomskemu orožju — S na Koreji je kljub temu že dlje časa vojna (vendar brez atomske bombe. — bodo ponosno poudarili kominfdrmi-sti). Tuat vojnohujskastvo je beseda, ki jo kominformisti vsak dan darežljivo obeša jo na vrat vsem tistim, ki drugače mislijo kot oni. Kaj pa je zares pravo, pristno vojnohujskastvo, je najtepši zgled članek «Trst odprto me sto«, ki ga je v. zadnjem ((Delu« napisala tržaška veličina Stane Bidovec. Članek b'i spadal v učno knjigo vojno-hujskaštva in niti ne bi potre-boval mnogo razlage. Bidovec niti najmanj ne Angleško - eglptski kreditni sporazum KAIRO, 12. — Angleško- egiptski kreditni sporazum, ki je bil včeraj podpisan v Aleksandriji, vsebuje nekatere določbe, ki so presenetile finančne kroge. Medi temi je določba, ki predvideva nova pogajanja med obema državama glede dokončne ureditve angleških vojnih dolgov db Egipta. Pogajanja bi se po tem sporazumu morala začeti novembra. V: obdobju, ki bo trajal do konca leta 1950, bo Egipt dobival angleške petrolejske proizvode Za 7,500.000 funtov. Lansko leto je Egipt dobil proizvodov za ti milijonov funtov. S tem bo Egipt prihranil dolarje, ki bi jih za iste proizvode fno-rai trošiti v ZDA. Posebna določba je povišala angleški izvoz V Egipt na 52 milijonov funtov; ta uvoz bo plačan s krediti blokiranih funtov. Tudi oborožitev Nemčije na dnevnem redu treh v New Yorku Nova Schumanova spomenica - Ostavka ameriškega ministra za obrambo Johnsona, ki ga bo nadomestil general Marshall IMč iioiiega na Imislieni hoiišču Le med Jongšonom in Pohangom ameriški in južnokorejski pritisk proti severu ■ Položaj pred Taegujem pa je še vedno resen za branilce iz v Vzhodni NemOiii BERLIN, 12. — Nocoj je vlada nemške demokratične republike izdala poročilo, ki pravi, da je bil podtajnik na ministrstvu za sodstvo dr. Helmut Brandt, član demokrščan- Današnje VOJNO FOUOCI-LQ SEVERNIH pravi, da oddelki ljudske vojske napredujejo na vseh področjih fronte ter da rušijo sovražni odpor. Na vzhodnem področju severno in severozahodno od Xae-guja iti blizu Jongšona nudijo ameriSke in jiužne čete ogorčen odpor. Potem ko so oddelki ljudske vojske na osrednjem področju predrli sovražne » brambne črte, so se n® več točkah na vzhodnem bregu Naktonga vrinili med sovražnikove črte in sedaj napredujejo. Tudi na južni fronti «o ogorčeni boji in ameriške čete nudijo ogorčen odpor napadajočim severnim oddelkom. Poročilo dodaja, da so oddelki ljudske vojske južno od Po-hanga in na področju Andan-ga zadali močne udarce sovražniku. Na področju Jongšona pa so severne čete začele zvečer najpredovati, potem ko so zrušile sovražno obrambo. AGENCIJA «AFP« daje pregled današnjega položaja na Ironti in pravi, da je vzdolž vertikalne črte fronte prišlo do napadov. Vzdolž horizontalne črte in sicer od zahoda proti vzhodu pa se je nadaljevala ameriška in južnokorejska protiofenziva, katere cilj je olajšanje sovražnega pritiska na Taegu in odprava sovražnega žepa med Jongšonom in Pohangom. Skratka na severu se je položaj za zaveznike malo izboljšal, neizpremenjen pa je na zahodu in jugozahodu. Na področju Masana so severni prejšnjo noč trikrat napadli a-meriško desno krilo, vendar so bili v protinapadu odbiti. Na področju vzhodno od Nak. tonga pred Jongsanom irj Sang-jongom teče fronta še vedno med Naktongom in cesto, ki pelje iz Taeguja preko Jongsa-na. Angleško področje, ki leži 11 do 12 km vzdolž Naktonga je bilo mirr.o. Na področju Taeguja katerega brani prva ameriška konjeniška divizija, ni prišlo do ofenzive severnih, katero so po močnem topniškem streljanju pričakovali že dva dni. Američani so odgovorili s topniškim streljanjem m z letalskim bombardiranjem. Predvsem so izvršili protinapad na gorsko cesto, ki pelje iz Taeguja v Tabudong ter izboljšali položaje. V splošnem pa je položaj na področju Taeguja še vedno resen, ker so severni postavili v b°Jh° žrto tri divizije Na področju Jongšona so južni še naprej napadali v smeri severovzhoda in potisnili nazaj sovražnika. Sedaj teče fronta 10 km vzhodno od Jogšona. Poročajo, da je Mac Arthurjev glavni štav dovolil, da se vključijo južnokorejski vojaki v ameriške edinice na Koreji. Ta ukrep upravičujejo s tem, da južni boljše poznajo krajevne prilike ter bodo zato južno korejske vojake uporabili na izpostavljenih točkah. TOKIO, 12. — Pregled škode zadnjega tajfuna, ki je zajel Japonsko, kaže, da je bilo 220 oseb ubitih in 145 pogrešanih. Iz tega poročila pa Je tudi razvidno, da je tajfun najbolj prizadejal mesto Osaka, ki ima 150 mrtvih, NEW YORK, 12. — Danes se je v New Yorku začela konferenca treh zahodnih zunanjih ministrov, na kateri bodo razpravljali o še večjem oboroževanju v Zahodni Evropi in o prispevanju Nemčije v * tem oboroževanju, ali kakor uradno javljajo, v ((obrambnem sistemu Zahodne Evrope«. Ob svojem prihodu v New York je Bevin izjavil, da morajo držav« atlantskega pakta koordinirati svojo obrambo skupno z obrambo drugih narodov. Pripomnil ja tudi, da se vprašanje Formoze ne sme jemati samo s strateškega stališča. Glede oborožitve Nemčiie piše londonski «Daily Mail«, da bo Acheson verjetno predložil britanskemu in francoskemu zunanjemu ministru tako imenovani Mac Cloyev načrt za oborožitev Nemčije, ki ga je odobrila in sprejela ameriška vlada. List domneva, da se predvideva sestava deset nemških devizij, ki bi jim poveljevali nemški častniki in zavezniški podčastniki. Nemške čete bi opremila ameriška vojska. Možno pa je tudi, da bodo nemške tovarne pooblaščene izdelovati neke vrste orožja in oklepna vozila. Nemške čete ne bi imele letalstva,todaNemci bi lahko vodili zavezniška letala. Končno pravi list, da bi bile te nemške čete povsem neodvisne od centralnih policijskih sil, o katerih bodo trije ministri tudi razpravljali. V Bonnu pa so medtem javili. da je Adenauer imenoval za svojega strokovnega svetovalca v vprašanjih splošne varnosti grofa Gerharda von Sehwerina, ki je bil v Nuermbergu obsojen na 10 let zapora. AFP javlja lz Pariza, da šteje Po zanesljivih virih nemška policija v VzhodniNemčijf sedai 265.000 mož. od katerih je 193.000 v aVolkspolizei«, 72.000 pa v ((alarmnih formacijah«, tako Imenovanih eBereitschaften« in policijskih šolah čisto vojoškp. ga značaja. «Bereitschaften» in policijske šole tvorijo pravzaprav pravo armado v povojih Neki predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da ti podatki odgovarjajo podatkom, ki jih imajo v rokah pooblaščeni krogi. Glede formacij «Bereitschaften» je dejal, dg predstavljajo ž« voj- sko v povojih, katere obstoj da predstavlja že kršitev medza-vezniških dogovorov v vojnem in povojnem času. je Schuman nesel s seboj v New York novo spomenico, ki obrazložuje francoske predloge glede obrambe in v katerem se zahteva predvsem takojšnje ime novanje ameriškega poveljnika kot šefa glavnega štaba svrop-ske obrambe. Dalje se zatrjuje, da bo Schu-■man zahteval, naj se da prednost oskrbovanju francoske voj ske v Indokini. Na današnji seji so sklenili, da bodo ustanovili razne podkomisije, ki naj proučijo evropska vprašanja, v katerih so danes razpravljali. Ameriški minister za obrambo Louis Johnson je sinoči po. dal ostavko. General Georg« Marshall, bivši načelnik glavnega štaba in minister za zunanje zadeve je novi ameriški minister za obrambo. V Beli hiši pravijo, da je Truman takoj telefoniral gen. Marshallu in ga vprašal, ali sprejme mesto ministra, katerega je slednji tudi sprejel. Johnson je sam v pismu, s kateriin j« podal ostavko, svetoval imenovanje za tajnika državne obrambe Marshalla, ((sposobnega moža, ki bo lahko vlil zaupanje ljudstvu ZDA in njegovim zaveznikom«. Po ostavki je Johnson izjavil, da je prišel do tega sklepa, da rabijo sedaj ZDA takega ministra za obrambo, ki ne bo trpel zaradi opozicije sovražnikov« katero si je Johnson naprtil med tem časom, ko je bil v vladi. Truman se je pa Johnsonu zahvalil za ((patriotizem«, ki ga je pokazal in obe, nem javil, da bo takoj predlo, žil kongresu zakonski načrt, ki bo omogočil Marshallu prevzem ministrskega mesta. Danes zjutraj je tudi podtajnik ministrstva za obrambo Stephen Early podal ostavko zaradi »osebnih razlogov«. ŠPANSKI ČASTNIKI na ameriških manevrih MADRID, 12. — Iz Madrida poročajo, da bodo ameriškim manevrom, ki bod0 prihodnji teden v Zahodni Nemčiji, prisostvovali tudi španski častniki, katere je povabilo ameriško poveljstvo. Ii častniki bodo danes odpotovali iz Madri- da v Wiesbaden v posebnem letalu, katerega jim je dalo na razpolago ameriško poslaništvo. Med njimi je tudi general Je-sus Aguirre Ortiz de Zarate. Skupino bo spremljal pomočnik ameriškega vojaškega odposlanca V Madridu podpolkovnik Lloyd' H. Gomes. Kdo Ima pravico do Južnega tečaja SANMAGO DEL CILE, 12. - Poročilo ministrstva za zunanje zadeve pravi, da SZ nima nobene pravice do Antartike in da neupravičeno zahteva sode' lovanje pri proučevanju vprašanj v zvezi z Južnim tečajem. Poročilo trdi, da imata samo Argentina in Cile pravicp do teh ozemelj. USPEHI ljudska vojske Vietnama SAJ GON, 12. — Glavni itab vietnamske ljudske vojske javlja, da so ob priliki pete obletnice ustanovitve LR Vietnama oddelki ljudske vojske s pomočjo partizanov prekinili prometne zveze blizu prestolnice Salgona in s tem onemogočili gibanje francoskih čet. Razvoj grške vladne križa ATENE, 12. — Kralj Pavel je pozval Venizelosa in Calda-risa. prvaka liberalne in populistične strank«, naj sestavita vlado narodne enotnosti skupaj z drugimi parlamentarnimi strankami razen Plastirasove stranke in drugih bolj levičarskih. Tej vladi, kateri naj bi predsedovala osebnost izven parlamentarnih krogov, naj bi nato zbornica izrekla zaupnico. Poročajo, da je bil dosežen sporazum glede sestave nove koalicijske vlade, v kateri bi bij liberalni prvak Sofokles Ve-nizelos predsednik vlade, populistični prvak Caldaris in socialdemokrat Papandreu pa podpredsednika vlade, Ta koalicijska vNda lahko računa v parlamentu na večino ISO gla. sov od skupnih 250. prikriva, da hoče govoriti o vojni na način, kakor da je prepričan, da se bo. vojna jutri pričela; kakor da on ve, česar dragi mogoče ne vedo. Govori na način, da mora v ljudeh napraviti vojno psihozo, četo paniko. Kot da gre za stvar, o kateri «se je že razpravljalo)), u-gotavlja, da bi, atitofašistična klika brez pomoči ameriškega orožja in atlantskih čet ne vzdržala niti en teden v vojni«. aSkraika)), pravi Bidovec «po-novil bi se — in verjetno še hitreje in jasneje — primer Cangkajškove Kitajske in Sing-manrijeve Južne Korejev. Mar niso take vojne kalkulacije pravo vojno hujskaštvo? Tako pisanje odkriva celo določene vojne načrte in priprave na vojno, katerim naj bi bilo govoričenje o miru le zavesa, za katero se nemoteno dela. Izza te zanese prodre le od časa do časa kako novo presenečenje p sklopu «mirovne» propagande. Le zakaj so namreč kominformovci istočasno, ko se s tako pne mo trudijo, da bi število podpisnikov estockholm-škega apela» zvišali od devetdeset na sto tisoč, spravili t> svet krilatico «Trst odprto me-sto«? Delati propagando za mir se pravi ustvarjati p ljudeh tudi voljo, da hočejo mir. Toda govoriti o nujnosti, da Trst postane «odprto mesto« pomeni strašiti ljudi z vojno, pomeni ustvarjati vojno ozračje. Vse to zločinsko delovanje kcminformistov seveda po njihovem mnenju ni vojnohujska-štvo. Bidovec in ostali njegovi opričniki bodo tako podlo delovanje imenovali «del0 za mlr». V svojem članku sicer Bidovec omenja tudi tuje intervencije V raznih deželah sveta; te intervencije naj prenehajo, itposebno še ameriška na Koreji, ki predstavlja neposredno vojno nevarnost za ves svet». Toda gospod Bidovec nima toliko poguma, da. bi po veda l, da na Koreji vendar ne gre zgolj Za ameriško intervencijo, temveč v še večji — četudi bolj prikriti — meri za intervencijo «zaščitnice vseh malih narodov in glavnega stebra miru v svetuj), kot z zelo lepimi besedami imenuje Bidovec Sovjetsko zvezo. Primer Koreje pač najlepše kaže, kam dovede politika ostro ločenih blokov, ki jih■ ustvarja imperializem — bodisi ameriški ali rusiki. Gotovo bi danes vojne na Koreji ne bilo, Če se ne b{ tamkaj spopadla dva. imperializma. Korejsko ljudstvo, naj bo s Severne ali Južne Koreje, je pri tej umazani in krvavi igri le nesrečna žrtev, ki bo zaradi strašnega vojnega opustošenja svoje suženjstvo le še teže občutilo. To ve gospo d Bidovec prav tako dobro kakor, mi, vendar misli, da je bolje, če preobrača dejstva, zavaja proč od resnice, ge enostavno laže. Pravo norčevanje iz nesrečnih vojnih žrtev pa, je Bidovce-vo pisanje o načinu vojne na Koreji. Eni namreč uničujejo, požigajo, mečejo bombe — kako delajo drugi, pa ne pove nič. Drugi namreč gotovo obstreljujejo oblegana mesta z maslom... Kominformovci bi radi s svojo propagando ustvarili mnenje, da je lahko vojna samo po eni plati nekaj hudega, groznega, po drugi plati ~ recimo kom-informovski — pa je vojna nekaj prijetnega, priporočljivega, koristnega, zdravega. Sploh je vojna, ki bi jo vodili kominformisti, zelo humana stvar. V tem smislu je šel v svet tudi ((stockholmski apel)): proti orožju — toda samo proti atomskemu. V. Sovjetski zvezi, kjer je ta apel nastal kljub ptributa «stockholmski» — so vedeli, da bi s pozivom ng prepoved sploh vsega orožja za množično uničevanje ljudi, bila znatno prizadeta sovjetska, politika rožljanja z orožjem v tistih delih sveta, ki so pod njenim vplivnostnim področjem. V stockholmskem apelu tudi niso obsodili vsakršnega napada, kajti s tem bi morali Obsoditi politiko blokov, razd Ijevanje sv.eta na v.plivnostna področja, politiko vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in . izvajanje pritiska nanje itd. V Pragi so nedavno dodali Še nekaj besed k stockholmskemu apelu: ((Branitelji miru, ki nadaljujejo svojo kampanjo Za prepoved atomskega orožja, so se izjavili za splošno OME. J1TEV. in nadzorstvo r,ad celokupnim 0borcževanjem»% Tako torej kominformovskim ljudem ni za splošno razorožitev, temveč le za neko imaginarno omejitev. Seveda je tudi tg dodatek silno neiskren, iz vse do-sednje prakse SZ v. vprašanju razorožitve se je že neštetokrat pokazalo, da misli SZ le m razorožitev drugih. Taka borba za mir pa je sevedg le priprava na bojno. In t) teh pripravah sodelujejo vsi zagovorniki in poborniki sovjetske ((mirovne)) politike od voditeljev sovjetske zveze in drugih kominformovskih generalov v svetu pa dp takih kapralop kot je Bidovec. BESEDILO IZJAVE SINDIKALNEGA AKCIJSKEGA ODBORA 0! da bo borba IMega delavstva boli nsptdaa Na seji Sindikalnega akcijske ga odbora za obnovo Razrednih sindikatov na Tržaškem ozemlju, ki se je vršila v soboto in o kateri smo že v naši včerajšnji številki poročali, so navzoči soglasno odobrili izjavo, ki jo bomo v celoti navedli: V zvezi s sindikalno borbo za dosego izboljšanja življenjskih pogojev ter za obrambo svobode in sindikalnih pravic delavcev, ki jo vodijo milijoni delavcev kapitalističnih držav, je nujno potrebno, da se tudi delavci Trsta pripravijo na svojo borbo. Ob raznih prilikah smo že poudarili težak gospodarski položaj večine tržaških delavcev in prav gotovo je vsem znano, v kakšnih pogojih živi danes večina delavcev, zaposlenih v tovarnah in večjih podjetjih. Prav tako je vsem znano, da prejemajo ti delavci komaj 60 odst. plače, ki so jo prejemali pod fašističnim režimom; to se pravi, da dobi delavec komaj takšno plačo, s katero krije le polovične stroške za preživljanje sebe in svoje družine. V sami Italiji se je vprašanje povišanja mezd in plač v zadnjem času tako zaostrilo, da obstaja resna nevarnost sklicanja splošne stavke. Delavci iz Italije, kot tudi tržaški delavci, ki so stalno zaposleni, prejemajo mesečno komaj od 17 tisoč do največ 34 tisoč lir mesečne plače. Glede nato je njih življenjski položaj obupen in zelo kritičen. Toda to še ni vse — prav gotovo se bodo življenjski pogoji delavcev v zvezi z mednarodnim političnim položajem še poslabšali. Glede na ta položaj, v katerem se nahajajo delavci kolo-nijalnih in polkolonijalnih narodov, morajo sindikalne organizacije podvzeti vse potrebne korake za rešitev tega položaja. Sindikalni akcijski odbor je že od meseca februarja dalje pravilno prikazoval položaj tržaških delavcev ter predlagal, da se prične s kar najbolj odločno borbo za dosego povišanja plač irj mezd. To vprašanje ne zadeva namreč samo industrijskih delavcev, temveč je njegova rešitev tudi v interesu tisočev in tisočev prebivalcev, malih trgovcev, delavcev svobodnih poklicev, obrtnikov itd. Tesno povezano s sindikalnim položajem je vprašanje sin dikalnih pravic delavcev, ki so si. jih ti priborili v dolgoletni borbi; obstaja namreč nevarnost, da bodo delodajalci prej ali slej popolnoma ukinili v tovarnah tovarniške odbore, ali jih pa vsaj oropali vseh tistih pravic, ki so jim dajale možnost, da so na kraju branili interese delavcev. Da bi bil ta položaj čimprej rešen predlaga sindikalni akcijski odbor ostalim sindikalnim organizacijam v Trstu (Razrednim sindikatom, Zvezi enotnih sindikatov in Delavski zbor nici) takojšnjo izdelavo načrta, po katerem bi bilo možno voditi sindikalno borbo za rešitev najosnovnejših problemov, ki teže danes večino delavcev in ki so; 1. Borba proti sedanjemu načinu plačevanja delavcev, ki nikakor ne odgovarja niti najmanjšim življenjskim potrebam ter zahteva za povišanje plač za najmanj 30 odst.; 2. dosega ukrepov, ki bi lahko rešili našo industrijo pred polomom ter drugih ukrepov, ki bi lahko rešili vprašanje brezposelnosti ter vprašanje povišanja podpore brezposel-nim; 3. sprememba socialnih ukrepov glede upokojencev na osno vi povišanja pokojnin za toliko, da bi lahko upokojenci s svojo pokojnino krili najosnovnejše življenjske potrebe; 4. ponovno sklenitev sporazuma o tovarniških odborih, ki je bil podpisan na Uradu za delo že leta 1948 in katerega so potem industrijci ukinili. Ker je nujno potrebno, da se življenjski pogoji delavcev izboljšajo ter da delavci Trsta dobijo ponovno zaupanje v svoje sile ter v možnost sindikalnih zmag, se sindikalni akcijski odbor obrača do voditeljev zgoraj navedenih sindikalnih organizacij ter jih poziva v interesu delavskega razreda, da v čim krajšem času izdelajo eno ten načrt za nadaljnjo sindikal- no borbo, ki naj ima namen doseči izboljšanje plač delavcem v tovarnah in podjetjih in tudi delavcem vseh ostalih kategorij, obenem pa priboriti tovarniškim odborom ponovno vse one pravice, ki jim bodo dale možnost, da se bodo še nadalje borili za interese delavskega razreda. Tovarniški odbori morajo imeti torej iste pravice, ki jim pripadajo po sporazum iz leta 1948 in ki so toliko višje od onih, katere so predvidene za notranje komisije, ustanovljene v Italiji s sporazumom CGIL z dne 7. avgusta 1947, katerega so pa industrijci iz Italije naknadno ukinili. Sindikalni akcijski odbor obe nem poudarja, da bodo tržaškim delavcem dokazali svojo solidarnost vsi prebivalci našega ozemlja ter da morejo tržaški delavci smatrati dejstvo, da vodijo borbo za svoje pravice istočasno z italijanskimi delavci, kot pozitiven faktor, ki bo lahko pripomogel v borbi za dokončno zmago. Živinski sejem v Nabrežini bo v torek 3. oktobra Z občinskim sklepom štev. 16 z dne 10. 9. 1948, odobrenim s strani področnega predsedstva iz Trsta dine 9. 12. 1948, št. 3172/12637, je bil ustanovljen mesečni živinski sejem v Nabrežini, ki se bo vršil vsak prvi torek v mesecu. Sejem v Nabrežini bo povsem nadomeščal sežanskega, ki je od 15. 9. 1947 pod Jugoslavijo. Sejmišče je na novo in sodobno urejeno. Opremljeno je tudi z javno tehtnico. Je v bližini kolodvorov Nabrežina in Nabrežina križišče. Prvi sejem se bo vršil v torek 3. oktobra 1950. Predvidena je obilna udeležba, posebno iz Furlanije. Proslava dneva zadružništva Na pobudo zadružne zveze je bila v nedeljo v Trstu proslava dneva zadružništva na glavnem sedežu Delavskih zadrug v Trstu, kjer sta zastopnike tržaških zadrug sprejela predsednik in direktor Delavskih zadrug jng. Levi in knjigovodja Cossi. Na proslavi so navzoči predstavniki tukajšnjega zadružnega življenja izrazili tudi željo, da bi «Passeggio Sv. Andreja« preimenovali v Ul. Zadružništva. 71 otrok iz Beneške Slovenije v Trstu na počitniškem letovanju kot gostje antifašističnih organizacij ZAGREBU od 23. septembra do 8. oktobra 1950 , X POJASNILA IN VPISOVANJE PRI KRAJEVNIH ODBORIH OF IN POTOVALNI AGEN: CIJI ADRIA-EXPRES, TRST, UL. F. SEVERO 5 b, TELEFON 29-243 Z drevesa je padel Včeraj ob 14.15 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 231etnega Silvestra Sosiča s Proseka 161, ki se je ob 13.30 ponesrečil pri delu v Boljuncu, kjer je delal na račun električne družbe za Julijsko krajino, ki Ima svoj sedež v Ul. Diaz 2. Iz neznanih vzrokov je padel z višine 4 metrov z nekega drevesa, na katerega je splezal, da bi posekal veje, ki so ovirale električno napeljavo. Pri padcu si je zlomil desno zapestje, poškodoval levo ter ranil desno stran čeljusti. Zdraviti se po moral od 20 do 30 dni na ortopedskem oddelku. Na Isti oddelek so ob 16 sprejeli 601etnega Domenica Apollo-nia Iz Ul. G. Gozzi 5, ki si je verjetno zlomil desno koleno, zaradi česar bo moral ostati v bolnišnici okoli 40 dni. Ponesrečil se je pri delu na račun tržaške mestne občine v Ul. Commer-ciale. Še vedno brezuspešna pogajanja za rešilen nprešania pekouskih delam V ponedeljek so bila na Uradu za delo pogajanja med predstavniki delodajalcev ter predstavniki sindikalnih organizacij v zvezi z reševanjem spornega vprašanja pekovskih delavcev. Kljub temu da bi moralo biti vprašanje že pred meseci rešeno, so delodajalci tudi na tem sestanku vztrajali na svoj e/n prvotnem stališču, zaradi katerega so bila pogajanja ponovno prekinjena. Po medsebojnem sporazumu je bilo končno sklenjeno, o'a se pogajanja nadaljujejo v četrtek popoldne. Rokovski delavci groze, da bodo stopili v stavko, če bi tudi prihodnji sestanek ne privedel do zaželenega rezultata. Vprašanje spoštovanja določb nove delovne pogodbe čaka že več mesecev na rešitev — dalj niso delavci pripravljeni čakati. Sindikalni zastopniki imajo nalogo, da ne odstopijo od upravičenih zahtev delavcev ter da sprejmejo le take pogoje, ki bi te uresničili. Ce bodo torej delodajalci vztrajali pri svojih zahtevah, bomo imeli y kratkem stavko, ki bo imela kot posledico pomanjkanje kruha v Trstu. Za oočitnišhelfDloniiB so darovali Gruden Pavla 300, Možina Dana 380, Cesar Tončka 50, So. »16 Emilija 200, Simonič Stan- ko 500, Daneu Justina 300, Br-ginc Franc 2.000, Vremec Mihela 100, Godnič Jožica 100, Malalan Ivana 200, Kapun Marija 200, Zlobec Marija 200, Sosič Lidija 200, Šuligoj Angela 200, Daneu Marija 300, Bole Milena 300, Hrovatin Katarina 100, Cerkvenik Pavla 500, Kalc Karla 500, Sosič Cilka 200, Vi-dau Francka 100, Skerlavaj Marijan 500, Skerlavaj Ivanka 200, Ferluga Delka 500, Sosič Marija 50, Sosič Nela 500, Francka P. 500, Lacchi Anna 200, Kete Mirko 300, Godnič Franc 150, Dpr.eu Ivanka 100, Kralj Klara 200, Hrovatin Marija 300, Fornazaro Josipina 200, Sancin Sidonija 200, Miche-li Egona 100, Prosen Milka 300, Sancin Francka 100, Sever Emi-lio 100, Godina Andrej 250, Stopar Simplicija 500, Tence Nina 100, Giorgi Marica 100, Svab Santina 100, Košuta Angela 100, Simec Ana 50, Svab Santina 120, Plahuta 40, Ferluga Sretna 40, Gustinčič Justina 400, Svab Olga 60, Verginela Horterjzija 50, Košuta Ljudmila 100, Purič Marija 100, Sirk Venček 100, Sedmak Zofija 100, Košuta Frančiška 100, Košuta Justina 100, Sulčič Lucija 50, Košuta Amalija 40, Ukmar Marica 88, Košuta Angela 50, Semec Ana 100, Tanče Marija 50, Košuta Božena 100, Hutter Kristina 200, Škabar Frančiška 100, Kovač Vida 200, Kozara Štefanija 150, Svab Olga 40, Košuta Antonija 100, Sonce Marica 100, Antončič Fa-ni 200, Tence Josipina 100, Le-giša Slava 100, Antončič Fani 100, Košuta Ljudmila 50, Košuta Slavica 150, Tence Nina 20. Žrtev kolesarske nesreče pri Zavljah Marij Kocjančič - umrl V soboto 9. t. m. se je na cesti v bližini Zavelj hudo ponesrečil 141etni kolesar Marij Kocijančič iz Milj Ul. D’Annunzio 11, ki se je zaletel v neki vojaški kamion. Ubogi mladenič je včeraj ob 3 zjutraj umrl v tržaški bolnišnici. Pri nesreči si je prebil lobanjo iz katere so izstopili možgani. Vročekrvne begunke V begunskem taborišču v Ul. Rio Primario je prišlo predvčerajšnjim zvečer tfo prepira In pretepa, katerega protagonistke so bile Madžarki Marija Mega-dyua in Marija Nagy ter Rusinja Natalija Cernikov. Vzroki prepira niso znani, ugotovljeno pa je, da sta obe Mariji, od katerih je bila Megadyua oborožena celo s kuhinjskim nožem, napadli Natalijo, kateri se je posrečilo, da se je zatekla v prvo nadstropje poslopja v taborišču. Policija je vse tri prepirljive begunke pridržala v policijskih zaporih. Bolničarju RK je ukradla zapestno uro Prejšnjo noč je na postajo Rdečega križa na Miramarskem drevoredu prišla 261etna Marija Dus. sich Iz Ul. Capitelli 10 in službujoče osebje naprosila za kakšno zdravilo, rekoč, da jo boli trebuh. Medtem ko je ležala na nekem divanu, je opazila pod blazino zapestno uro, jo pograbila ter jo skrila med nedrje. Njeno dejanje pa Je opazil bolničar Bruno Belfiore, ki je o tatvini takoj obvestil lastnika ure bolničarja Valdemara Pregazza iz Ul. diel Teatro 1. Tatica mu je uro seveda izročila, med njima pa je prišlo do prepira, v katerem ji je bolničar prisolil toplo klofuto, nato pa jo prijavil policistom, ki so jo odpeljali s seboj v policijske zapore. Žepar v filobusu V filobusu «C» se je včeraj od Drevoreda D'Annunzio do Mon-tebela peljal tudi neznan dolgo-prstnež, ki je izrabil gnečo v filobusu ter Ubaldu Martignanu iz Ul. Timeus 16 izmaknil denarnico, v kateri je imel 2000 lir in osebne dokumente. Pes jo je ugriznil Včeraj ob 11 dopoldne so na II. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sprejeli 801et-no Marijo Karis iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 871, ki se ho morala zaradi pasjega ugriza na dlani desne roke zdraviti okoli 10 dni, Ugriznil jo Je pes njene sestrične Marije Debellis, katero je včeraj obiskala na njenem domu pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji 868. Z avtobusa je padla V glavno bolnišnico so včeraj zjutraj ob 8 pripeljali 541etno Madejo Barbone iz Ul. del Prato 3, katero so uslužbenci RK malo prej pobrali pred filobusno postajo na križišču Ul. Fabio Se-vero-Prato. Ponesrečila se je v trenutku, ko je hotela vstopiti na avtobus, ki je iz neznanih vzrokov prav takrat pričel voziti. Tako je padla z avtobusa ter si pri padcu zlomila podlahtnico leve roke, zaradi česar se bo morala zdraviti okoli 30 dni. Slovenski dijaški dom v Trstu ima že 8 dni izredne goste, t0 je 71 deklic in dečkov iz Beneške Slovenije. Mali Benečani sq bili, kakor številni naši otroci, namenjeni y počitniške kolonije .v. Slovenijo. Ljudska republika Slovenija je tudi za njih, kakor za stotine in stotine tržaških otrok, poskrbela, da si bodo opomogli ter se vrnili k svojim staršem okrepljeni in polni zdravja. Italijanske oblasti jim pa niso hotele dati dovoljenja, da bi odpotovali v Slovenijo. Krivico, ki sp malim nedolžnim otrokom napravile italijanske oblasti, so popravile tržaške antifašistične organizacije, ki so povabile v Trst za dva tedna 71 otrok najrevnejših družin. Prišli so iz raznih krajev Beneške Slovenije. Eni so doma iz Ahtena, drugi iz Taj-pane, iz sovodenjske občine,, iz St. Petra Slovenov ob Nadiži in številnih drugih manjših vasic. V Trst so prišli takšni, kakršni so bili doma: revni, z raztrganimi oblekcami, brez perila in dečki skoraj vsi brez čevljev. Prihod malih beneških gostov v Trst je vzbudil med našim ljudstvom takoj zanimanje in naše pridne žene so poskrbele, da s£ je za najpotrebnejše takoj nabralo oblek in najnujnejše perilo. V nekaj dneh se je v Trstu in okolici razvila med člani antifašističnih organizacij široka akcija za pomoč tem otrokom. Člani SNG so poslali 14 tisoč 630 lir, žene z Opčin so otrokom prinesle obleke in 1200 lir, dnevno pri-, hajajo v dijaški dom delegacije žena in pionirjev, ki prinašajo malim Benečanom obleke, majice, srajčke, čevlje, žoge in razne male reči, ki jih naši o-troci, čeravno ng v izobilju, lahko imajo. Vsak dan jim pionirji iz -okolice prirejajo predstave, v domu imajo kiriopred-stave, lutkovne predstave in drugo kar z zanimanjem sprejemajo in občudujejo. Dnevi, ki jih ti otroci preživljajo v Trstu, bodo za njih nepozabni. Dobra in tečna hrana se jim že pozna na rdečih licih in v živem bistrem pogler du srečpih otrok. Zjutraj kav--z mlekom in kruhom nato pa na sprehod. Po kosilu nekaj ur počitka. Od 16. do 17. ure imajo obiske pionirjev, žena in drugih, od 17 do 19.30 pa, kakor smo že omenili, razne predstave. Kakor vidimo preživljajo naši mali beneški gostje med nav mi lepe dneve. Se lepših spo-, minov bodo odnesli od nas, če, jim bomo nudili vso pomoč ki jo zmoremo, če jim bomo dali obleke in čevljev, da bodo odšli domov ne samo okrepljeni in veseli, ampak tudi lepe oblečeni. Zavedati se moramo da živijo Beneški Slovenci v hujših pogojih kot mi. Tam lahko naštejemo na prste družine v vsaki vasi, ki morejo otroku kupiti letno par čeveljčkov. Akcija med člani demokratičnih organizacij za pomoč tem otrokom se nadaljuje in prepričani smo, da ne bo nikogar, ki bi odrekel svoj prispevek. Pri tem pa ne pozabimo, da kdor hitro da, dva krat da. KOLEDAR Qhda#i &ce - Sreda 13. septembra Virgilij, Večedrag Sonce vzide ob 5.39, zatone ob 18.21. Dolžina dneva 12.42. Luna vzide ob 7.04, zatone ob l&az-Jutri četrtek 14. septembra Povišanje sv. križa, Znanoslav OF Vpisovanje za obisk zagrebškega velesejma od 23. do 25. t. m. se nadaljuje. Na I. okraja se sprejemajo prijave na sedežu OF v Ul. Machiavelli 13/11. od 10. do 12. ure in od 16. do II. ure. V Barkovljah se sprejemajo prijave v prostorih Prosvetnega društva na Mandriji ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 20. ure. Ne zamudite in pohitite z vpisom! Matere s IV. okraja in Kolon-kovca, ki so imele svoje otroke v kolonijah v Sloveniji, lahko dvignejo rojstni list svojega o-troka na sedežu OF pri Bordonu v Skednju št. 65. Smrtna nesreča ameriškega podčastnika TRST, 12. (PIO) — Na Opčinah se je pripetila 9. septembra 1950 okoli 22. ure sjnrtna nesreča. Ko je podnarednik Frank Hill iz Huntingtona, zahodna Virginija ( zlezel s stolpiča svojega tanka, se je dotaknil žice s tokom visoke napetosti, ki je visela nad, glavo. Električni tok je bil tako močan, da je podnarednik ostal na mestu mrtev. Težka tankovska četa 351. pehotnega polka, kateri je pripadal . podnarednik Hill, se je ravnokar vrnila iz Avstrije, kjer je bila na vojaških vajah. Nesreča se je zgodiila ko so iz-tovarjali tanke na openski železniški postaji. Požar v Škofijah Prejšnjo noč okoli pol ure po polnoči je v trgovini, katere lastnik je Camillo Spagnoletto, v Škofijah št. 124 izbruhnil požar, ki je na srečo napravil samo okoli 20.000 lir škode. Požar, ki je izbruhnil iz neznanih vzrokov, so zadušili člani tamkajšnje postaje civilne policije. Spagnoletto ni -bil zavarovan za primer požara. Jeep ga je podrl V glavni bolnišnici so včeraj ob 15.15 sprejeli 421etnega Andreja Fondo iz Ul. Baiamonti 35, ki se bo moral zaradi poškodb po levi rami zdraviti okoli 8 dni. Ponesrečil se je malo prej v bližini novega predora, kjer ga je, ko je poskušal prekoračiti cesto, podrl neki jeep finančnega oddelka civilne policije. Nova lekarna na Elizejskih poljanah V soboto 9. t. m. so v bližini Elizejskih poljan v Ul. Schiap-parelli 5 odprli nfrvo lekarno, ki je last dr. Rossettija. S tem je bilo zelo ustreženo številnim stanovalcem v novih hišah na Elizejskih poljanah. Našo javnost opozarjamo na koncert, ki bo prihodnjo sredo, dne 20. t. m. na stadionu oPrvi maj«. Prvič bo nastopil na novo ustanovljen orkester, ki bo ob sodelovanju nekaterih pevcev iz Komornega zbora izvajal pester in zanimiv program. ŠOLSKA OBVESTILA i/foite m citaite iPtimothki dimmikl O D M EVI IZ SOD NI H DVORA N Nalog za aretacijo je izdal V četrtek 10. avgusta letos ob 11.40 je CID na Trgu Dalmacija prejel sledeči fonogram: ((Aretirajte Ivana Codana iz Ul. Foscolo 3, obtoženega, da je prizadejal hude poškodbe. Omenjeni bo prišel v prostore CID ob 17». For.ogram je bil podpisan z imenom javnega tožilca Amodea. Zaradi neobičajne stilizacije fonograma so člani civilne policije zasumili, da stvar ne more biti v redu ter so takoj telefonirali na javno tožilstvo, ki jim je odgovorilo, da za Ivana Codana ni izdalo nobenega naloga za aretacijo. S tem pa policija seveda še ni bila zadovoljna ter se je z vso vnemo vrgla na zasledovanje nepoznanega «javnega tožilca«, ki se je podpisal z Amodejevim imenom. Njen sum je takoj padel rja Delija Privattija iz Ul. G. Gozzi 5, o katerem so vedeli, da se je s Codanom nekaj dni prej sprl in stepel. V pretepu je bil Codan spretnejši in močnejši ter je z dobro pomerjenim udarcem s pestjo izbil Privattiju zob, zaradi česar so ga res poklicali, naj pride v četrtek 10. avgusta letos na zaslišanje na CID. O tem pozivu je zvedel tudi Privatti, ki je takoj stekel v telefonsko celico glavne pošte in od tam izdal aretacijsko povelje. Dalje je policija v svoji preiskavi tudi ugotovila, da sta Privatti in Codan odšla k nekemu odvetniku, ki naj bi zadevo rešil na miren način, Codan pa se je obvezal, da bo Privattiju v od' škodnino za poškodbe izplačal 35.000 lir. Člani civilne policije so začeli nato iskati Privattija in ga že drugi dan izsledili in aretirali v gostilni «A1 trifoglio« v Ul. Udine 7. Včeraj smo protagonista zgornje dogodivščine zagledali pred sodnikom okrajnega sodišča dr. Mogorovichem. Privatti je obtožen, da si je protizakonito lastil zakonske oblasti, Codan pa, da je prvemu prizade- jal telesne poškodbe. Po govorih branilcev od v. E. Bologne in Antoninija je predsednik so. dišča razpravo odgodil do petka dopoldne, ko bo zaslišalo zdravniškega izvedenca, katerega mnenje je potrebno, da bo sodišče lahko ugotovilo posledice, ki jih je na Privattije-vem obrazu zapustila trda Co-danova pest. Bolgarski in madžarski pretepači Zavezniško sodišče za določevanje narokov je včeraj pod predsedstvom maj. Craebba razpravljalo proti dvema skupinama beguncev, obtoženih prepira in pretepa. Najprej so bili na vrsti Bolgari Janko Ne-nov, Nikolaj Pavlov, Ivan Stefanov, Spiridion Jordanov, To-dorov Stankov in Stefan Ran-gelov. Vsi obtoženci so bili gostje begunskega taborišča pri Sv. Soboti, sedaj pa so razen Rangelova, ki je v bolnišnici, v zaporih tržaškega Coronea Do prepira in pretepa je med njimi prišlo 2. t. m. okrog 20.30, ko s0 napadli Todorova Stankova, ki je v taborišču vršil službo. V pretepu so begunci uporabljali razna sredstva od noža do kamenja, končno pa sta v mlaki krvi obležala Janko Nenov in Stefan Rangelov. Oba ranjenca so takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je bil prvi le lažje, drugi pa zelo hudo ranjen. Policija je nato uvedla preiskavo ter krivce odpeljala s seboj v policijske zapore, nato pa v Coroneo. Predsednik sodišča je odločil, da bo proti njim razprava v petek ob 10.30 dopoldne. Za to skupino so prišli na vrsto jugoslovanski begunec Frank Malej ter Madžara Mihalič Gabor in Adorian Laszlo. Obtožnica jim je očitala, da so se stepli v taborišču pri Jezuitih, glavni krivec pa naj bi bil Frank Malej, ki se je z nekim beguncem 8. t. m. zvečer precej v rožcah vrnil v taborišče ter svojega pivskega bratca vzpodbujal, da je pljunil na madžarsko zastavo. Ko so o tem drugo jutro izvedeli begunci madžarske narodnosti, so se nad tem dejanjem maščevali in Franka Maleja napadli v njegovi sobi. Včeraj je predsednik sodišča vse tri obtožence s primerno moralno pridigo izpustil na svobodo. Revolver je imel Ivan Medica iz Ul. Rossetti 89 je doma nekje iz Istre. Člani policijske postaje iz Ul. Ca-prin so ga aretirali 2. t. m., ker jih je obvestila njegova gospodinja, da je pri pospravljanju njegove sobe našla v nekem čevlju revolver znamke «Beret-ta» kal. 9 ter munlcijo. Ivan Medica se je np policiji izgovarjal, da mu je izročil revolver neki angleški narednik, za katerega naj bi izvršil «neka dela«. Policija je nato ugotovila, da je omenjeni narednik že dalj časa v Avstraliji, zaradi česar je Medico pridržala v zaporu ter ga prijavila zavezniškemu sodišču za določevanje narokov. Maj. Craebb je odločil, da bo o njegovi nadaljnji usodi razpravljalo redno sodišče. Begunec-ropar Člani civilne policije so 29. avgusta letos aretirali Antona Staraja, ki se jim je takoj zlagal, da je pobegnil iz Jugoslavije, ker se ne strinja s tamkajšnjim režimom in ker se je tako hotel izogniti vojaškemu naboru. Policiji pa se je vendar le zdel sumljiv, zaradi česar se je pričela zanimati za njegovo preteklost. Tako se ji je posrečilo ugotoviti, da je bil Anton Staraj aretiran na Reki, ker je izvršil roparski napad. Med prevozom z Reke proti Sežani pa se mu je posrečilo pobegniti ter se vtihotapiti rja naše ozemlje. Proti njemu bo razpravljalo višje vojaško sodišče v petek dopoldne. VPISOVANJE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH IN TEČAJIH V TRSTU Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 23. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. Popravni izpiti na slovenski nižji srednji šoli, pri Sv. Jakobu, Ul. della Scuola Nuova št. 14 bodo v na. slednjem redu: 1. SPREJEMNI IZPITI: Pismeni sprejemni izpiti bodo 16. IX. ob 9 slovenski jezik, 18. IX. ob 9 računstvo. Vsi ustni izpiti bodo 19. IX. do 8 dalje. 2. POPRAVNI IZPITI CEZ I. IN II. RAZRED Pismeni popravni izpiti bodo v naslednjem redu: 16. IX. 1950 pb 8.30 slovenski jezik; 18. IX. 1950 ob 8.30 latinski je. zik; 19. IX. 1950 ob 8.30 matematika; 20. IX. 1950 ob 8.30 italijanski jezik. Ustni izpiti bodo: 21. IX. ob 8 z« I a, I b, I c, Ič, I d; 22. IX. ob 8 za I e, I f, I g, I h. 23. IX. ob 8 za II a, II b, Ilc. 25. IX. ob 8 za II č, II d, II e. 3. NIŽJI TEČAJNI IZPITI Pismeni nižji tečajni izpiti bodo: 21. IX. ob 8.30 slovenski jezik; 22. IX. ob 8.30 prevod iz lat. v slov.; 23. IX. ©b 8.30 prevod iz slov. v lat.; 25. IX. ob 8.30 matematika; 26.IX. ob 8.30 risanje; 27. IX. ob 8.30 italijanski jezik. Ustni izpiti se bodo začeli 29.IX. ob 8 uri. Natančnejši razpored za vse Izpite visi na oglasni deski v šoli. Kdor ne bo prišel določenega dne k izpitu, ga pozneje ne bo mogel delati. Ravnateljstvo DHZ. SLOVENSKA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SO-LA-TRST vpisovanje za l., n. m lil. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. I. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra t. I. Popravni izpiti se prično v soboto dne 16. septembra t. I. ob 8. 38 v šolskih prostorih. Podrobni pogoji za vpis in razpored popravnih izpitov so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan - Ulica Montorsino 8-III.). URADNE OBJAVI Dvig trgovskih obrtnlc za leto 1950. vsi oni, ki niso še dvignili na mestni občini trgovske obrtni-ce za leto 1950 naj to storijo čimprej v tem mesecu. Obrtnice se bodo lahko dvignile pri uradu za trgovske obrtnice, Ulica Rettori 2, II. nadstrop. je, soba 247 od 8.30 do 12 ob delavnikih ali pri združenjih trgovcev, če so bile tamkaj položene. Predsedstvo cone javlja, da bo dvoletno verifikacijo uteži in mer vršila tržaška občina. Vsi oni, ki bivajo v tej občini in ki so prizadeti pri verifikaciji uteži in mer, se morajo vpisati v posebne sezname na krajevni občini za potrebno registracijo. Glasbena šola Vsi gojenci, lanski in novi, kj niso imeli možnosti za pra. vočasen vpis, lahko store to dnevno od 11. do 12. ure v Ul. Slataper 1, I- (Carrara). Pouk' se bo začel 15. t. m. GLASBENA MATICA Redno odborove seje, ki je bila določena za 13. t. m., iz teh. ničnih vzrokov ne bo. Datum prihodnje seje bomo pravočasno javili v Primorskem dnevniku. NOČNA SLU2BA LEKARN Barbo - Carmcl, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 1U Ravasinl, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulla 1; Zanettl - Testa d’Oro, Ul. 'Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nlcoll v Skednju imata stalno močno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlgtl šterling 7950-8000, papirnati šterllng 1580-1610, dolar 660-665, dolar (telegrafski) 670-672, švicarski frank 153-154, 100 francoskih frankov 170-175, avstrijski šiling 23.5-23.75, SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE t a Tržaško ozemlje Jutri 14. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE NA OPČINAH (NA PROSTEM) z Goldonijevo komedijo rr PRIMORSKE ZDRAHE" Slikarska razstava v galeriji Škorpijon Galerija Škorpijon, kjer raz. stavlja mladi slikar Klavdij Ur-slč-CernigoJ, je odprta vsak dan od 9 do 13 ter od 16 do 20. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 12, septembra 1950 se -je v Trstu rodilo 14 otrok, porok je bilo 14 umrlo pa je 6 oseb. Poročili so se: risar Aldo Mi-chelazzi in uradnica Gigliola Stella, železostrugar Tullio Novaro in gospodinja Marija Cataruzza, delavec Aredio Poc-len in prodajalka Luciana Gru-bizza, železničar Emilio Čembalo in uradnica Renata Zorze. non, prodajalec rib Gino Ci-riallo in gospodinja Ema Vida-li, pomorski pek Emil Ludvik in prodajalka Melita Sartori, maršal Cp Filippo Furlan in uradnica Uicia Rosabacher. uradnik Ivan Vascotto in uradnica Elda Bianchi, prodajalec Stelio Petrini in gospodinja Isabella Di Meo, uradnik Franc Brunetti in uradnica Bruna Bercan, stavbni izvedenec Ivan Benedetti in učiteljica Livia Culot, kotlar Gaetano Angelica in gospodinja Gemma Zaga-ria, mornariški kurjač Bruno Zotti in šivilja Natalia Minen, mehanik Evelino Radojkovič in gospodinja Marina Bratina. Umrli so: 52-letni Gennaro Masiello, 63-letna Elvira An-tonsič por. Fermi, 59-letni Roman Gorani, 61-letni Ivan Carli, 14-Ietni Mario Cociani, 6-let. ni Bruno di Tano. Vozni red avtobusa Trst-Fernetiči (meja) Ob delavnikih: Odhod iz Trsta: KINO Rossetti. 16.00: «Ruleta», Barbara Stanvyck. Excelsior. 16.30: ((Dekleta iz Har-weya», Judy Garland. FUodrammatico. 16.00: ((Ostroge in svilene nogavice«, Denis, Morgan, J. Carson. O Alabarda. 16.00: «Viva Villa«, VVallace Bery. Armonia. 15.30: «Pri zlatem konjičku«, B. Grable. Garibaldi!. 15.30: «Zlata ovira«, barvni film, G. Raft, J. Bennet. Ideale. 16:30: «Irena», R. Milland. Impero. 16.00: «Pošast iz Rio Escondito«. Savona. 15.30: «Demon ljubosumnosti«. Viale. 16.00: «Divja ljubezen«. Vittorio Veneto. 16.00: «Vsako dekle si želi moža«, Gary Grant. Ob morju. 16.00: »Taverna zlikovcev«. o Adua, Zaprt. Azzurro. 16.00: ((Otočje v pla- menih«. Belvedere. 16.00: «Na ostrini rezila«, Tyrone Power. Marconi. 16.30, na prostem 20.15: ((Dobrodošel, tujec!« B. Crosby. Massimo. 16.00: ((Vprašanje in odgovor«, revija. Novo Cine. Zaprt. Odeon. 16.00: «Sv. Janez obglavljeni«. Radio. 16.00: «2ivljenje Markan-tonija in Kleopatre«. Venezla. «Mesto preteklosti«. Vittoria. 16.00: ((Pustolovščina v Vallechiara«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Sam svoj krvnik«. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: «Po svetu z dvema Američanoma«. Letni kino Rojan. 19.45: ((Dogodilo se je na Peti cesti«. 9.30, 15.90 (Iz Ul. Fabio Sev^ st. 5); Odhod od bloka: 1 • ’ 17.00. Ob nedeljah in praznit® odhod iz Trsta: 10.00, 17.31, hod od bloka: 10.30, 18-00. Hfi RADIO lli JU0OSL.CONE TRSU (Oddaja ua srednjih valo 212.4 m ali 1412 Kc) SREDA 13. 9. 1950. 6.30: Jutranja glasba; ročila v ital. in objava sp« y 7.00: Napoved časa - V0TJz. slov.; 7.15: Jutranja g^soa. . 12.00: Opoldanski koncert ^ Igra orkester Gallo; 12.4s. ^ čila v ital. in objava SP° y 13.00: Napoved časa -P®-Jesi; slov.; 13.15: Simfonični 13.45: Gospodarski pre2>“ ' tojv 14.00: Poje zbor «EUD T°n' tali šič«; 14.30: Pregled tiska v 14.45: Pregled tiska v siov._ 17.30: Politične aktualnost 17740: Napevi iz filmov; i*. p našim ljudstvom (ital.), .• jg.45: najini ijuuo.ruu, v , ' p • jo.-- slovenske sodobne g 1«®*’. giaS-Poročila" v hrvaščini; 1S,'«ročila v bena medigra; 19.15: r° ~ot1’ rel. postaja Ni 18»-* 212,4; 202,1 ^ SREDA 13. 9. jjj. 5.00: Jutranji pozdrav; poved časa, poročila, jpe napoved in objava dnevn & a(*ja. reda; 5.50: jutranja te* »ga J" 6.00: Napoved časa P?. radijski koledar; 6.»u-glasba. ,. 12.00: Opoldanski konc, jjg Napoved časa in Poro A(j©:1j. Veseli zvoki; 13.00: O (0 ljudske odbore; 1maf1??« ke; 13.30: Igra Orkester m. fof ske radijske Postaje; J 'j. It„ znani jugoslovanski P?., Ip". Kulturni pregled- .14'.50: mali plesni orkestri, ia'#. ved'časa in poročila; m- 'ian|S be Fr. Chopina izvaja Maša 'Bohinčeva. , w pij 18.00: Glasbena oddaj* „ive'£ nirje; ' 18.20: Ljudska 18.40: Samospeve Pprina pranistka Sonja Dr5 !,ivec; ,o’|5: virju Marijan VodoP .ja; 19.^ Napoved časa in P? tafliBlluio: Lahek spored izvaja j^vst j, orkester KUD «£»?, V°°V 19.50: Govorna oddaja, p Haydn: Koncert za y' .,oj0: £.cti kester v C - duru, p0pu!3 ., rarna oddaja; 21-00. ^ndj večerni koncert prenosni; skih avtorjev; 22.00: geO»'W ročil Zvezne P°.s |rJamei; 22715: Igra dunajski šram ■ ,£5» Iz del Franza Schube ^t Poročila; 23.35: Konec Mestna plinarn8 Ljubljani sprejtne tak«l službo 10 d*|aVC težakov. H imm UflESEJEtl od 23. septembra do 8. ok ie lmiiSlu popu&ti. ih{amadis pti CjobpodaM^ delegaciji 7>£jlj Trgovinski oddelek Ul. Cicerone Potovalni in turistični urad trst Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico J/J J. nadst. - Telefon 11-32 gOV DOKAZ SOVRAŠTVA DO BORCEV ZA SVOBODO Službujoči uradnik Prečrtal na uradni listini besede ..partizan in jo popravil z žaljivko ..ribelle it a t Oti « k e nov dokaz nebrzdano-sovraštva, ki ga nekateri cenci goniskega birokrat-^parata skoraj poklicno . »jo d0 vsega onega, kar apre&no, zlasti pa sloven-a°to- No, temu se -udi_ ^ "Sij ne, če pomislimo, da ''ajo taki in podobni ljudje ETi na'iviž'iih uradnih saj sp ravno ti prav ti-C ^ strani izpuščajo »e ana®e in zakrknje- ne. po drugj strani pa šai„ -9 bolje rečeno sku-' .“^ljlati jn izvajati obsod- k . 1? lističi »ega posebnega sodi-je to in zavedn« antifašiste. 3e to PTi2adeI° Slu- Ta ‘«mT1-doka?.sovraštva je na Sorišii- d°živela slovenska nih družina, ki je iz oseb-Uraj . zaprosila pristojni tj - .j3 niružinski list. Družile i;TL?r? ^me objavljamo, v kat Poseben formular, Iinslt»r-,ga vpisala vse dru-itd k .to ni*bov poklic šani ^ nastalo tudi vpra-v0;re’ se jie sin mudil med d„„.0’,sd zapisali, da je bil od 1942' M« v P^ti- Au vse dobro in prav. Od tl ' * Pa se začenja tisto, kar lahko občutil v sa-ol^l . s^b-i, ne (j,a ^ bij za ben^Š tega deiania P°tre-^ Poseben komentar. jr >"ui°či uradnik je naflie-pree^6de Partizan, ki jo j>e verietn ’ naP*sal «ribelle», kar «5* ve’ ** ie Za' Vjj, Ka iz Goebbelsovega slo-Uporj^ PdMeni y našem jeziku ittvin;!?..1* P°znali kosmate in duše < in to besedo, in še toliko %čijof ’ viši, ki mislijo, da jih je. državna oblast nastanila v te kraje samo zato, da mečejo polena pod noge zavednemu ljudstvu in se naravnost rogajo njegovi slavni in junaški preteklosti. Ker tako samovoljno dejanje žali čast najših partizanov in vse naše borbe, proti njemu upravičeno protestiramo, zlasti še, ker gredo ljudje z listinami, ki nosijo take popravke, v svet med1 ljudi, največkrat za zaslužkom. Zamislimo se na primer, da bi kaj takega doletelo izseljenca, ki je namenjen y tujino. Kaji bo odgovoril delodajalcu, ki mu bo zabrusil v obraz, da je tak in tak. Verjetno nič, ker Ibd bile v&e besede zaman. Saj poznamo delodajalce. Se za kriminalca ga utegne smatrati. Zato je potrebno, da sovini-, stični elementi 5 takimi metodami prenehajo, če, pa tega ne bo mogoče doseči drugače, naj za to poskrbijo oblasti, ker je konec koncev njihova dolžnost, da skrbijo za pravice svojih državljanov. Nesreča v Ul. Pifteri V ponedeljek popoldne, ko se je vračal dr. Susič, znani go. riški kirurg, s svojim avtomobilom s postaje po korzu domov, se je pravilno držal cestnih prometnih predpisov in na vogalu Ulice P.itteri obrnil na levo. Za n-jim se je vozil 21-let-ni motorist Jožef Moretti iz Moše. Gotovo so ta trenutek njegove misij bile daleč od njega, da ni videl avtomobila pred seboj in zadel ob prednji blatnik vozila. K sreči se je za svojo neprevidnost le lahko poškodoval. Ozdravel bo v 10 dneh. Prvo pomoč so mu nudili v bolnici Brigata Pavia. Ukinitev trgovskih kavcij Sporočamo prizadetim, da je uradni list preteklega meseca objavil sledeči zakon 12. julija 1950. št. 591, ki se nanaša na ukinitev trgovinskih kavcij: Clen 1. — Trgovska dovoljenja za proda-jo blaga na drobno ali na debelo, za katera je bila. s členom 2 RDL 16. decembra 1926 št. 2174, ki je bil spremenjen v zakon 18. decembra 1927 št. 2501 za potujočo trgovino s členom 8. 5. februarja 1934 št. 327, obvezna kavcija, so prosta te obveznosti. Clen 2. — Blagajna pologov in poštni uradi bodo vrnili upravičencem morebitne kavcije. Clen 3. — Prošnje prizadetih s priloženo izjavo jamstva uprave (nulla osta), ki mora biti potrjena od davčnega urada za neposredne naklade P° zakonu člena 13. 16. junija 1939, št. 942 Vložene morajo biti v enem letu, ko je zakon stopil v veljavo, in so proste vsakih kolkov in pristojbin. Blagajna polog jn posojil si pridržuje pravico, da poveri zmožni osebi nalogo za skupno izterjatev kavcije. Ko izidejo vse odredbe navedene pod členom št’. 3, ki upajmo, da bodo enostavne in ne predrage, bo tudi naša Zveza nudila prizadetim vsa potrebna navodila. Sklepi pokrajinskega upravnega Upravni pokrajinski odbor, ki se je sestal 11. saptejnbra, je s,prejel naslednje sklepe: Občina Tržič: Davek na potrošnjo za drugo polletje 1950 — odobreno. Ureditev Ulic S. Francesco in Plinio — odobreno. Posebno službeno nagrado ravnatelju ločene srednje šole — odobreno. Tržiška občina bo prispevala za obrtno razstavo — odobreno. Poseben službeni povišek ravnateljlu ločene sekcije znanstvenega liceja — odobreno. Občina Romans: Pogojna oddaja občinske zemlje Mariji Bosco vdovj Pittico za zidanje nove tovarne — odobreno pogojno. Predlog za zamenjavo občinske zemlje s tremi zasebnimi zemljišči zaradi gradnje ljudskih hiš — odobreno. Prostovoljna prepustitev občinske zemlje za gradnjo ljudskih hiš — odobreno. Službena nagrada zdravstvenemu osebju — odobreno. Občina Mariano: Oddaja zemlje za zidanje tvomic na javni dražbi — odobreno. Občina Gradež: Preureditev gluhonemnice — odobreno. Na-jejn posojila pri blagajni DDPP za delo greznice in napeljavo vode — odobreno. Občina Gorica: Zavarovalnina za odgovornost do drugih oseb; povišanje kapitala zavarovalnice — odobreno. Izplačilo nagrade dvema stenografi-njama — odobreno. Pooblastitev za tožbo GP.A — pooblašča. Občina Sv. Peter ob Soči: Davek na potrošnje vrednostnih predmetov za drugo polletje — odobreno. Občina Skocijam — Odgo-ditev davka na živino za leto 1951 — odobreno. Okrajna uprava: Gospodarska ureditev kaplanu, nameščenemu pri okrajnem zavodu y Gradiški — odobreno. Občina Doberdob: Mesečna nagrada okrajnemu zdravniku Za njegovo nadzorstvo na šoli — odobreno izjemno. Nagrada za pridnost nameščencu občinskega vodovoda — odobreno. Občina Bonke; Nagrada o-krajnemu zdravniku in zdravstvenemu uradniku po 6.000 lir .mesečno ko obiščejo šolo za leto 1949 in 1950 — odobreno izjemno. Službena nagrada enaka vsem uslužbencem — odobreno. Zboljšanje plač osebju na podlagi zakona 11. aprila 1950 št 130 — odobreno. Občina Krmin; Davek na potrošnjo električnega toka za razsvetljavo — odobreno. Zaradi netočnosti je bila odvrnje-na pritožba Za zavrnjeno trgovsko dovoljenje — zavrne. Posojilo 1,160.000 lir pri blagajni DDPP za vodovod — odobreno. Občina Kapriva: Spremembe proračuna za leto 1950 — odobreno. Občina Gradiška: Skupen prispevek z.a nabavo ortopedične-ga aparata za invalida Franca Zorzut — odobreno. Občina Gorica: Posojilo proti vknjižbi 8 milijonov lir za nakup zemlje — odobreno. Prepustitev občinske zemlje Telve — odobreno. OBJAVA Goriški župan, po pregledu RDL 24. septembra 1940 št. 1949 in DLP 23. januarja 1948 št. 59 in naslednje odredbe o izenačenju prispevkov poljedelstva, sporoča, da go od 12. do 26. septembra položeni na občinskem protokolnem uradu imeniki tvrdk, ki so podvržene plačevanju poljedelskih prispevkov izenačenih za leto 1951. Interesiranci si bodo lahl^ ogledali zgoraj omenjeni imenik v navedenih dneh v popoldanskih urah. Izmaknili so mu kolo Vse opo.mibe, vse izkušnje ne izanodrijo ljudi. Ne pomagajo objave v časopisih o stalnih tatvinah koles; ljudje še vedno zaupajo svojemu bližnjemu in mislijo «meni se ne bo to zgodilo«. Tako je tudi v ponedeljek 23-letni Guido Moretti iz Krrni-na pustil nezavarovano kolo na odprtem polju, ki je kmalu dobilo drugega lastnika. Razočaran je bil fant, ko ob povratku ni našel več kolesa. Zato mu ni preostajalo drugega, kot da je prijavil zadevo oblastem, ki zasledujejo storilca. Nove okrožnice pri Zvezi frgovcev Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča svoje člane, da se nahajajo na njenem sedežu sledeče okrožnice: 1) razne vesti o trgovini z inozemstvom; 2) pogajanja za izvedbo trgovskega sporazuma z Japonsko; 3) dodatek začasnih določb za prvo izvedbo nove carinske tarife; 4) razne ve. sti o trgovini volnenih izdelkov. Balincarske tekme V nedeljo 10. septembra so bile v gostilni Paulin v Gorici balincarske tekme Športnega društva Inter. Tekem se. je udeležilo 23 moštev iz Gorice, Pev-me, Rodgore, Standreža, Poljan, Vrha in Sovodenj. Zmagovalci: l. Komareli-Pau-lin (Gorica); II. Drigo-Tesolin (Podgora); III., IV. Mikluš-Radinja, Furlan - Bensa, Rebolica - Kunjat, Klančič - Pirh (visi Gorica), Važno za učiteljstvo Didaktično ravnateljstvo za Gorico in Doberdob obvešča, da morajo vsi oni učitelji, ki nameravajo poučevati pri ljudskih tečajih (nekdaj večerni tečaji) s slovenskim učnim jezikom, takoj vložiti prošnjo v dveh izvodih (eno na kolkova-nem papirju za 24 lir, drugo na navadnem papirju). Prvo prošnjo naj prosilec naslovi na šolsko skrbništvo v Gorici, drugo pa na didaktično ravnateljstvo v Ulici Croce — Gorica. Za druga navodila naj se učiteljstvo obrne na šolsko ravnateljstvo v Ulici Croce. Starši naj poskrbijo, da se vpiše čimveč tečajnikov. Izlet planinskega društva k jezeru Cavazzo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 17. septembra popoldanski izlet k jezeru Cavazzo. Odhod ob 13. uri s Travnika, povratek okoli 22. ure, Cena za člane 300 in za nečlane 400 lir. Za vpis in morebitna pojasnila povprašajte pri urarju Šuligoju na Travniku. = KBNO ===== VERDI, 16.30; ((Afriški kralj«, T. Moore; VITTORIA, 17: ((Tega jaz poročim«, C. Colbert; CENTRALE, 17: «Vrt čarovnic«, S. Moll; MODERNO, 17; «Ne govori, rajši me poljubi«, S. Temple; EDEN, 17: «Beau Geste«, G.’ Cooper. onega, ki je 1 - 10 besed( ta ° drugih, ki vedrijo in ,P° tukajšnjih uradih, sr^o,, si ^rznenro priznati, da čele n miki- baiduki — če b°-. tizani, saj med temi ^Ibrnvu1 nobene razlike, brj gj,1 v tem smislu besede, P^jntujemo mi, predstav-Ar finega in odločnega člo-VL, 1 se borf proti nasilju, 9 sv°Lodo in pravice ^ 2aa nairoda. Gre torej ved-S1 teav ollleni,to dejanje, ki se srne, ."'pvenej v teh krajih, . ‘tko jet prenašali za 'jio ^ ° kulturo in civiliza-liioj: nc®*02no ero, ne bomo i*° kr^rn'i’'vaili> ampak ga sa-u PartiV v duhu> du' SV. LUCI) A Zgledno delovanje Preradoue sum podružnics ^(Tjl^^tva vzgajali to ljud-. Tojg. nJ6gave potomce. J g:re za zaničljivko, za Nirah u so naše ljudi ”6 ski fašisti, in % na ali je aktivno "‘00s'T>h(v(O1 ^°deI°vai v narod-^ Prav ,ni Nacisti so •e 3* “banditi«. Smisel kot v, ih isti. Sorodstvo k ca ..a člani. Prav tako pa d&ibtvo, da neka-tl')o morejo in ne mo- ** ob v?blti trenutkov, ko so tbj, jj- . Sode j ni fašistični Sijeveo.Je, Ve'a f^Pod Mussoli- r*1 fea)ih Sol>lrili Po na' jNtfebvjj Potili slovenskemu tnu U Pehali v intemaci-85 skušai- P° življenju in > in se *2trfbiti-.Se ne mo h-Cer Pa -ne morejo preleviti. IevitJ}m bi pomagala b-i ko n ’. ker 8rC pri tem Ny0 oJtIei za vnanji izraz. ■ ne> ih to je tako, ka-ikkr vtisnila fašistična s^iim0 v^^hOt da bi med tu- ^hojneL l°.m priil° d0 k^°vanjaga Mrazumevan ja in C nalašč ^ ozejnlje je d? Ue-JjŽUje 5 0 med narodi, da jih V ‘siisti^n Oznanja. Sosedna v?1 Ponudil re,pu.blika in več-3čar n,dlla Prijateljsko roko; Treba bJ°- ki M i° stis-^čbivih J?. dejanj in to pre-6'nilj -u . Janj, potem bodo 1 taki nepošten jako Sindikalna podružnica «Pre-rad« v našem kraju ima 42 članov, od katerih je po socialni strukturi 26 delavcev in 16 nameščencev. Podružnica se u-dejistvuje pridno pri prostovoljnem delu. Njeni člani so napravili samo v prvem polletju nad 809 udarniških ur. Največ so delali na cesti, ki pelje od glavne ceste do podjetja «Pre-rad« in katero je to podjetje s precejšnjimi finančnimi izdatki v celoti upostavilo. Kolektiv podjetja je ravno zaradi velikih stroškov, ki so zvezani s stalnimi popravili te ceste, razumel nujndst udarniškega dela. S tem so hoteli člani podružnice samo razbremeniti podjetje, da ne bo imelo z navedeno cesto tolikih izdatkov. Poleg tega pa so naši prostovoljci pomagali tudi na cesti krajevnega LO v Sv. Luciji in prispevali tudi pri podjetju samem z večjim številom delovnih ur. Od pričetka drugega polletja do L septembra, to je v zadnjih dveh mesecih, pa je opravila podružnica 213 prostovoljnih ur. Njeni člani so pomagali prenašati žito iz silosa, dalje so ga nakladali v vreče in nato na kamione. Nad 50 ton žita je 11 ljudi na ta način premetalo. Nadalje je druga skupina prostovoljcev nakladala gramoz, ga prevozila na cesto «Prerada», ga zopet razložila in z njim posula cestišče. Pre-radovi udarniki so tudi izravnavali teren na ekonomiji obrata ter pripravili prostor za garažo. Izkopali so nekaj odvodnih kanalov, polagali cementne cevi ter jih zasipali, kakor tudi prenašali velike skale, ki so jih zidarji potrebovali za škarpo. Preradova sindikalna podružnica v Sv. Luciji je dala tudi dva člana v frontno brigado «A. Bonifacio«, ki le zaposlena pri gradnji Novega Beograda. Podružnica je razumela tudi nujnost dela na Rižanski cesti ter je poslala tja 3 člane.. Za brigado sg je oglasilo še več tovarišev, teda u-prava podjetja jih glede na važnost lastnega dela in omejeno število zaposlenih, ni moglo pogrešati. Glavno bremg prostovoljnega dela odpade na delavce in nekatere nameščence. Vsi ti se vestno udeležujejo udarniškega dela in gledajo z zavestjo na koristi skupnosti. V bodoče pričakujemo, da se bodo tudi ostali nameščenci bolj odzvali prostovoljnemu delu. Podružnica se pravtako udejstvuje pridno na organizacijskem kulturno-prosvetnem in športnem področju. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 ZASEDANJE OKROŽNEGA PLENUMA SIAU Z vkiiučenjem množičnih organizacij v SIAU se bo povečala njena politična in organizacijska strnjenost Včeraj, 12. septembra je zasedal v Kopru v gledališču plenum SIAU za Istrško okrožje* ki ga je otvorii predsednik okrožnega odbora SIAU tov. Julij Beltram. Po pozdravu delegatov in povabljencev je bil sprejet dnevni red', in sicer; politični referat in diskusija ter pregled in sprejem zaključne resolucije na osnovi resolucij poslanih z okrožnih plenumov množičnih organizacij kot so: ZAM, ZPP, ES, ASIZZ, bivših Antifašističnih političnih preganjancev. Kot zadnja točka je bila na dnevnem redu določitev volitev v SIAU v našem o-krožju. Politično poročilo, ki ga je podal tov. Beltram, bomo objavili v našem listu v celoti. Po govoru predsednika se je razvila obširna in temeljita diskusija, y katero so posegli številni delegati, k'i so opozarjali na nekatere nedostatke svojih organizacij. Tov. Erminij Medica je med drugim poudaril, da bi .morali po naših vaseh bolj upoštevati iniciativnost našega ljudstva. Zaradi tega bi morale imeti osnovne organizacije redne sestanke, kjer bi se razgovorili o vsem delu na vasi. Treba je, da imajo nači predstavniki najožje stike z delavci, kmeti in nameščenci, o'a bodo vsi resno sodelovali pri izvajanju oblastvenih ukrepov. Predstavnica okrajnega odbora ASIZZ je poudarila važnost sodelovanja in spojitve ženske organizacije s SIAU. Na ta način bo delo bolj enotno, zlasti pri izvajanju planskih nalog. Tam, kjer sodeluje članstvo SIAU z ASIZZ, so volitve v ASIZZ povsod 100%. Tov. Agarinis se je dotaknil decentralizacije oblasti ter o-menil, da sodelujejo vsi ljudje pri delih uprave kot člani raz-' nih komisij in podobno. Zavzemal se je tudi, da je treba upoštevati vsako pobudo, ki priha- Dopis, ki sem ga čital y vašem listu o umetnem namakanju, mg je pripravil do tega, da Vam napišem nekaj vrstic tudi o delovanju naše kmečke delovne zadruge ter o koristnosti uvedbe namakanja P°U> kjerkoli je to mogose. Letos je naša zadruga posadila okrog 7000 sadik paradižnikov- Prepričana ie bila, da bo pri kolikor toliko ugodni letini imela dober dohodek. S tem V zvezi se je zadruga obvezala, da bo oddala najmanj okoli 2Q0 stotov paradižnikov, toda na žalost se ie to število zelo skrčilo. V prvi vrsti je bila tega nj uspeha kriva okolnost, da je posadila zadruga slabe sadike, ki jih je nabavila. V tem pogledu bi bilo prav, da bi kmetijski organi kolikor mogoče nadzorovali prodajo semen in sadik. V primerih, kjer bi nabava sadik ne bila priporoči)! “BABIČI Tudi naša zadruga bi lahko uredila namakalne naprave že nekaj take zemlje, ki jo namaka z vodo iz Rižane. Tako mislim, čeprav ne vem kakšna količina vode bi bila potrebna za našo vas, ali pa vsaj za zadrugo, če bi tudi zaenkrat kmečka delovna zadruga y Babičih uredila v Vanganelski dolini v bližini znanega velikega izvirka namakalne naprave. G°tovo bi bilo to delo uspešnejše, 4e bi napeljali vodo po ceveh iz cementa, kar bi povzročilo, da bi voda ne šla v zgubo in bi je bilo s tem za namakanje čim več na raz- - ^^pi/sieniaKo- udva buuio. —— *—c - - ""milim,,,,,........................................ .umnim,....................................................... im m..............................................im im ii.im.iiii.iiimimimmiiiiiiiMii.il gn mm ^n ■ Al H Sku in kapitan je hitel seči hišne duri, da zabranijo pot mtžctcpo sablji; a ta je stala tam Se onima oficirjema na v kotu; poštarica je skočila vrhu. J-a. uka. po otroka, ki ga je bil izpu- Obloški Tonček je vestno s) stil kapitan. Vernazz je bled izpolnjeval svoj posel. Bli- ||H ffij« IJ V ■! ^ VI ko stena zrl v te pošasti. skoma je bil zvezal Vernaz- I fcoTT Godilo pa se je vse blisko. za in mu zamašil usta z de- v1 ODOVl\SKI ROMAN ma. belim robcem, ki mu ga je — —-------1—’ soco mri- potisnil vanje- Potem ga je v.a, ali vsaj sumljiva bi morali prepovedati prodajanje slabih sadik. Priznati pa moramo, da je neuspelemu pridelku paradižnikov kriv" tudi velika suša, ki jg vladala letos. Iz tega stališča me je v vašem listu razveselila vest, da si bo treba v bodoče prizadevati, da povešamo pridelke povrtnine tudi v primerih, ko nastopi suša. Zato sem ne samo jaz, ampak so tudi drugi kmeti in zadru-garji čitali z zanimanjem, da obdeluje zadruga v Bertokih polago. Res je sicer, da primanjkuje zadrugi delovne moči, toda s časom bo tudi ona povečala število poljedelskih strojev, ki ji bodo prihranili delovno silo. V ostalem vam še poročam, da ima naša kmečka delovna zadruga polno dela pri graditvi novih živinskih hlevov. Zaradi pomanjkanja zidarjev gre delo počasi od rok. Nov hlev bo imel 20 m dolžine ter bo 10 m širok. Se ne dolgo od tega je zadruga končala graditi rezervoar za vodo, ki bo držal okoli 380 hi vode. Ta rezervoar stoji pni svinjaku, medtem ko bo pri živinskem klevu urejen drug rezervoar s kapaciteti) 900 hi. Hlev pa bo zgrajen tako, da bo mogoče tudi s kamioni pripeljati pridelke v zgornje prostore. Vse to nam zopet dokazuje, da naša kmečka delovna zadruga vsestransko napreduje. ja iz osnovnih brganizacij. Treba Pa je priznati, da najn je preteklost zapustila velike tež-koče. Tov. Agarinis ie apeliral na vse člane SIAU, naj sodelujejo pri delu za kulturni dyig šhokih množic. Med številnimi drugimi je povzel besedo tudi tov. Gino Gob-bo, ki je opozoril na to, da bodo rayno sedaj, ko bodo vse organizacije kompaktno sodelovale prf SIAU, s tem tudi odgovorne za uspeh pri vseh delih naše današnje stvarnosti. Celotno diskusijo je zaključil tov. predšednik Beltram s poudarkom-, da je bila vseskozi kritična ter je imela izključno satno ta namen, popraviti za bodoče delo vse napake. Nato je prešel plenum na 2. točko dnevnega reda in sicer na sestavo in sprejem zaključne resolucije, ki je bila sprejeta soglasno. Pri tem je okrožni plenum odobril tudi predloge posameznih množičnih organizacij in pristal na vključitev teh v SIAU. Glede določitve roka Za izvedbo volitev v SIAU so delegati nadalje sklenili, da bodo volitve še v tem letu in da bo okrožni odbor določil točen dan. ZAKLJUČNA RESOLUCIJA Na podlagi poročil iz diskusij, je sprejel plenum okrožnega odbora SIAU za Istrsko okrožje, ki se je sestal dne 12. septembra 1959 v Kopru, naslednje sklepe: 1. Organizacije Fronte so dolžne okrepiti politično delo, da dvignejo s tem še bolj politično zavest in sposobnost delovnih množic in da se že bolj razmahne iniciativa množic v dnevni borbi za izvedbo velikih nalog, ki stojijo pred SIAU. Za dosego tega cilja so organizacije SI AU dolžne, da uvedejo in razvijejo najrazličnejše oblike kulturnega in ideološkega delovanja, in sicer v okviru stvarnih možnosti vsake posamezne osnovne organizacije, kot na primer študijske krožke, marksistične krožke, bralne skupine, cikluse predavanj, ljudska učilišča in podobno. 2. SIAU je za izvedbo konkretnih nalog dolžna dati ljudskim odborom vso pomoč S primernim političnim delovanjem in s sistematičnim delom med delovnimi množicami, da se na ta način dvigne avtoriteta ljudskih odborov. Skrbeti jg treba, da bodo sloneli odnošaji z raznimi organi ljudske oblasti na demokratičnih načelih. Na ta način j.e treba gledati na to, da se bo izvajalo načelo čim širšega sodelovanja pri diskusijah in sprejemanju sklepov. Posebna nal°ga SIAU je pa ta, da zagotovi redno sklicevanje zborov volivcev, mestnih svetov, kakor tudi da zagotovi funkcioniranje ljudske inšpekcije kot neposredne oblike sodelovanja ljudskih množic pri vodstvu uprave naše oblasti. 3. Na organizacijskem področju so osnovne 0rganizacije SIAU dolžne razvijati nenehno borbo proti sektaštvu, pri čemer naj vključujejo vedno večje število demokratov zlasti iz obalnih mest. V ta namen je potrebno, da osnovni odbori okrepijo svoje delovanje v lastnih voliv-nih edinicah s tem, da se čimbolj povežejo s širokimi množicami ter jih zainteresirajo na rešitvi vseh vprašanj javnega življenja, s čemer bodo istočasno razvijali do viška njihovo iniciativnost. 4. Za dosego učinkovitih uspehov pri tem delu je treba dvigniti čiit odgovornosti izvoljenih članov raznih organizmov SIAU, dalje je treba odstraniti vsako birokra-tično delo in povečati neposreden stik izvoljenih vo- diteljev, predvsem v okrajnih odborih s problemi osnovnih organizacij. Na ta način bomo okrepili - demokratična načela organizacije in razvili načelo prostovoljnosti pri delu. S priključitvijo množičnih organizij v SIAU kakor ZAM, ES, žen, partizanov in politična in organizacijska strnjenost SIAU, jcar bo poleg tega olajšalo čim popolnejše sodelovanje pri delu jn s tem dosego najboljših uspehov. 5. Na gospodarskem področju je glavna naloga osnovnih organizacij SIAU "aktivi-zacija najširših množic, da bom0 končali razne krajevne objekte našega enoletnega gospodarskega plana.'Organiziranje brigad SIAU in mladine bo ostala vedno najbolj učinkovita oblika za izvedbo gospodarskih objektov okrajnega in okrožnega značaja. S pravičnim nagrajevanjem in s pospeševanjem tekmovanj med raznimi organiza- cijami SIAU bomo okrepili na raznih delovnih akcijah aktivizacijo najširših množic. 6. SIAU mora pospešiti napore pri aktiviziranju množic za izvedbo gospodarskih problemov ljudske oblasti, SIAU se mora boriti proti vsaki birokraciji pri izdelovanju načrtov, zlasti onih, ki se nanašajo na posetev, katerim je treba zagotoviti sodelovanje in iniciativnost čim širšega števila producentov- SIAU mora nadalje podpirati vsako pobudo pri ustanavljanju novih kmečkih delovnih zadrug katerega koli tipa in dati -vso poriioč za okrepitev še obstoječih zadrug s tem. da pospeši med zadružniki napore za čim večjo produktivnost poljedelstva. Pri vsem izvajanju produkcije je treba povečati akcijo za čim večjo storilnost dela in za čim boljšo uporabo materiala. 41. k h V^Caii ,a Po5ti so se bili sta 5iaav' °ba la3t' h 'vut i zgornje so* stk ® kapltan in Ver-Ij/Sžii KPStala ge spodaj. W ‘balo 3iltla P°štar ■ ^a. v!neje tudi n3ego- Prl pefii ®ta ni,e>a SP bbaJ?Va otroka, 0 ' poc°j Se ni prav Pri v kratkem pre-otrolr g0voru ugleda skfGravi ,ka in deje ženi: ’ Klej J.u »Pat, Franči- mal0’» me-(. uohiv. Ki je govoril tu- u ovjvurii LU" ahi a kl; «all glejte, tako v Alzaciji a tnala ptlčkaV Oh, sam Bog zna, kdaj ju zopet vidim! Pojdi sem, dečko, kako ti je ime?« Rekoč zvabi malega Pepčka ki sebi in ga dvigne na koleno. Pripovedoval je potem o svoji lepi domovini in o mladi ženi in otrocih, ki jih je moral pustiti doma. Mehak je skoro postal Vernazz je molčal; ustni pa je malo porogljivo raztegnil. Nakrat vstane poštar Pavlič in hoče proti vratom-«Kdo pa gleda skozi o-kno?« reče sam pri sebi-V tem trenutku se odprd z glasnim ropotom vrata in v sobo skoči nekaj bradatih, očrnjenih mož, na čelu jim Obloški konjar in Velikonja. Vsi v sobi so planili kvi- šku in kapitan je hitel seči po sablji; a ta je stala tam v kotu; poštarica je skočila po otroka, ki ga je bil izpustil kapitan. Vernazz je bled ko stena ari v te pošasti. Godilo pa se je vse blisko. ma. Kapitan ni imel časa prijeti za stol in dvigniti ga na roparje, ker tanka Tomaževa vrvica mu je priletela okoli vratu in se v istem hipu zadrgnila; in bore kapitan je ležal na tleh in na njem je klečalo pet rokovnjačev. Isto tako se je zgodilo z Vernazzom. Poštarja pa je eden sunil z gorjačo v prsi, da se je zaradi bolečine in strahu skoro nezaveden zgrudil v kot. Oba jetnika vlečejo iz hiše, upihnejo v sobi luč in zaklenejo duri- Drugi oddelek je medtem ulomil v poštno pisarno in tam pobral težke francoske kase. Jetnike ta denar so sedaj imeli na cesti ter zaklenili vlekel za vrv, ki mu jo je bil vrgel precej pri napadu na vrat, trije drugi potisnejo jetnika naglo po cesti navzdol in potem v stran gor proti Samoglavu- Tajnik je bil tako prestrašen, da je brezvoljno in skoro nezavedno storil, kar so hoteli. Drugače pa je bilo s kapitanom. Branil se je, kolikor je mogel. «Zvežite ga in vrzite v graben pod cesto; pa hitro!« dejal je Groga, ki je pristopil sedaj. Stal je do tega trenutka onkraj ceste in, v vsaki roki samokres držeč, stražil na-pastnike. Kapitan je klical, kolikor je mogel, navzlic vrvici, ki mu je tiščala vrat, da pre- budi vojake in oficirje. A prvi so spali daleč onkraj hiše v hlevu ta niso Culi ropota in suma na cesti. O-ficirja pa sta se prebudila-Eden odpre okno ta, ko začuje vnovič kapitanov klic, ustreli s samokresom na o-nega, ki je stal najbliže, z glasnim krikom se prevrne po cesti. Oficir seže to po drugem samokresu in pomeri zopet dol; a v tem trenutku kakor v oknu, je počilo tudi onkraj ceste sem in lajtnant je pal s prestreljeno glavo nazaj v sobo; pajdaš njegov, ki je stal pri drugem oknu, se je umaknil naglo za steno. Z onkraj ceste skoči Groga — on je bil zadnji strelec —i v gručo okrog kapitana ter zakriči: «Naglo, naglo storite, kar mislite; vojaki nam bodo precej za petami in morda kmetje tudi!« Velikonja $ kapitanom še ni bil gotov; kajti ta je o-tepal okrog sebe in se zvi- jal kakor kača, tako da rokovnjači, ki mu sprva niso hoteli hujšega storiti nego zvezati ga, niso mogli prav do njega; a sedaj, ko je silil Groga in ko Boissac pri ote' pavanju udari enkrat po Tomažu, je izgubil tudi ta potrpežljivost ter izdere dolg nož izza pasa in ga porine ubogemu kapitanu v prsi- «N&, hudičb sikne ropar-«Nisem te hotel jaz, — sam si hotel!« Boissac je pal nezaveden na tla. Rokovnjači pa so stekli z. uropanim blagom po cesti nazaj ta potem sledili oni četi, ki jo je vodil nekaj stre-Ijajev pred njimi Obloški Tonček Bilo je pa tudi nevarno zanje; kajti vojaki na hlevu, seveda le petorica, pa dobro oborožena, so se prebudili zaradi strelov na cesti in, čeravno niso našli lestve, da bi mogli dol ter so morali vrata s silo ulomiti. so vendar hitro dospeli na cesto; a roparji so bili že ia vasi in vojaki, rodom Francozi, niso poznali tu niti stopinje sveta. Pa zdaj se oglasi tudi lajt nant v oknu. Odprli so skup no hišna vrata, rešili poštarjevo družino iz zapora ter potem pogledali stoprav na cesto. Poštar jim je svetil-Našli so kapitana mrtvega, v krvi ležečega; a malo tja- v stran je čepel nekdo na tleh in stokal od bolečin; bil je oni, ki ga je podrla prva krogla z okna. Ko mu posveti poštar s svetilnico v obraz, videti je bilo od bo-lesti in strahu grozno razvlečeno lice — Bojčevo. Pajdaši ga v naglici niso čul) kričečega na pomoč, ko so zbežali, in tako so ga pustil! na cesti s prestreljeno nogo Lajtnant ga ukaže prenesti v hišo in ga stražiti. Iskali so dalje, ker za tajnika Vernazza nihče ni znal kam je bil izginil. Nadaljevanje sledi Uprava gledališča v Kopru prireja v torek 19. septembra 1950 ob 20.30 v gledališču Narodnih in umetnih pesmi, opernih arij ih violinskih skladb. Nastopajoči: BETI KLAVŽAR (sopran) JOŽE BAJt (bariton) VILI GROBELJSEK (tenor) TONE LOTRIČ (bariton) ANDREJ PUHAR (violina) Pri klavirju: MILAN GRM. Sodelujoči so člani umetniške skupine SKUD »Ivan Cankar« iz Ljubljane. SPORED: VOLARIČ: »Rožmarin« M. TOMC : »En mau čez izaro« J. PAVCIC : »Potrkan ples« J. PAVCIC : »Zdravica« Izvaja baritonist TONE LOTRIČ. M. TOMC: »Pojdam u rute« M. TOMC: »Tam kjer teče bistra Zlia« J. PAVCIC: »uspavanka«. Poje sopranistka BETI KLAVŽAR. J. PAVCIC : »Pred durmi« ZORKO PRELOVEC: »Ti si urce zamudila« RUZIC: »Prekmurska narodna«. Poje baritonist JOŽE BAJT. ODMOR M. GRM : »Oveneli cvet« R. SIMONITI: »Pomlad«. Izvaja baritonist VILI GROBELJSEK. HATZE: »Majka« M. GRM: nPrcšle so sanje«. Sopran solo poje BETI KLAVŽAR. M. GRM : »Pod nebom gre oblak« (tercet) Izvajajo BETI KLAVŽAR, TONE LOTRIČ in VILI GRO- BELJSEK. HimsKi-Korsakov-Kreisier: Indijska pesem Iz opere »Sadko« ANTONIN DVORZAK : Sonatine v G-duru op. 100 II. in III. stavek. Na violini izvaja ANDREJ PUHAR. ODMOR G. VERDI: Arija iz opere »Traviataa GOUNOD : Arija iz opere »Faust« P. I. ČAJKOVSKI: Arija iz opere »Evgenij Onjegin« Poje baritonist JOŽE BAJT. B. SMETANA : »Iz moje domovine«, I. in II. stavek, izvaja ANUtlKJ PUHAM. A. DVORZAK: G. PUCCINI: G. PUCCINI: Poje sopranistka LEONCAVALLO G. VERDI : G. VERDI : Arija iz opere »RusalkaB Arija iz opere »Tusca« Anja iz opere »Madame Buttert!y». BETI KLAVŽAR. Arija u opere »Bajazzo« Arija iz opere »Rigoletto« Arija iz opere »Trubadur« (Stretto) Izvaja tenorist VILI GROBELJSEK. G. VERDI: »Traviata« (duet), izvajata BETI KLAVŽAR in VILI GROBELJSEK, Izvajalce spremlja pri klavirju MILAN GRM. Cene : SO, 40, 20 din. O MURKIH POSUDICAH -----®------------ |____• I*V • • I v • Revizionistične in kontrarevolucionarne politike Sovjetske zveze nasproti drugim socialističnim državam ni mogoče maskirati s frazami o «interna■ cionalizmu», o «visjih ciljih», niti z obrekovanjem socialistične Jugoslavije Praksa neenakopravnih odnosov, ki jih je sovjetsko vodstvo vsilii0 vzhodnoevropskim državam, nudi obilo gradiva, številne dokaze, da so se izneverili osnovnim načelom marksizma-leninizma. O tem smo pri nas že mnogo pisali, vendar pa bomo v nadaljnji razlagi navedli še nekatere momente, ki očitno kažejo, v kakšnem položaju bi se znašla socialistična Jugoslavija, qe bj bila popustila pod pritiskom, če bi se odrekla svoji neodvisnosti in se sprijaznila s hegemonijo Sovjetske zveze. Oglejmo si najprej nekatere momente iz gospodarskih odnosov, ki jih Sovjetska zveza vsiljuje drugim državam. Takoj po vojni je bila med prvimi ukrepi «bratske premoči«, ki so jih storili sovjetski predstavniki v državah ljudske demokracije, ustanovitev mešanih delniških družb povsod tam, kjer je bilo to možno storiti. Število teh družb in število vanje vključenih podjetij nenehoma narašča. V nekaterih državah ljudske demokracije obsegajo te mešane družbe že zdaj večino pomembnih podjetij v vseh važnejših gospodarskih panogah. Tako na primer so v Romuniji sovjetsko - romunske mešane družbe za zračni promet, za rečni promet (vštevši tudi vse ladjedelnice), za špediter štup, za metalurgijo, za izdelovanjeN traktorjev in drugih kmetijskih strojev, za izkoriščanje premoga, za kemično induslrir, jo, za črpanje nafte, za izko- ' riščanje zemeljskega plina, za izkoriščanje lesa. za gradbeni- ■ štvo, Za zavarovanje, Sovjet-sko-romunska banka itd. Te mešane družbe (Sovromi)' imajo odločilno vlogo v romunskem gospodarstvu. Tovariš Melentije Popovič je v razpravi «0 ekonomskih odnosih med socialističnimi državami« (((Komunist« št. 4-40) analiziral takšne družbe in ria primerih dokazal, d'a temelje na kapitalističnih načelih izkoriščanja. Za to niso potrebni nobeni novi dokazi. Sami tvorci teh družb ne prikrivajo, da so delniške, da temelje na naložbah osnovnih sredstev 50:50, razdelitev dobička, od katerega dobi Sovjetska zveza kot enakopravni partner polovico, pa velja Za nekaj normalnega in zakonitega, o čemer ni kaj diskutirati. Kako Pa naj si potemtakem razlagamo potrebo, da spravljajo take mešane delniške družbe krt obliko v odnose med socialističnimi državami? Kako raz-zlagajo to ljudstvu v teh državah, kjer te družbe obstajajo in delujejo? Ob podpisu romunsko-so-vjetskih gospodarskih konvencij 1. novembra 1948 je eden izmed informbirojevskih voditeljev v Romuniji Vasilije Luka, ko je tarnal, da «sovražni-ki ovirajo gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo«, rekel: ((Sovražniki ljudstva so napeli vse sile, da bi to gospodarsko sodelovanje kompromitirali. Na poti romunsko-sovjetskih družb, ki smo jih ustanovili po vojni pri nas, so delali razne ovire, zavlačevali so njihov razvoj.» in dalje: «Z velikim veseljem lahko potrdimo, da so postala sovjetsko-romunskn podjetja’ «$ovromi», važen vzmet v razvoju^ naše ekonorhUte in graditvi socializma v nttii državh (aScan-tea» 3. 11. 1948)., Tu samo pripozndvajo, da je roniunsfco ljudstvo nezadovoljno ,in da so.,uPlra ustanavljanju takih dnTHt^ne navajajo, pa nobertih, dejstev, v čem se na primer fti-^vzmet za graditev socializma« razlikuje od ■apztneupi zavzemanje profita prf^^Jfapltalističnih delniških trustihV^kapitalističnih državah itd. 'Rfi tem je sovjetski pred-stavnfk-Jatrov rekel: 'h-Naše gospodarsko sodelovanje je nova oblika gospodarskih odnosov vied državami, stbneča na novem načelu paritete, enakosti v naložbah, •enakosti v vodstvu. Ustanovitev novih mešanih družb So-vrom-traktor in Sovrom-kim (sovjetsko-romunska družba za kemično industrijo), še enkrat potrjuje neomajno čvrstost temeljev gospodarskega sodelovanja med našima državama, neomajne temelje prijateljstva med našimi narodi.» Toda s tem ni prav nič povedano, v čem se ta «nova o-blika gospodarskega sodelova- NEKAJ ZANIMIVIH IZSL ED KOV Hrup in trušč ovirata prebavo V zadnjem času se je znanost spomnila tudi hrupa, ki v precejšnji meri škoduje zdravju delavcev v tovarnah in prebivalcev velikih mest. Zdravnika Smith in Laidh v Hamiltonu sta z zanimivimi poskusi dokazala zvezo med hrupom in delovanjem črevesja. Poskusne osebe so požrle majhno gumijasto kroglico, katere prazna notranjost je bila zvezana po cevki s pripravo za beleženje pritiska. Ko to se poskusne osebe pomirile, sta znanstvenika opazovala krčenje njihovih želodcev. Ce so bile osebe izpostavljene večjemu hrupu, ki so ga natančno merilii, tedaj je bilo krčenje želodca bolj slabot no in nepravilno. Hrup in trušč škodujeta torej prebavi prav tako kakor strah in groza! Ajda in paradižniki v siužbi zdravstva Številne hranilne rastline so danes v službi medicine, ker vsebujejo snovi, katerih izreden pomen za zdravstvo so spoznali y zadnjih letih. Mnogo teh snovi so odkrili znanstveniki v štirih velikih zavodih, ki jih je ustanovil 1. 1941 ameriški urad za poljedelsko in industrijsko kemijo. Prvotna naloga teh zavodov je bila najti nove načine uporabe poljedelskih proizvodov v industriji. Eden najvažnejših rezultatov tega proučevanja je bilo pač odkritje načina za zvišanje produkcije penicilina. To metodo uporabljajo danes po vsem svetu, kar je pripomoglo k znatni pocenitvi tega zdravila. Samo v ZDA lahko sedaj proizvajajo okoli 11 bilijonov enot mesečno, s čimer je padla cena za 100.000 enot od 35 dolarjev na 25 centov. Docela novo zdravilo, ki so ga odkrili kemiki, je «rutln», ki se pridobiva iz listov in cvetov zelene ajde. Novo zdravilo preprečuje krhkoat ožilja. nLupulin«, ki so ga izolirali iz hmelja, bo imel v bodoče bistveno vlogo v terapiji tuberkuloze. Prav tako proučujejo sedaj učinkovitost «subtilina» glede na tuberkulozna obolenja. To zdravilo ((proizvajajo« bakterije, ki se hranijo s tekočimi odpadki beluševih konserv. Iz paradižnikovih rastlin so ameriški poljedelski kemiki eks-trahirali spojino, ki jo Imenu-jejo «tomatin». Ta spojin® je pri poskusih z gobami, ki po-vzročajo bolezni, pokazala mnogo obetajoče rezultate. Temperatura na soncu In na zemlji Malo znano je, kako močno je srednja letna temperatura Zemlje odvisna od temperature površine Sonca, ki znaša 5600 stopinj C. Izžarevanje te goreče gmote je nujno potrebno za vse življenje na Zemlji. Ce bi se ta temperatura zaradi kakršnega koli dogajanja na Soncu znižata na 6300 stopinj, tedaj bi padla srednja letna temperatura v Evropi na ničlo in nastala bi nova ledena doba. Toda ne bojmo sel Astrofizi-kalna veda na® uči, da vročina na Soncu narašča. Atomski procesi, ki «kurijo» Sonce in zvezde v vsemirju že od začetka, so vedno močnejši in bo. do — po daljnih tisočletjih — dosegli temperaturo 15.000 stopinj. Nov način zatiranja žitne plesni Ameriški znanstveniki so ugotovila, da se morejo sulfo-namidi, ki služijo kot zatiralci nekih bakterij v človeškem telesu, uporabljati tudi za pre-prečenje žitne plesni. V mokrem žitu se plesen zelo hitro razširi. Ce P® primešamo žitu sulfo-r.amid, je plesen izključena. nja>> razlikuje od tiste, ki jo prakticirajo med kapitalističnimi državami, prav nič ni povedano, kako po tem novem načelu paritete» dele presežek dela in presežek proizvodov, ki ju ustvarjajo romunski' delavci s svojim delom v teh podjetjih. Julija 1949 je bila podpisana konvencija o ustanovitvi novih družb za metalurgijo, za izkoriščanje premoga in za gradbeništvo kakor tudi n razširjenju obstoječih mešanih družb. Tudi pri tem ni mogel Vasilije Luka povedati nič drugega, kakor da so «Nove, s konvencijami ustanovljene družbe, še bolj okrepile sodelovanje in prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in našim narodom» in znane fraze o sve-liki pomoči«, svelikem prispevku» itd. Sovjetski predstavnik pa je dodal: ((Prepričan sem, da se bo nova družba, kakor tudi dosedanja, ki bo razširila svojo dejavnost, uspešno lotila izpolnjevanja nalog, ki jo čakajo. Novoustanovljene družbe čakajo zelo važni problemi in odpirajo se jim velike perspektive v njihovem bodočem razvoju». Glasilo CK Romunske delavske partije ((Scanteav je priobčilo 4. novembra 1949 uvodnik z naslovom ((Sovromi, močan faktor razvoja naše nacionalne ekonomike». Tudi ta članek je poln dekorativnih fraz o tem, da so te družbe sprednji položaji na fronti graditve socializma», eizdatna pomoč domovine socializmu», da so te družbe ((žarišča najnaprednejših izkušenj», da nudi Sovjetska zveza preko njih ((tehnično pomoč«, v dokaz pa navaja, da nekatere teh mešanih delniških družb presegajo proizvodni plan, da v nekaterih narašča delovna storilnost itd. O značaju teh družb pa tudi tokrat ni nobene besede. Glejte, takšne in podobne deklarativne izjave so vse, kar smo slišali doslej o mešanih družbah. Vsi ((dokazi«, da so te mešane delniške družbe «potrebne» za zgraditev socializma v državi, kjer jih ustanavljajo, in da je to oblika, v kateri Sovjetska zveza nudi «pomoč» zaostalim socialističnim državam, so omejeni na to, da takšna delniška podjetja presegajo proizvodne plane, da v njih narašča delovna storilnost, da nudijo z njimi tehnično pomoč in da se preko n jih prenašajo sovjetske izkušnje v vodstvu in delu. Denimo, da drži, da v podjetjih, ki so v rokah mešanih družb, narašča delovna storilnost, kar pomeni, da se znižujejo proizvodni stroški in ustvarjajo pogoji zg ekstra-profit; denimo še to, da dobiva del tega ekstraprofita delovni kolektiv kot izpodbudo za vnemo pri delu (čeprav vse dokazuje, da v tem oziru niso tako radodarni), vse to še ne pomeni, da ni izkoriščanja. Ce so normirani proizvodni stroški 100, prodajna cena pa 120, in če izdeluje podjetje letno 100 milijonov kosov, tedaj znaša dobiček 200 milijonov letno. Ce pa padejo dejanski stroški podjetja zaradi povečanja delovne storilnosti na 90 (medtem ko ostanejo pri drugih še vedno 100, prodajna cena pa ostane tudi 120), tedaj naraste dobiček od 200 na 300 milijonov. Sto milijonov je ekstraprofit. Ker si pri takih mešanih družbah «enakopravni» partnerji (v tem primeru Sovjetska zveza in Romunija) razdele dobiček na enake dele, je očitno, da dobe t> prvem primeru po 100, v drugem pa po 150 milijonov, da v takšnih pogojih naraščanja delovne storilnosti v podjetjih narašča tudi izkoriščanje. Sovjetska zveza izkorišča tako delavce, zaposlene v teh podjetjih, kakor tudi državo, v kateri so ta podjetja, kajti profita ni u-stvaril nihče drug kakor delavci te drža Ve. Ustanovitelji mešanih delniških družb poudarjajo, da je pomen teh družb tudi v tem, da pridejo na vodilna mesta v njih sovjetski strokovnjaki in da se tako prenašajo sovjetske izkušnje v vodstvu in delu. Čudno je zares, da morajo socialistične države za medsebojno prenašanje izkušenj ustanavljati delniške družbe, preko katerih izžema tista država, ki izkušnje prenaša, tako velike profite. To pravzaprav dokazuje. da v odnosih med socialističnimi državami unovčujejo tudi izkušnje, in sicer ne le tehnološke, marveč tudi izkušnje v vodstvu in organiziranju, drugače povedano, socialistična država, v katero prihajajo izkušnje, mora plačevati davek. Treba je pripomniti, da na račun «izkušenj» bogato plačujejo tudi o-sebno tiste, ki te «izkušnje» prenašajo. Znano je, da znašajo mesečne plače sovjetskih strokovnjakov-direktorjev mešanih podjetij na primer v Romuniji tudi do 200.000 lejev, medtem ko zasluži romunski delavec v istem podjetju mesečno do 5000 lejev. Podobno je v Bolgariji, Madžarski itd. Tako je torej tudi v tem vprašanju z ((nesebično pomočjo», ki naj bi jo nudili gospodarsko zaostali socialistični državi. (Nadaljevanje sledi) Mornariška pešadiin ^DA' CHmCH,LL m MD postal evropski vojni uirnsnt - Koreii EVROPSKA skupščina in predlog za ustanovitev evropske arinadj BORBE NA KOREJI POSTAJAJO VSAK DAN SRDITEJŠE. TAKO OPEVANA AMERIŠKA MORNARIŠKA PEŠADIJA SE MORA BRANITI, DA NE POSTANE ŽRTEV SEVERNOKOREJSKIH CET. NA SLIKI VIDIMO VOJAKE ZDA MED BORBO. Na zasedanju evropske skupščine v Strassbourgu je Win-ston Churchill predlagal ((takojšnjo ustanovitev enotne evropske armade, ki bj bila pod oblastjo evropskega vojnega ministra in bi nastopala v sodelovanju z ZDA ter Kanado». Temu predlogu so v zapadni javnosti posvetili pozornost kot stvari propagandnega pomena, medtem ko so glede njegove praktične vrednosti in izvedljivosti pokazali močan skepticizem. Z e na samem zasedanju je prišlo kljub očitnemu prizadevanju Spaaka, Renauda in drugih, da bi pridobili preostale delegacije za idejo formiranja enotne evropske armade, med delegati 15 zapadnih držav do razdvojenosti. Predvsem se je že samo zasedanje začelo v ozračju pesimizma glede prihodnosti načrta o evropski federaciji, v korist katerega se številne zapadno-evropske države nočejo odpovedati svoji narodni suverenosti. Drugi razlog za. pesimistično razpoloženje je bilo ostro nesoglasje med skupščino, ki je samo posvetovalni organ Evropskega sveta s pravico, da sprejema priporočila, in komitejem zunanjih ministrov organom sveta, ki sprejema obvezne sklepe. Kljub dejstvu, da je dobil Churchillov predlog nad dve tretjini glasov, je zasedanje napravilo vtis, da je ideja o usta- m.vitvi enotne evropske armade pod poveljstvom evropskega ministra (za to mesto je po predlogu Paula Renauda določen Churchill) daleč od tega, da bi se približala mejam uresničitve. Lahko bi dobila značaj sklepa šele v komiteju ministrov. Ta komite pa — po besedah Paula Renauda — «sistematično shranjuje vse predloge, ki jih dobiva od skupščine». Glede pripravljenosti vlad In javnosti v Zapadni Evropi, da idejo federacije in enotne armade uresničijo, je značilna izjava norveškega zunanjega ministra Langeja, ki je neposredno po Churchillovem predlogu dejal, eda javno mnenje v Norveški in drugih Skandinavskih državah ni pripravljeno na evropsko federacijo»- Podobno stališče zavzemajo tudi britanska, francoska in druge vlade na zapadu. Krogi komiteja ministrov evropske skupščine so se že izjavili o Churchillovem pregledu kot o neizvedljivi stvari. Trdijo, da evropska skupščina sploh ni pristojna razpravljati o vojaških vprašanjih in da so razgn tega na poti uresničitve takih predlogov številne politične in tehnične zapreke. V komiteju za splošne zadeve evropske skupščine so britanski laburisti in predstavniki skandinavskih držav obnovili svoje napore, da bi evropski skupščini preprečili, da bi razpravljala o predlo- gu Winstona Churchilla. Kor.:« je sprejel sklep, naj MM na razpravlja le o Pc , strani Churchillovega in naj ne vodi ttikake raz^... o vojaški vsebini lega na ■ Tako ie bil Churchillov P log neposredno na zaseWP omejen na resolucijo pol’-pi-opagandncga značaja kakršnega koli upanja r.a ar ničit ev, (MgjM Z0 upravičenje Churchi ga predloga in linije h0 j( ter oboroževanja sploh jj® delegati na zasedanju _ ® • poslužili praktične politik* vjetske vlade. Ta politika p* ne odlikuje s pripravljenim da se spoštujejo suverene Fr vice in neodvisnost drugih žav ter načela enakoprav mednarodnih odnosih. ' “J sovjetskega odnosa do Jat vije.) Ta politika neposrš koristi ljudem, ki zahteve1*1 evropski skupščini, naj bi 4■ blok. do zob oborožil Za a1 proti drugemu bloku nd s- # Churchillov predlog vzrMjh nekem obsegu stopnjo rn rodne napetosti, do 'e prišlo prau zaradi usti prakse vodilnih sil tako v Vem kakor tudi v drugem kv, da zanemarjajo nače