Confo corrente con h F.n.Klfanžoek Brane trgovec Levpa aessassusasessasi .^^ocssassssassssassesasscsass^cisssassisasiG GOSPODARSKI VESTNIK GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU = Št. 9. V Gorici, dne 1. septembra 1926. - Gorizia, 1 Settembre 1926. Leto IV. Izhaja mesečno.« Naročnina 10 lir letno. - Posamezna številka po 1 liro. - Esce ogni mese. Izdaja: ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU Uredništvo in uprava se nahajata v Gorici, via S. Giovanni6 /l. ..—~ na dvorišču. = Vsebina 9. številke 1926. Janko Furlan: Osnova kmetijskemu gospo« darstvu ..........................165 ZADRUŽNIŠTVO: Zadružna zveza: Zadružni tečaj v Trstu . 166 ŽIVINOREJA: ■Milton Klavžar: Še nekaj o novih predpisih • za spuščevalnice bikov..............167 Dr. G. 1.: Prva pomoč v hlevu .... 168 Živinozdravnik dr. Mirko Legiša: Par številk iz živinoreje za naše gospodarje in go« spodinje ..........................,168 * * ^ : Reja kozjih mladičev .... 169 ^ * * ; Jesenske razstave živine .... 169 MLEKARSTVO: log. Anton Podgornik:- Mir bodi med mol« zen jem v hlevu! ...................170 l7- /.: Živinorejcem, ki odidajajo mleko v mlekarne! .......................170 ČEBELARSTVO: Janko Vodopivec: Nekaj praktičnih pripomb d krmljenju čebel..................171 KLETARSTVO: Just Ušaj: Kis iz vinskih tropin .... 172 1J. Ji: »Riparin« ....................173 VINOGRADNIŠTVO: Just Ušaj: Nekaj za letošnjo trgatev . . 173 SADJARSTVO: P.: Nekoliko o obiranju in spravljanju sadja , , T............... 175 POLJEDELSTVO: log. Andrej Čok: O umetnih gnojilih (dalje) 176 !• G.; Čistilniki za žito (z dvema slikama) 177 Ing. Perušek Matija: Koruzni molj . . .178 1— r — n: LJporaba umetnih gnojil za trav« nike....................... . , , T78 ^ ; Žitni rilčkar ali črni žužek . . .179 GOZDARSTVO: Slavko Šuligoj: Gozdni škodljivci v človeški podobi .......................... , 180 VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO: Anton Nardin (Rim): Ohranjevanje para« dižnikov v naravni obliki .... 181 — r — n: Mešanec..........................182 DAVKI IN PRISTOJBINE: France Gorkič: Še enkrat toča in davki . 183 GOSPODARSKI KOLEDAR: Septcipbcr........................... , 184 VPRAŠANJA IN ODGOVORI: 58. O kosilnem s(roju ..................* 185 59. Kako se konzervira sadje? .... 185 60. O trtni bledici..................... 185 61. Kako se pripravlja kis iz vinskih tropin? 185 62. Ked|aj se izvrši naknadna zamenjava av« sirijskih kron?.......................185 63. Kje dobim bergamoške ali*jezerske ovce? 185 64. Ali se dobi podpora za vzorne čebelnjake? 186 65. Ali je priporočljivo žveplati tudi cele sveže češplje?........................T'6 66. Kako naj izboljšam svoj travnik? . . 186 67. Kako zdravim prehlajenega in krasto« vega konja? ..........................186 68. Kako se zatrejo polži na radiču? . . 187 TRŽNE CENE........................... , 187 GOSPODARSKI DROBIŽ.......................187 Zavarovalnici „LE NORD" in „ROYAL EXCHANGE“ sla najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli, in vsem drugim nezgodam. Zastopstvo 25« GORIŠKO In bivšo KRANJSKO ima H ROVAT1N K S1 S T -v OOHICI, Vial« XXIV Mat,gio št. tl - prej ul. Treh kraljev. Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu. Vinogradniki in kmetovalci pozor! prodaja Hmonijev fosfat in metabisulfit, lE AMIC1S (prej Koren) Sle-v. 12. sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5°/0, večje in na daljšo odpoved vezane vloge, po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji. TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA regislrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v lastni hiši ul. Torrebianca 19/1. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po40/0, večje ih stalne vloge po dogovoru. Sprejema »dinarja” na iekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Ha razpolago varnostne celice Uradne ure za stranke od 8 Ve do 13 in od 16 do 18' Ob nedeljah je urad zaprt. Št. telet. 25-67. Tržaška kmetijska družba v Trstu* Via Torre bianca 19 ima v zalogi vse kmetijske potrebščine. Kmetijsko društvo v Gorici, Via Carducci 6, drugo dvorišče, ima v zalogi vse kmetijske potrebščine. JVaš zobozdravnik, specijalist za bolezni v ustih in na zobeh M.U. d**- tojz Kraigher z nemškim zobozdravniškim izpitom za zobozdravniška in zoboteb-. niška dela v GORICI, na Travniku št. 20. I nadstropje GOSPODARSKI VESTNIK -^j^ooooooooooot^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo **- V Gorici, dne 1. septembra 1926. Leto IV. § ®oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocuooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Izhaja enkrat na mesec. Stane letno gg Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. 10 Ur. — Posamezna številka 1 Uro. Giovanni štev. e., I. nadstr. = Ponatis je dovnljen le s popolno navedbo vira. — oloooooooooooooooooooooooooooooogoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo )ooooooooooooooocxxxdoooooooooooooooooooooooocxxx)o Janko Furlan: OSNOVA KMETIJSKEMU GOSPODARSTVU. V kmelijski umetnosli moramo izsledili pravo nii in spoznati glavni vir, osnovo ostalih kmetijskih panog. To je stoer odvisno od gospodarskih, političnih, tal-nih, podnebnih razmer i. t. d., a v naših razmerah bi morala tvoriti temeljno kmetijsko panogo živinoreja. Tudi v vinorodnih krajih se sučejo razmere tako, da ne daja trta zadostne-9a jamstva za stalne in zanesljive dohodke. Brez živinoreje ne more kmetijstvo napredovati in to iz dveh razlogov: 1. Ker nam živinoreja daja razmero-rna največje in najstalnejse dohodke in 2. ker je rodovitnost naše zemlje Vedno bolj odvisna od zaloge organskih snovi, katere dajamo zemlji z rastlinskimi in živalskimi ostanki, t. j. z gnojem, pimveč in čim lepša živina, tem trdnejši kmetski dom. To nam podčrtujejo prak-hčni izgledi. Živina je najboljši kmetovalčev stroj. 'Koliko razkošno oblečenih in obutih se sDomni, da je to, s čemer se ponašajo, rQstlo v hlevu, oziroma na polju in trav-niku, da je to kmetovalčev-živinorejčev *noj! Naj bi se malo pomudili pri teh mi-s,ih, da bi bil pogled na žuljave roke ^alo milejšil. Zakonu o pojemanju moči zemlje se Moremo upirati edino na način, da vrnemo zemlji, kar smo ji s pridelki odvzeli. y.rniti ji moramo hranine ali redilne sno-'T Končno pa je vse gospodarstvo le na počnem kroženju in presnavljanju člo-eštvu koristnih snovi. I Potrebe nas silijo v intenzivno obdelovanje, ki stremi za zvišanjem pridel-°v na eneministem prostoru. To je v skladu z racijonalnostjo. Naravno, da to izčrpava zakladnieo-zemljo. Moramo ji torej vračati čimveč. Hlevski gnoj, to popolno gnojilo, ki ohranja zemlji potrebno stopnjo rodovitnosti, je torej pravcato kmetovalčevo zlato. On vsebuje vse rastlini potrebne redilne snovi, predvsem pa štiri najvažnejše prvine: fosfor (fosforno kislino), kalij, dušik in apno, brez katerih je rastlinska rast nemogoča. Vsako umetno gnojilo je vedno le pomožno gnojilo in ne more nikdar nadomestiti hlevskega gnoja. Kot je princ Evgen zahteval za vojno 3 krat denar, enako je treba naši zemlji trikrat gnoj, drugače je naše obdelovanje roparsko. Preskrbovanje zemlje z organskimi (rastlinskimi in živalskimi) ostanki pa je odvisno od dobre živinoreje, osobito pa od govedoreje, katere predpogoj pa je dobro travništvo. Umni kmetovalci pravijo, da moramo gledati svojo orno zem~. Ijo čez travnike. To moramo brez pridržka podčrtati. Kako pa to praktično izvajamo? Travnikom je treba posvetiti veliko več pozornosti. Bilo bi naravnost usode-polno za nas, puščati še nadalje v ne-mar travorodni svet, preko katerega vodi najkrajša in edino prava pot do izboljšanja gospodarstva. Naši travniki so vobče slabi, ker sta njih travorodnost in kakovost pridelkov nizka, a vendar je tudi na naših tleh mogoč precejšen korak naprej. V mnogih slučajih bi se dal dohodek ne le podvojiti, marveč celo početveriti. Tako bi za- jeli koristne snovi in jih izkoristili v prilog ostalim kulturnim tlom. Kolik napredek bi to predstavljalo! V premnogih slučajih je naš travo-rodni svet povsem neobdelan; treba ga je šele pripraviti za umno pridelovanje krme. In ravno tukaj nas čaka še mnogo, mnogo hvaležnega dela. Kmetovalec bodi prepričan; da je njegov obstanek v tesni zvezi s količino in kakovostjo njegovih travniških pridelkov, da se v naših razmerah vse gradi na hlevu. V dosego boljših uspehov se dandanes sploh priporoča intenzivna reja živine. Pod intenzivno rejo razumemo dobro krmljenje z domačo krmo, kakor tudi z močnimi krmili (oljnate tropine, otrobi i. dr.); za to pa je treba tudi dobre živine. Vse to pa je izključeno, dokler se ne seznanimo z osnovnimi nauki umne živinoreje, ki so: 1. skrb za določeno pasmo; 2. pravilna plemenitev in reja; 3. pravilna vzreja mlade živine in skrb za zdravje. V koliko smo v naših krajih že odgovorili na te štiri zahteve? Pred vojno in tudi po njej se je skušalo izboljšati naše govedo z dobrimi pasmami, a ne moremo govoriti o kakem izdatnem vspehu. (Ta trditev ne velja za goriške gore, kjer je belanska pasma že povsod upeljana. — Pripomba uredništva.) Ta nedostatek je pripisati ne-smotrenosti, ki je posledica pomanjkanja kmetijske kulture. Kaj nam pomaga uvažati »gosposke« pasme, dokler ne pro-dro v kmetsko plast najelementarnejši pojmi o umni živinoreji? Če živine pravilno ne oskrbujemo, pade. Saj tudi pas- ma gre skozi gobec. Ker to pri nas naj' češče manjka, zato so presenečenja kaj umestna. Tožbe, da se živina slabo razvija, da ni mlečna i. t. d., se bodo ponavljale toliko časa, dokler bomo prezirali kmetsko vzgojo in izobrazbo. Le resnična ljudska izobrazba bo izboljšala naše travnike, slabe hleve, gnojiščne jame i. dr. Ko se spriiaznimo s to resnico, odpadejo vsa mogoča slaba spričevala na račun zaostalega kmetskega razreda. Sporedno z govedorejo gre tudi prasičjereja in reja kur. Prasičjereja da-ja n. pr. danski državi ogromne dohodke. saj je že 1. 1898. prišlo na 1000 prebivalcev čez. 500 prašičev. Pred 50. leti danski kmet še ni mislil na rejo kuretine; danes imajo posamezne kmetije do 1000 kokoši, katerih krma obstoja, iz. koruze, krompirja, pese in mleka. Jajca nosijo otroci v šolo, od koder jih v posebnih zabojih odpeljejo v zadruge. Koliko milijonov mark daja zraven jajc kuretina! Koliko surovega masla, jajc,, kuretine, svinjine .in sala porabijo doma! — Tako je menda tudi precej preskrbljeno za javno zdravstvo. Vsi proizvodi gredo — kot je omenjeno — v zadruge. Te zadruge producentov in konsumentov so zvezane s hranilnicami, ki imajo velikanske svote denarja v prometu: zalagajo mlekarne, mesnice i. dr. gospodarske ustanove. Tudi za otroke so posebne hranilnice. To omenjam, da vidimo, koliko dobrega zraste iz umne živinoreje. Ker je naš obstoj v tesni zvezi z živinorejo, pospešujmo to kmetijsko panogo, ki nam bo pomagala do gmotnega in moralnega napredka. Zadružništvo, ZADRUŽNI TEČAJ V TRSTU. Zadružna zveza v Trstu je razposlala svojim članicam sledečo okrožnico: OKROŽNICA Obveščamo Vas, da priredi Zadružna zveza v Trstu letos šesttedenski zadružni tečaj in sicer v dobi od 8. n°' vembra do 18. decembra 1926. Kdor se želi udeležiti tečaja, mof^ nasloviti na Zadružno zvezo posebni prošnjo potom kakšne zadruge, ki je Pr' nas včlanjena. Oni, ki nameravajo posečati ta čaj, morajo dokazati, da znajo pisati 1,1 citati in da poznajo vsaj 4 glavne račune (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje). Radi tega mora vsak prosilec priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo. Zadruga, potom katere prošnjo vložiš, naj pospremi prošnjo s svojim mnenjem, iz katerega naj bo v prvi vrsti razvidno, ali se misli prosilec res posvetiti zadružništvu, ali je potreben podpore in koliko naj najmanj znaša ta podpora. Revnejšim učencem, ki bi ne mogli Sami kriti troškov za stanovanje in hrano za dobo trajanja tečaja, priskoči Zadružna zveza na pomoč s primerno podporo. Priporočamo vsem zadrugam, posebno pa onim, ki nimajo sposobnih oseb za vodstvo zadruge in zadružnih poslov, da se pobrigajo, da dobijo na vsak način enega ali dva kandidata, ki bi bila pripravljena posečati tečaj. — Pri tem naj se ozirajo v prvi vrsti na mlajše osebe, ki so že proste vojaške službe. Z zadružnim pozdravom. Živinoreja. Klavžar Milton: ŠE NEKA) O NOVIH PREDPISIH ZA SPUŠČEVALNICE BIKOV. ».. . se kaznuje z globo 500 lir, ker ni zahteval predpisane skočnine 25 lir.« Iz neke nov< jše sodne raz* sodbe. Poudaril sem že v tem listu, kakor tudi na raznih svojih predavanjih, da je novi zakon o spuščevalnicah bikov mnogo bolj strog, kakor so bili dosedanji predpisi. Povedal sem tudi vzroke, zakaj ta strogost in obrazložil, da je treba pač nove določbe uvaževati in se ravnati po njih. Povečini se naši bikorejci teh predpisov držijo, kar je prav. So pa nekateri, ki se na to ne ozirajo in padejo Potem v nesrečo. Te dni je n. pr. okrajna sodnija v B. na Goriškem kaznovala nekega nemarnega in neposlušneca bikorejca z globo 500 lir, ker je kršil predpise Pravilnika k zakonu o spuščevalnicah za, b'ke. Mož je spuščal namreč bika, ki je njegova last, pod predpisano najnižjo skočnino. Nekaj ovadb radi sličnih prestopkov je vloženih tudi broti nekaterim drugim bikorejcem. Go-lovo bodo tudi tu sledile globe. Čemu? Ali je to potreba? Ali ni škoda za denar, ki ga mora tak trmast bikorejec plačati globo! Po novih predpisih so bikorejci dolžni imeti — le potrjene bike; dalje morajo pridno zapisovati skoke v predpisani zapisnik o spuščanju, morajo zahtevati predpisano skočnino, ki jo določa pravilnik, morajo paziti na dobro razkuženje bikov in morajo zavračati vse bolne ali sumljive krave, ter vse junice, ki so pod 20 mesecev stare. Kakor je razvidno iz prej omenjenega slučaja, se pa polaga premalo pažnje v prvi vrsti, na terjanje določene skočnine. Pravilnik pravi v lem pogledu, da velja sedaj skočnina 40 lir za krave in junice rdeče cikaste furlanske (simodol-ske) pasme in 25 tir za krave in junice vseh drugih pasem. Ta skočnina je veljavna za 4 mesece v krajih, kjer se b'ki celo leto spuščajo in za 2 meseca v hribih, kjer traja spuščevalna doba le nekoliko mesecev. Ti predpisi se morajo upoštevati. Prestopke kaznuje, kakor smo videli, sodnija, in ne upravna politična oblast. Vem tudi, da so kr. orožniki in kr. finančna straža dobili navodila, naj strogo pazijo na bikorejce, ali vršijo ^rav v tej točki svojo dolžnost. Jasno je, da ni treba posebnega truda za nadzorovanje bikorejcev, ki so redko na-sejani. Ker je organom javne varnosti zagotovljena za vsako ovadbo lepa nagrada, ki gre v breme lahkomišljenega bikorejca, je pričakovati, da bodo ti organi precej strogo vršili nadzorstvo nad bikorejci. Globe, ki jih predvideva zakon za prestopke, pa so določene od 500 do 2000 lir, kar ni ravno malenkost. Drug važen predpis, ki ga mora bi~ korejec upoštevati, je ta, da ne sme pripuščati junic, ki niso še dvajset mesecev stare. Ta ukrep, ki ga zakon določa, je povsem na mestu, je neobhodno pot.re-ben. Le na ta način se okrepijo naše goveje pasme, le tako se njih živa teža in njih dohodek kolikor mogoče zvišata. Z gospodarskega stališča ni prav, siliti k ustvarjanju novih bitij živinčeta, ki niso še razvita. Prezgodnja oploditev sliči v marsičem hudi bolezni. Žival občuti njene posledice celo svoje življenje. Vsled te bolezni zastane žival v svojem razvoju in ošibi v svojih poglavitnih funkcijah. Taka žival bo-vedno šibka in bo dajala le malo dohodka. In ravno ti pogreški morajo izginiti iz naših krajev, da bomo imeli čimbolj donosno živinorejo. Tretja določba, ki globoko sega v dasedanje bikorejo, je ta, da se smejo spuščati le potrjeni biti. Zakon predpisuje, da se morajo rezati vsi biki, ki niso potrjeni, to je, taki, katere spoznajo pregledovalne komisije kot nesposobne za pleme. Namen te določbe je jasen. S tem se hoče zanesljivo zabraniti raba nesposobnih bikov, ki morejo neizmerno škoditi živinoreji celih vasi. Saj zavisi ravno od dobrote bika dobrota telet in plemenske živine sploh. Globi zapade vsak bikorejec, ki bi rabil nepotrjenega bika. Opozoril sem naše živinorejce na te tri važne točke. Priporočam, da jih upoštevajo, ker druaače bodo brez usmiljena kaznovani. Ako vlada kakšna nejasnost v tem vprašanju, pa naj biko-rejci poprašajo pravočasno, da se izognejo sramoti in občutni denarni kazni. Dr. G. ).: PRVA POMOČ V HLEVU. (Dalje.) Napenjanje. Zauživanje krme provzroča v go-'vedi pogostoma bujno vrenje tistih tva- rin, ki so ostale v želodcu. Ker se vsled tega razvija mnogo plina, se razširi vamp in lahko dvigne trebušne stene nad ledvično vretence. Kadar ima žival tako napet trebuh pravimo, da jo napenja. Če trkamo na zunanje stene napetega trebuha, je slišati nekako bobnenje. Kadar je žival v takem stanju, je nemirna, razburjena. Če se jej riga, kadar stegne vrat in glavo, je znamenje, da se kmalu reši iz tega stanja, drugače pa se utegne zgoditi, da se jej želodec, tako razširi, da uboga žival ne more več dihati in se zgrudi lahko na tla, kakor bi bila zadušena. V časih se lahko zgodi, da vsled napenjanja počijo želodčne stene. V prvo omenjenem slučaju je žival v smrtni nevarnosti, v drugem pa mora poginiti. Čujte, kako se more napenjanje uspešno zdraviti. Najprej naj se žival dobre četrt ure giblje na prostem, potem pa oblivajmo jo večkrat z mrzlo vodo po lakotnicah. Če to ne pomaga, uporabljajmo takoj amonijakovo tekočino. Pošljimo v lekarno po amonijak in odmerimo ga praktično po žlicah. Štiri ali k večjemu pet žlic, polnih amonijaka, vlijmo v liter ali nekaj več vode in dajmo to tekočino novedi, da jo popije. Če v pol uri ni videti ugodnega učinka, marveč se dože-he, da se stanje bolne živali hujša in če ni takoj živinozdravnika na razpolago, je napraviti vbod v vamp. Kako se ta vbod napravi, o tem napišem prihodnjič par vrstic. — (Dalje.) Živinozdrnvnik dr. Legiša Mirko: PAR ŠTEVILK IZ ŽIVINOREJE ZA NAšb GOSPODARJE IN GOSPODINJE. Vsem je dobro znano, da naše domače, in tudi divje živali, ki živijo v naših krajih, ne nosijo oziroma valijo enako dolgo. Mnogokrat pridejo naši živinorejci v zadrego, ker ne vejo, koliko časa nosi ali vali ta ali ona žival. Dogaja se to posebno, kadar zefčne kedo vzgajati kako vrsto živali, ki se do tedaj ni še redila v njegovem hlevu. Poglejmo torej, koliko časa traja nosečnost oziroma valenje pri naših najbolj znanih domačih živalih: Živali nosijo: Krava nosi od 8y2 do 10 mesecev, kobila od 10x/2 do 12 mesecev, oslica 12 mesecev, koza 5 mesecev, ovca 5 mesecev, svinja 4 mesece Ise točnejše, da se lažje zapomni, 3 mesece, 3 tedne in 3 | dni), psica 2 meseca, mačka 30 dni, domača in poljska zajka 30 dni, srna 9 mesecev, košuta 9 mesecev. Valijo pa: Kokoš 20—22 dni po 10—20 jajc, Pura 27—28 dni po 15—20 jajc, gos 27—28 dni po 10—15 jajc, raca 27—28 dni po 10 — 15 jajc, golobica 18 dni po 2 jajci, pegatka (faraonka) 25—26 dni po 60—20 jajc, pav 30 dni po 8—12 jajc, labod 52 dni po 6—8 jajc. Po ja se: , Kobila 1—3 dni ter vsakih 9—10 dni, Po porodu 9 — 14 dni; krava 1—3 dni, ter vsakih 21—28 dni, po porodu 24—50 dni; ovca 1-3 dni ter vsakih 17—28 dni, Po porodu 42 oziroma 185 dni; koza 1—3 dni ter vsakih 21—28 dni, po porodu 21 oziroma 185 dni; svinja 1—3 dni ter vsakih 10—18 dni, po porodu 42—56 dni. To bi bila srednja doba brejosti, ya-lenja ter pojanja. Mnogokrat se pa dogajajo tudi iznimke (izjeme.) Naj navedem ta le slučaj, ki se je dogodil pred kratkim v Vižovljah (županija Devin): gosP- Pipan je pripustil kravo 17. junija 1925, otelila pa se mu je šele 10. julija 1926. Krava je torej nosila celih 12 mesecev in 23 dni. Tele je bilo živo, poginilo je med porodom, tehtalo je ravno 60 kg. Za časa brejosti, kakor tudi po Porodu je krava zdrava. Navadno nosi krava največ 28 dni čez običajno dobo. REJA KOZJIH MLADIČEV. Začetniki v kozjereji so večkrat v dvomu, ali naj pustijo mlade kozličke in kozice sesati ali ne. V tem oziru so mnenja na sploh deljena. Tudi izkušeni kozjerejci niso gotovi, kaj je za nego mladičev boljše. Na splošno pa mora vsak kozjerejec vedeti, da postane vime koze, ki je prvič skotila, lepo okroglo, ako mladiči sesajo. V tem slučaju pa je vedno potrebno, da se po sesanju morebiti preostalo mleko vsakokrat popolnoma izmolze. Res pa je, da pomeni odstavljanje pri tem načinu reje hudo o-škodovanje matere in mladiča. Oba žalostno meketata. Mladič noče zaužiti nobene druge hrane, se občutno shujša in zaostane v razvoju. Obstoja pa tudi drugi umetni način reje, pri katerem obvarjemo koze in mladiče žalosti odstavljanja. V ta namen naj se koza pomolze, mleko pa naj Se še gorko vlije v plitvo posodo. Nato pomoči prst vanj in daj ga mladiču tako sesati, da začne polagoma sam piti mleko iz posode. To se običajno tudi kmalu doseže. Mladiče moramo vsaj šest tednov tako pojiti, ali pa ga pustiti sesati. Po četrtem odnosno petem tednu začnejo mladiči že grizti in se polagoma privadijo na hrano starke. Priporočljivo je, da se dodaja dnevno mladiču primerna količina klajnega apna za pospeševanje pravilnega razvoja kosti. Mladičev ne smeš v hlevu privezati. Pusti jih prosto skakati okrog. JESENSKE RAZSTAVE ŽIVINE. V svrho, da se pospeši izpodreja domačih bikov belanske in konj kobariške pasme, priredi kmetijski urad v Tolminu s sodelovanjem krajevnega živinorejskega odbora in s prispevki, ki jih je dala v ta namen na razpolago furlanska pokrajinska uprava, dne 15. novembra 1926 v Kobaridu in dne 16. novembra. 1926 v Tolminu razstavi mladih bikov in žrebet zgoraj omenjenih pasem po sledečem sporedu: I. Razstava bikov: 1. Junčki od 6. do 10. mesecev, 2. Junčki od 10. do 14. mesecev, 3. junčki od 14. do 18. mesecev. II. Razstava žrebet: 1. Žrebeta pod letom 2. Žrebeta nad leto stara 3. Žrebice in nerezana žrebeta od 2. do 3. let. Pravilnik. Čl. 1. — Dne 15. in 16. novembra 1926. se bosta vršili v Kobaridu in Tolminu razstavi mladih bikov belanske in žrebet kobariške pasme. Čl. 2. — Živali bodo morale biti na razstavišču najkasneje ob 9. uri. Čl. 3. — Priglasitve sprejemata pripravljalna odbora v Kobaridu in Tolminu najdalje do 8. novembra. Čl. 4. — K tekmovanju se ne pripustijo živali, ki nimajo pasemskih znakov, ki so slabo ustvarjene in ki imajo dedne napake. Čl. 5. — Razstavljene živali bodo morali čuvati lastniki ali njih zaupniki. Čl. 6. — Vsako obdarovalno sodišče bo sestavljeno iz treh članov. Število potrebnih obdarovalnih sodišč bo. odvisno od števila razstavljenih živali. Čl. 7. — Podeljevala se bodo darila v denarju, svetinje in diplome. Posa- mezna darila bodo znašala najmanj 100 in največ 300 lir. Čl. 8. — Darila nakaže odbor na podlagi razvrstitve, ki jo predloži obdarovalno sodišče. Čl. 9. — Darila v denarju se izplačajo takoj po zaključku razstave. Svetinje in diplome dobe obdarovanci na dom. Darila, ki jih predvideva spored, se nakažejo le za vredne živali. Čl. 10. — Živinorejcem, ki priženejo živali iz pod 10 kilometrov oddaljenih krajev že dan pred razstavo v Kobarid ali Tolmin, se izplača za vsako prignano žival po 15 lir dnine. Onim pa, ki priženejo živali iz nad 10 kilometrov oddaljenih krajev, se izplača za vsak kilometer poti tja in nazaj po ena lira. Čl. 11. — Živali, ki se priženejo na razstavo, so podvržene obstoječim predpisom živinozdravstvenega reda. Čl. 12. — Sedež pripravljalnega odbora za razstavo v Tolminu je pri kmetijskem uradu, za ono v Kobaridu pa na domu gospoda Antona Juretiča. Odbora. Mlekarstvo. Ing. Podgornik Anion: MIR BODI MED MOLZENjEM V HLEVU! Ko molzemo, ne sme nič vznemirjati krav v hlevu. Posebno naj ne hodijo med molzenjem tuje osebe v hlev. To moti molzno kravo, pa tudi osebo, ki molze. Dostikrat se začne tuja oseba razgovarjati z molzcem, ki med pogovorom marsikaterikrat prekine z molzenjem. Pravilno pa je, da kravo pomolzemo do konca brez vsakega presledka, ko smo jo začeli molzti. Vsako vznemirjanje krav med molžo ali tudi le kratek prenehljaj med že pričetim molzenjem vpliva slabo na mlečnost in zniža množino mleka. Z ozirom na to uredimo tudi vsakokratno krmljenje tako, da pokladali krme mlečnim kravam in o-stali živini med molzenjem. V. I.: ŽIVINOREJCEM, KI ODDAJAJO MLEKO V MLEKARNE! Živinorejci se morajo zavedati, da ie le tedaj mogoče dobiti in si ohraniti dobre odjemalce, ako je mleko najboljše kakovosti in se vzdrži zdravo in sladko nekoliko dni. Mleko, ki gg prejme mlekarna danes, porabi se v mestu, kamor ga mlekarna pošilja, šele drugega ali tretjega dne, in dotlej mora ostati zdravo in sladko. I o pa je le tedaj mogoče, ako sprejme mlekarna od svojih članov le ne kislega in tudi ne zdravo mleko, torej ne bomo kislikastega. Le zdravo mleko napravi mlekarna z lahkoto trpežno za par dni. Če pa dobi mlekarna kislikasto mleko, ne more takega mleka napraviti zopet zdravega; zgodi se lahko, da pokvari nekoliko litrov kislikastega mleka, ki pride v mlekarni slučajno v nabiralno posodo, vse mleko dotične posode. Nujno potrebno je zato, da pride | mleko docela zdravo v mlekarno; iz tega 1 Vzroka naj mlekarna kislikastega in kis-j 'lega mleka ne prevzema, temveč naj ga Zavrne. Skisanje mleka povzroči pa le nesnaga oziroma glivicfe, ki se ob njej kaj bujno razvijajo. Neverjetno je, kako vpliva najmanjša nesnaga tudi na okus in dobroto mleka. Zato ni pri nobenem Pridelku naših kmetij tako potrebna sna-tla, kakor pri mleku; v tem oziru se pri mleku ne stori nikoli preveč. Živinorejci naj pri ravnanju z mlekom upoštevajo tale navodila: Če le hiogoče, naj se v poletnem času molzejo 'krave na prostem in ne v hlevu. Oseba, ki molze, naj si poprej umije roki prav izdatno z milom. Vime naj se pred molžo z mlačno vodo umije in potem s snažno cunjo dobro odrgne. Takoj po molži naj se mleko precedi skozi gosto sito in cimpreje shladi, ker le precej shlajeno mleko ostane zdravo in se ne skisa tako hitro. Mleko, zvečer pomolženo, ki se odda še le drugi dan mlekarni, naj se dene v snažen vrč, ta pa v vodo, ki naj se parkrat premeni; ali pa naj se mleko shladi na ta način, da se vrč, v katerem je večerno mleko, ovije s precej močno, v vodi namočeno cunjo. Shlajeno mleko naj se hrani čez noč V zračnem, snažnem prostoru, ker v takem ne uspevajo one glivice, ki jih s prostim očesom ne vidimo, ki pa se bujno razvijajo in razmnožujejo v zatohlih nesnažnih shrambah, in ki najbolj zdravo mleko v kratkem času skvarijo tako, da se skisa. Večernega mleka tudi ni mešati z jutranjim, predno ni to tudi tako hladno kakor večerno, ker se mleko, gorko in mrzlo zmešano, rado skisa. Vliva naj se mleko v vrč počasi, le tako se ta napolni do roba; pri hitrem zlivanju se namreč naredijo pene, vrč nt poln, mlekarna ti ga za polnega tudi ne more zaračunati. Vse posode, v katere pride mleko, morajo biti popolnoma čiste. Vrče je najprej umiti z vročo vodo s pomočjo krtače, in potem z mrzlo vodo splahniti, ter poveznjene na zračnem prostoru shraniti. Ker je solnce najboljši razkuževalec in uničevalec škodljivih glivic, zato naj se mlečne posode, kadar le mogoče, izpostavijo solnčnim žarkom. Glede vrčev še to: Vsak naj si nabavi vsaj dva vrča različnega obsega, tako da oddaja, če le mogoče vedno polni vrč. Tudi naj se vrči ne izposojajo. Čebelarstvo. Vodopivec Janko: NEKAJ PRAKTIČNIH PRIPOMB O KRMLJENJU ČEBEL. v Dokler čebele redno izletajo, dona-sQjo še cvetni prah itd., ni se bati, da hpijo pomanjkanja. Druga pa je ob času, ko sp čebele ^mirijo in vsled mraza tesno združijo ter Se tako preneha vsako resno vrvenje v ^anju; to je ob času zimskega počitka Qh spanja, kakor ga navadno imenujejo. La čas počitka naj bo čas mirova- nja v panju. Čebelar, ki bi v lem času krmil, le vznemirja ljudstva. Radi tega naj se le v skrajni sili krmi. Krmiti pa ne smemo naenkrat v veliki množini. Ako bi položili panju po 2 kg ali še več razredčenega medu, bi gotovo krivo ravnali, posebno, ako bi še pokladali sladkor, ki bi bil preveč zredčen. V takem slučaju bi ga čebele ne mogle prebaviti, pa bi se lahko skisal. Enako bi se nam lahko dogodilo, ako bi raztopljeni sladkor v preveliki množini nalili v satovje ter ga potisnili tik čebelnega gnezda. Okisana tekočina polagoma splesni in se spremeni v čebelam škodljive snovi. Marsikateri čebelar je že poskušal slabe posledice takega krmljenja. Čebele potrebujejo ob času zimskega miru prav malo hrane. Njihovo življenje je bolj vegetacija, to bi se reklo, živeti brez zdatne uporabe hrane. Jako povoljno so se obnesli poskusi zasilnega krmljenja s trdim sladkorjem. Ta pa ne sme biti položen v obliki, v kateri se dobi v trgovinah, ker taka zrnca bi čebele kratko malo iznesle iz panja na prosto. blizu taka se je meni godila, ko sem nekega leta pozno krmil po 5 kg raztopljenega sladkorja na panj. Krmil sem prve dni novembra. Da bi se sladkorna zmes ne skvarila, položil sem jo v panje bolj gosto tekočo, a je v večini kristalizirala, ker jo čebele niso mogle v mrzlem času zadelati in pokriti. Spomladi so pa ta zrnca, dasi sladkorna, kar izbacnile iz panjev, dasi so ginevala lakote. Za zimsko krmljenje, ki naj čebel ne preveč razburja, je priporočljiv žgani sladkor. Napravi pa se ta tako-le: V posodo, ki naj se postavi na žrjavico ali na ognjišče, se nasuje čist sladkor, ki se potem polagoma segreva in topi brez vode. Vročina naj ne bo prevelika. Ko je ves sladkor raztopljen, se sladkorna raztopina polije na čist papir, ki se, ako je mogoče, postavi nad gnezdo na okvirčke, ako se panji od zgoraj odpirajo. Pri A. 2. panjih naj se položi pod okvirček na dno panja. Ravno tako bi se mogla taka papirnata plošča s sladkorjem, po potrebi debela in velika, pritrditi z drobno žico na prazen, navpično stoječ okvir, ki bi se potem potisnil nekam v gnezdo. Čebele bi potem od tega le toliko porabile, kar bi jim bilo nujno potrebno. S tem bi se pa prav nič ne vznemirjale. Samo ob sebi umevno je to, da za tako pitanje je vzeti le čist sladkor, brez kake primesi. Če bo vreme tako, kakor je pričelo v drugi polovici avgusta, je pričakovati, da nam ne bo treba krmiti, posebno onim čebelarjem, ki so peljali svoje čebele na ajdovo pašo. Kdor bi pa ne imel kljub vsemu zadostnih medenih zalog, bo moral rabiti sladkor iz trgovine. Kakor nam lanska izkušnja kaže, ne smemo upati, da bi pri sedanjih predpisih dobili neobdačen sladkor za krmljenje čebel. v Kletarstvo Ušaj Just: KIS IZ VINSKI TROPIN. Iz vinskih tropin je mogoče napraviti dober kis. To pa le, če so tropine še dovolj vlažne in močne. Kisova ali octo-va kislina, ki daje moč in vrednost kisu, nastane le iz alkohola. Pretvorbo alkohola v octovo kislino povzročajo silno majhne, s prostim očesom nevidne bakterije. Za svoje delo in razvoj potrebujejo te glivice obilo zraka in precejšnje toplote. Zato jim moramo oboje nuditi, če hočemo, da se nam bodo tvarine, ki jih želimo skisati, res skisale. Iz vinskih tropin napravimo kis na sledeči način: Tropin, katere hočemo rabiti za napravo kisa, ne smemo preveč iztisniti, ker drugače bo kis iz njih le malo yreden. Tropine denemo v kad in vrh tropin zlijemo na vsakih 100 kg tropin 30 do 50 litrov vode, v kateri smo prej raztopili 3 do 5 kg sladkorja. Kad postavimo na toplo mesto, da sladkor pokipi in se spremeni v alkohol. Ko je ponehalo burno kipenje, kar se navadno zgodi ob u-godni toploti*v 3 do 5 dneh, odtočimo sok in iztisnemo tropine. Tropine vržemo na gnoj, ali jih pa uporabimo za krmo, sok pa, ki je zdaj tropinčica slabše vrste, zlijemo v nezadimljen sod, ki ga smemo napolniti do vrha. Sod postavimo na gorko in temno mesto. Vanj prilijemo še na vsakih 10 lifrov tropinčice en četrt itra dobrega in naravnega vinskega Kisa. Kis moramo doliti radi lega, da tro-r inčico okužimo s kisovimi bakterijami, leh bakterij pa umetni kis, ki je naprav-ien s pomočjo esence, nima. Zato bi bilo prilivanje umetnega kisa v to svrho nezmiselno in celo škodljivo. Ko smo to storili, pustimo sod od-Prt na toplem mestu. Če so razmere po-Voljne za razvoj kisovih bakterij, se tro-Pinčica v enem ali dveh mesecih popolnoma skisa. V svrho pospešitve skisanja ie zelo priporočljivo, dodati tropinčici, ko je pokipela, posebne, soli podobne Narine, ki ji je tvrdka, ki jo izdeluje, dala nne »Dioschitz«. Ta tvarina vsebuje dušik, fosfor, kalij, magnezij in razne druge snovi, ki služijo kisovim bakterijam kot hrana. Z dodatkom te snovi v množini od 5 gramov na vsakih 10 litrov tropinčice ?elo pospešimo kisanje. Včasih se naselijo na površino tropinčice ali vina v velikih množinah glivice kana ali cveta. Te glivice so za pravilno skisanje škodljive. Zato jih moramo odstraniti, kar dosežemo najlažje s pretakanjem. Najprimernejša toplota za kisanje kisa je 25 do 30° C. Kisove bakterije de-hijejo sicer tudi pri nižji toplini, seveda te bolj počasi. (Bioschitz se dobi pri tvrdki »Vino-pgraria«, katere oglas dobite na drugi strani platnic našega lista. — Pripomba uredništva). li. J.: »RIPARIN«. »Riparin« je najboljše sredstvo, s katerim )e mogoče napraviti plesnivo vinsko posodo zopet uporabno. To sredstvo je lak brez barve, duha in okusa. »Riparin« se rabi tako-le: Plesniv sod se odpre. Če sod nima vratič, se mu vzame eno dno ven. Nato se z ostro suho ščetko odrgne plesnoba. Če je bil sod močno plesniv, ga na to še operemo z vročo vodo in sodo. Nato se sod dobro in popolnoma osuši, bodisi na prepihu, ali pa pri ognju. Ko s'e je sod popolnoma osušil, zlijemo »riparin« v manjšo posodo in s pomočjo čopiča namažemo z njim skrbno celo notranjščino soda. Pri tem moramo paziti, da ne pustimo nikjer najmanjšega prostorčka ne-namazanega. »Riparin« se hitro osuši in notranjščina soda izgleda, kakor da bi bila prevlečena s steklom. Nato zapremo zopet sod in brez skrbi ga lahko napolnimo z vinom. Vino ne bo zadobilo nobenega duha po plesnobi. Z »riparinom« popravljeni sodi so uporabni samo za vino in vodo. Za kis in špirit niso. Takih sodov tudi ne smemo več prati z vročo vodo, ati to tudi navadno ni potrebno. Vinogradništvo. Ušaj Just: NEKA) ZA LETOŠNJO TRGATEV. Letošnja trgatev ne obeta veliko. Preobilna mokrota od neprestanega deževja je škodila trti, ki ljubi suhoto. V ''vezi z deževjem je bito tudi vreme bob hladno, kar trti, ki je hčerka solnca, go-f°vo ni bilo v prid. Mnogo vinogradov ,e Poškodovala tudi toča, zlasti v Brdih, kjer je velikokrat klestila. Izgledi na le-Icšnjo trgatev torej nikakor niso razve- seljivi; vendar so se pa izboljšali, odkar je vreme od drugega tedna v avgustu postalo bolj stanovitno, lepo in sblnčno. Ako Bog da, se neugodna vremenska prerokovanja, ki jih je ta list navedel v zadnji številki, ne bodo izpolnila, in bo jesen lepa in solnčna, (Bog daj! — Pripomba uredništva!) Če se to zgodi, bo v veliko korist vinski trti, ki potrebuje zlasti septembrskega in oktobrskega solnca. Neobhodno potrebno je solnčno in toplo vreme za popolno doz.oritev groz- dja, ker znano je, da je le ob solnčni svetlobi mogoča tvorba sladkorja v listih vinske trte, odkoder potem potuje ■sladki sok v grozdje. Ne trgajte prezgodaj! Če bo torej jesen lepa, bomo morali s trgatvijo kokor mogoče letos odlašati in ne trgati pred zadnjo polovico oktobra. Kdor bo prej trgal, bo pridelal kislico brez moči in brez arome. To vino bo letos podobno onemu vinu, ki so ga 'nekdaj pridelovali na Koroškem. Kakor pravijo, je bilo to vino tako kislo in slabo, da je oče grozil neubogljivemu sinu, da mu bo za kazen dal kozarec vina. Takega vina pa mi nočemo in ne smemo pridelovati, če hočemo konkurirati z vinom, ki' prihaja k nam iz starih pokrajin kraljestva. Zato ponavljam še enkrat ono, kar poudarjam vsako leto, odkar pišem v Gospodarski vestnik: ne trgajte prezgodaj. Zlasti bi bilo želeti, da bi to geslo upoštevali vinorejci iz gornje vipavske doline, ki vsako leto najpo-prej začnejo s trgatvijo. Res je, da imajo oni v svojih vinogradih zasajenih veliko več zgodnejših plemenitih vrst trt, kakor v spodnji Vipavski dolini; vendar pa bi z poznejšo trgatvijo dosegli mnogo boljša vina, kakor jih imajo dozdaj. Nekateri naši vinogradniki so tudi zelo nestrpni in preoskosrčni z ozirom na tatvino grozdja, ki se tuintam dogaja. Res je, da je težko privoščiti tatu bren-tač grozdja, ki stane toliko truda in stroškov, vendar pa je ta škoda navadno malenkostna v primeri s škodo, ki si jo prizadenemo z prezgodnjo trgatvijo. Tu in tam začne tudi grozdje gniti, ali ob lepem in suhem vremenu začne gniti le bolno grozdje. Zato moramo razne trtne škodljivce skozi celo poletje pridno zatirati in trto braniti pred njim. Proti peronospori in plesni se naš vinogradnik precej vstrajno bori, a pokonče-vanje grozdnega molja pa zanemarja. Zlasti proti poletnemu rodu tega škodljivca, ki napada zoreče jagode in jih vrta, je težko kdo izmed naših vinogradnikov kaj ukrenil. Navrtane jagode pa začnejo gniti in marsikateri vinogradnik ne ve niti zakaj. Priskrbi si potrebno orodje za trgatev! Za trgatev potrebuje vinogradnik precej orodja in posode. Manjkajoče orodje in posodo si mora vsak vinogradnik nabaviti že pred trgatvijo. Če pa je orodje popravila potrebno, ga je treba dati v popravilo čimprej, ker zadnje dni pred trgatvijo imajo rokodelci, ki se pečajo s popravljanjem orodja, veliko dela in ne morejo izvršiti vseh naročil. Kdor mora kupiti grozdni mlin, stiskalnico ali kako drugo orodje, naj ne gleda toliko na ceno, kakor na kakovost. Zlasti je to upoštevati pri stiskalnicah, ki veliko stanejo, in še niso iz dobrega materiala, se rade polomijo. Važno je to za današnje čase, ko so tropine vsled otežkočene žganjekuhe radi visokih davkov na špirit, le malo vredne. Zato jih pa moramo dobro iztisniti, kar je seveda mogoče le z močnimi in trpežnimi stiskalnicami. Najboljše stiskalnice, bi bile one na vodni pritisk. fakozvane hidraulične. Ah te stiskalnice stanejo veliko; nabaviti si jih je mogoče le v skupnosti. Najmanjše bi stale od 6000 lir naprej. Raba amonijevega fosfata. Lansko leto je veliko vinogradnikov stavilo v mošt od mene priporočeni a-monijev fosfat. Nekateri so imeli zelo dobre uspehe ž njim; drugi so pa bili z uporabo tega sredstva manj zadovoljni-ker jim vino diši po žveplu. Temu pa ie krivo to, ker se ti vinogradniki niso držali natančno mojih navodil, in niso mošt* dovoljno, ali pa nič zračili, kar ie pa pri uporabi amonijevega fosfata if bisulfita neobhodno potrebno. Tudi pretočiti bi morali prej, kakor je to v navadi. Vsekakor so pa ostala vsa ona vina. ki so bila povreta z dodatkom amonijevega fosfata, skozi celo leto zdrava in kristalno čista. Uporaba amonijevega fosfata ima v gotovih slučajih le ena napako in sicer to, da preprečuj6 zmanjšanje kisline v vinu, Zato pa osia- nejo vina, ki so bila povrefa z dodatkom tega sredstva, skozi celo leto na kislini bolj bogata. V slučajih, ko v moštu pri-rrianjkuje kislina, je to zaželjeno; uporaba tega sredstva je tudi v tem oziru Koristna, v nasprotnem slučaju pa, ko je želeti, da bi se kislina v vinu pozneje zmanjšala, je pa uporaba tega sredstva neumestna. Če je pa grozdje gnilo in bojno, se pa na to ne smemo ozirati; rabiti moramo brezpogojno amonijev fosfat ali pa metabisulfit, če hočemo doseči iz gnilega grozdja zdrava, stanovitna in čista vina. Z dodatkom amonijevega fosfata prevjeta vina so pa v vseh slučajih bolje povrela in imela so do 3 desetine stopinj več alkohola, kakor druga, ki so bila napravljena brez dodatka te snovi. Pri uporabi amonijevega fosfata in bisulfita se pa moramo držati natančno vseh navodil, če hočemo, da ne bo imelo vino slabega duha po žveplu. Zato je bolje, da oni, ki niso voljni držati se natančno navodil, uporabo teh sredstev opustijo. Zlasti moramo biti dosledni pri zračenju in pri odmerjenju količine teh sredstev. Za sedaj sem hotel o trgatvi zapisati samo to. V prihodnji, to je v oktobrski številki, pa kaj več. Upam, da do takrat ne bo še nikdo trgal in da ne bo prekasno. Sadjarstvo. K. P.: NEKOLIKO O OBIRANJU IN SPRAVLJANJU SADJA. Pisali smo že večkrat ob drugih prilikah, da se naši ljudje premalo ozirajo na zunanjost blaga, ki ga prinašajo na trg. Radi tega trpijo brez pravega vzroka in po lastni nemarnosti škodo. Danes moramo že vsi vedeti, da kupec ne plača slabo prebranega in umazanega blaga po tisti ceni, ki bi jo gotovo doseglo, ako bi bilo lepo prebrano. Ta napaka se tudi še vedno opaža pri obiranju in spravljanju sadja, kakor tudi pri prinašanju sadja na trg. Zavedati se moramo na sploh, da je treba prinesti sadje v lepem stanu na trg, ako ga hočemo dobro vnovčiti. Potolčeno in oguljeno sadje ni za kupčijo. A niti za domačo rabo ni mnogo prida. I udi mora biti sadje, ki ga prodajamo, dovolj zrelo. Ne sme pa biti prezrelo, ne sme biti tudi zeleno. Pomni, da zeleno sadje nima dobrega okusa. Indi pozneje ga ne dobi tako zlahka. Prezrelo sadje pa se ne da razpošiljati. Na vse te okolnosti mora umni sadjerejec že pri obiranju dobro paziti. Če pogledamo, kako ravnajo naši ljudje, ko obirajo sadje, potem se ne smemo čuditi, ako ga večkrat tako slabo prodajajo. Kolikim je preklja pri obiranju edina priprava! Seveda potolčejo z njo vse sadje, a tudi odbijejo navadno drevesu popje, ki je namenjeno za cvetje v prihodnjem letu. Ako se ne drži sadje drevesa prav trdno, postopajo nekoliko bolj milo, da sadje otresajo. Otresanje sicer ne škodi drevesu tako hudo kakor preklja, pač pa sadju, ki se ob padcu na tleh razbije. Nekatero sadje pa moraš z roko trgati, ako ga hočeš imeti z drevesa. Kako ravnajo tu naši ljudje? Navadno primejo za šopek sadja, pa povlečejo, da ostanejo vsi peclji na drevesu. To se večkrat godi pri črešnji, posebno pa pri češpljah se ta greh stalno ponavlja. Kdo naj kupi potem tako sadje! Res je, da stane pravilno obiranje in spravljanje sadja nekoliko več. Toda ti večji stroški se poplačajo z višjo ceno. Sadje moramo trgati vedno tako, da se mu ohrani pecelj. Le ono sadje, ki ga nameravamo porabiti za sušenje, za mošt in drugo domačo rabo, smemo trgati tudi brez peclja. Tudi ne smemo sadja, ki ga mislimo prodati ali pa hraniti, preveč stiskati ali otipavati z rokama. Tako sadje začne potem na dotičnih mestih gniti. Priporočljivo je, da rabimo pri obiranju sadja koše, ki so znotraj pregrnjeni s platnom ali s kakšno drugo tkanino, ki preprečuje, da se sadje ob košari ne potolče. Sadje naj se v koš ne meče, temveč postavlja vanj narahlo z roko. To pa posebno spočetka, dokler je koš še prazen. A tudi pozneje postopajmo previdno, ker z metanjem se ne pokvari le dotični sad, marveč tudi ono sadje, ki je-že v košu. Na ročaj koša je najboljše privezati leseno ali železno kljuko, s katero lahko obesiš koš na vsako vejo. Ko je koš poln, ne smeš ga izprazniti na ta način, da sadje v drugi koš kar presuješ. Prestavljaj ga tudi sedaj kolikor le mogoče z rokama. In to čim bolj polagoma. Najboljše je, da že v sadovnjaku takoj spraviš sadje v one posode ali koše, v katerih misliš blago postaviti na trg. Za prevažanje sadja po železnici in sploh v daljne kraje so najprimernejši majhni koši. Prav posebno velja to za sadje, ki se rado zmehča in pokvari. Med to spadajo posebno črešnje, češplje, smokve itd. Navadne ]abolke se pošiljajo bolj pogostoma v večjih košarah ah pa tudi v sodih. Tako razpošiljanje ne velja za. plemenitejše vrsle jabolk, kakor so rožmarinke, kalvili itd. Prav fino sadje naj se zavije v svilnat papirček in- lepo zloži v leseno posodo ali papirne trakce, da se na poti v košu ne premetava. Sploh pa moramo vedeti, da čim o-kusnejše znamo sadje spraviti in ga ponuditi na trgu, tem več in tem boljših odjemalcev si pridobimo. Poljedelstvo. Ing. Čok Andrej: O UMETNIH GNOJILIH. (Nadaljevanje,! 2. Podskupina čiščenih prirodnih soli, običajno s 30—31 odnosno 40—41% kalijevega okisa, je v bistvu le toliko važnejša od 1. podskupine, ker vsebuje v sebi več odstotkov kalija z mnogo manj odstotkov magnezijevih škodljivih soli in tudi manj kuhinjske soli. To je predvsem produkt (izdelek) nemških tovarn, ki čistijo stassfurtske surove soli. Te čiščene soli so se obnesle mnogo bolje nego surove. Njih prevoz je bolj ekonomičen, ker so koncentrirane. Sicer pa tudi te kalijeve soli tvorijo na težkih apnenih in nepropustljivih zemljah, ker vsebujejo klor, spojine, ki so nekoliko škodljive nekaterim rastlinam, kakor smo to omenili že pri podskupini surovih soli. ludi kalijev klorid iz tretje podskupine, podskupina rafiniranih kalijevih soli, se radi vsebovanega klora navadno rabi le za sladkorno ali krmsko peso, ter krmsko koruzo, in še to le, ako se ti pridelki nahajajo v lahkih zemljah. Na vsak način bomo pa trosili za tobak in za krompir kalijev sulfat, ker nam ta da pri teh rastlinah najboljši uspeh izmed vseh kalijevih gnojil. Važno je še pripomniti, da bomo trosili na težkih zemljah, ako že ne moremo gnojiti dovolj z domačim gnojem, ki vsebuje razmeroma z drugimi hranilnimi snovmi največ kalija, vedno le najrajši kalijev sulfat odnosno visoko odstotne kalijeve soli. Na ta način dobi zemlja pri enaki množini kalija mnogo manj škodljivih soh, nego če bi tam trosili nizko odstotne ah surove soli. Razume se pa samoobsebi, da je tudi tukaj merodajna cena gnojila samega in pa konečni uspeh dotičnega gnojila. Kalijeva gnojila trosimo vedno pred setvijo. Če jih trosimo istočasno s setvijo, škodijo semenu, ker ovirajo kaljenje. Trosimo pa ta gnojila tim preje, surove soh že v jeseni, čim manj odstotkov kalija vsebujejo. Množina, kalero trosimo, je odvisna od raznih činiteljev. Na splošno pa zadostuje k okopavinam 100 do 120 kg kalija (kot okisa) in k drugim rastlinam - žitnicam 70 do 80 kg letno in na 1 ha. — (Dalje.) G. F.: ČISTILNIK IN VEJAVNIK 7.A ŽITO. Praksa je pokazala, da ni dovolj, pko se žito lepo omlati in spravi. Treba ie tudi zanj takrat, ko je v shrambi, vedno skrbeti, da se ne izpridi in pokvari. Ni uspehi, ki jih dosegajo umni kmetovalci, pospešujejo širjenje teh strojev. Čistilnik je tako ustrojen, da prihaja iz njega posebej popolnoma očiščeno žito, posebej zopet nesnaga. Zavedlo nas bi predaleč, ako bi hoteli stroj docela opisati. Priobčeni sliki nam kažeta, kako izglodata približno ta stroja, od ka-lerih služi prvi izključno za čiščenje žita, drugi pa deli žito po debelosti zrnja. In da je ta druga okolnost nad vse važna, je tudi izven dvoma. Dočim se imenuje prvi stroj čistilnik, pravimo drugemu stroju vejavnik. Čistilnik za žito. dovolj, da vzameš žito iz najlepšega kupa za setev, danes se moraš že poprej potruditi, da boš imel za setev res takšno seme, ki ti bo uspelo. Previdnost in pamet ti narekata, da izbiraš pravzaprav seme že no njivi, a dej ga potem tudi brečistiš in preseješ s stroji, ki jih je moderna tehnika ustvarila tudi za to polje kmetijskega gospodarstva. Senic, ki je prečiščeno in obde-ono s čistilnikom, ti bo dalo lepo žito s polnim, težkim klasjem. In za tem vendar mora stremeti vsak napreden kmet; do se njegov trud čim bolj iz-bloča, kolikor je to odvisno od bjega. Danes je žitni čistilnik že ^beljan na vseh večjih poljedelskih obratih. In očividni Dr. Perušek Malija: KORUZNI MOLJ. Ta škodljivec koruze se je v z-adnjiii letih že precej razširil tudi v naših krajih. Sicer škoda, ki jo povzroča, ni ravno velika, vendar stalno narašča in lahko postane še občutna. Marsikateri posestnik tega škodljivca še ni niti opazil. Cc se pa koruzno polje natančno opazuje, se kmalu vidi, da je precej rastlin napadenih po tem škodljivcu. Napadene rastline se navadno že od daleč spoznajo po tem, da je steblo prelomljeno. Stebla se prelomijo na tistem mestu, kjer jih izjeda gosenica koruznega molja (črv), in sicer se to zgodi navadno najprej na vrhu, potem tudi nižje. Ako si ogledamo rastline bližje, vidimo pri kolencih okroglo luknjico in kupček belkastih goseničnih odpadkov. Metulj leta meseca junija. Barve je rumenkaste, srednja krila imajo rijaste lise. Dolžina metulja znaša okrog 1.5 cm, razpeta krila merijo 3 cm. Samica, ki se razlikuje od samca, zleže posamezna jajca tik nad kolenci. Po 14 dneh se pokažejo gosenice, ki takoj prevrtajo bil in izjedajo stržen v smeri navzdol. Gosenica postane dolga 2 cm, je gola in se sveti, spodaj je belkasta, na hrbtu sivo-rjava in ima temno črto, glava je črno rjava. Gosenica pa ne razjeda samo bilk temveč gre tudi v stroke in se loti včasih tudi koruznih zrn, ki jih razjeda od znotraj. V bilki prodre do korenine, kjer prezimi in se zabubi šele v maju prihodnjega leta. Napadene rastline se začno sušiti in često se stroki ne morejo razviti. Ker se izjedena stebla navadno prelomijo, leže večkrat že razviti stroki na tleh in se pokvarijo. Slednjič pa oškoduje gosenica, kakor smo že zgoraj omenili, stroke tudi direktno s tem, da jih razjeda. V svrho zatiranja škodljivca naj se napadena stebla takoj porežejo in porabijo za krmo, jeseni pa se naj sežgo strni. Toda ta način zatiranja je zamuden in včasih celo nemogoč. Zato so začeli misliti v Ameriki na to, kako bi mogli na drug uspešnejši način pobijati tega škodljivca. Ker zavzema kultura koruze zelo važno mesto v narodnem gospodarstvu Zjedinjenih držav, so se tam z ameriško velikopoteznostjo lotili tega vprašanja. V ta namen je poslalo poljedelsko ministerstvo strokovno komisijo v tiste kraje Evrope, kjer se prideluje večja množina koruze, t. j. V Francijo, Italijo, Madžarsko, Rumunijo in tudi v Jugoslavijo, da prouči na licu mesta razvoj in življenske pogoje koruznega molja in njegovih parasitev v teh krajih. V novejšem času skušajo namreč zatirati razne škodljivce s pomočjo njihovih parasitov, ki se vzgoje umetnim potom v veliki množini. Tako upajo tudi ameriški strokovnjaki, da se jim posreči vzgojiti parasita, s katerim bodo uspešno zatirali koruznega molja. Dosedaj so našli že več vrst. (Ena vrsta je znana že dalje časa, in sicer se nahaja na Oger-skem.t Slednjič še omenim, da koruzni molj ne dela škode samo na koruzi, ampak živi tudi na drugih rastlinah, kakor na hmelju in kanoplju. — »Kmetovalec« (Ljubljana). — r — n: UPORABA UMETNIH GNOJIL ZA TRAVNIKE. Zakaj pač moramo gnojiti? Gnojiti moramo, da damo zemlji spet onih redilnih snovi, ki smo jih odvzeli s pridelki. Poskusi so dognali, da je treba na en ha travnika potrositi vsako leto 30 kg dušika, 30 kg fosforove kisline, 80 kg kalija in 50 kg apna. Seveda te številke ne odgovarjajo točno za vsak slučaj, ker je odvisno od zemljišča in drugih činiteljev, koliko in katero gnojilo je zn dotični travnik najprimernejše. Travnikom, ki so bili dosedaj zapuščeni, moramo dati več umetnih ali naravnih gnojil, kakor onim, ki smo jih redno gnojili. Tako naj bi trosili za prvo gnojenje na 1 ha = lO.OOO m2. a 1) tomaževe žlindre 100 kg, 40% kalijeve soli 250 kg, žveplenokislega amonjaka 300 kg ali a 2) 700 kg superfosfata, 40% kalijeve soli 250 kg, 300 kg apnenega dušika. Za redno gnojenje vzamemo na ha: b 1) lomaževe žlindre 600 kg, 40% kalijeve soli 200 kg, žveplenokislega amonjaka 150 kg ali b 2) 200 kg superfosfata, 40% kalijeve soli 200 kg, 300 kg apnenega dušika. Umetna gnojila označena pod a 11 in b 1) smemo mešati, tomaževo žlindro s 40% kalijevo soljo neposredno pred u-Porabo. Žveplenokislega amonijaka pa ne smemo mešati nikdar s tomaževo žlindro, pač pa smemo vedno mešati 40% kalijevo sol z žveplenokislim amoniakom. Gnojila, označena pod a 2) in b 2) (superfosfat) smemo mešati vedno s kalijevo soljo, superfosfata z apnenim dušikom pa nikdar. Navadno manjka našim travnikom tudi apna. Apno je namreč tudi važno gnojilo, ker pospeši razkroj organskih tvarin. Mrzla in težka zemlja postane rahlejša in bolj gorka. Zato je jako u-mestno, da uporabljamo apno skupno z drugimi gnojili. Ako uporabljamo na ne-apnenih travnikih tomaževo žlindro mesto superfosfata ali apneni dušik mesto 'žveplenokislega amonjaka, ftega gnojila ne uporabljamo na kislih zemljah) smo s tem dodali travniku že precejšnjo količino apna. Zato so tudi mnogo vidnejši uspehi na pognojenem zemljišču, kjer manjka apna, ako uporabljamo eno ali drugo omenjenih gnojil. I udi apneni prah, ki ga dobimo pri apnencah in ki je mnogo cenejši od apna, lahko uporab-jamo v to svrho. Na ha vzamemo 15 g apnenega prahu, kar zadostuje za do-bo 5 let. Apnenega prahu ne moremo mešati s superfosfatom, niti z žveplenokislim amoniakom; mešati pa ga smemo z apnenim dušikom, tomaževo žlindro in s kalijevo soljo, pa le neposredno pred uporabo. (Glej tudi članek: Skrb za živino — skrb za travnike v 2. štev. letošnjega »Gospodarskega vestnika«.! ŽITNI RILČKAR ALI ČRNI ŽUŽEK Med žitom najdemo zlasti na dnu in v kotih vse potno malih, podolgaslih črnorjavih živalic. To je tisti mrčes, ki dela tudi moljavo živo in ki ga naši ljudje napačno molj imenujejo. Ta škodljivec, ki povzroča pri žitu v shrambah največjo škodo, je žitni rilč-kar ali črni žužek (Calandra granaria). Ta hrošček je komaj 5 mm dolg, črno-rjav in valjast. Glavo ima podaljšano v nekoliko upognjem koničast ritček. S tem rilčkom navrta luknjo v žitno zrno in položi vanjo jajce, iz katerega se izvali breznoga bledorumena ličinka. Ta ličinka '(črviček) izje vso moko, tako da ostane sama lupina, v kateri se potem zabubi. Iz bub'e se izleže nov hrošček, ki nadaljuje svoje pogubonosno delo. Ker se ta mrčes neznansko hitro razmnožuje (ena samica zaplodi na leto 60.000 hroščev) in ker se škoda tako hitro ne opazi, spada ta žužek med najškodljivejši mrčes, ki je že mnogokrat uničil cele žitne zaloge. Da se te nadloge ubranimo, je potreba posebne pozornosti. Shramba za žito mora biti zračna, suha, snažna in kolikor mogoče hladna. Žito je spraviti v žitnice popolnoma posušeno in paziti je, da se ne ugreje. Kjer je dana možnost, da se hrani žito razgrnjeno po tleh v plasteh, v katerih ga je mogoče večkrat z lopato premetati, nima škodljivec tako ugodnih pogojev za svoj razvoj in zato tudi ni tako nevaren. Vse drugače pa je, kjer se žito shra-njuje v običajnih kaščah, bodisi lesenih ali zidanih. Tam je žito navadno na debelo nasuto po predalih, skrinjah ali zabojih. Ker v taki shrambi ni zadostnega prepiha, se mora žito zračiti na ta način, da ga večkrat na leto premešamo. Preden to delo opravimo, moramo izpraznjen predal temeljito očistiti. Pri koruzi se obvarujemo tega zla najbolje s lem, da ohranimo do porabe storže neorob-kane. Če pa imamo molje že v žitnici, tedaj se moramo takoj lotiti deta, da se tega zla iznebimo. Priporočajo se raz- ni pripomočki, ki so vsi več ali manj pomankljivi. Še največ izda zažvepljanje praznih predalov z žveplenim dimom, preden jih napolnimo. Najbolj preizkušeno sredstvo je tole: Kakor hitro opazimo, da je žito od žužka napadeno, ga prerešetamo na primernem rešetu, skozi katerega pada mrčes v podstavljeno pločevinasto posodo, iz katere ne more vun, da bi se razlezel in prišel zopet nazaj med žito. V to nam prav dobro služi n. pr. navaden bakreni kotel, v katerem pokončamo zalego pozneje z vrelo vodo. Žito pa je prezračiti na ta način, da ga raz- grneno na solncu. Tam naj ostane toliko časa, da se izgubi poslednji žužek. Na to spravimo žito nazaj v dobro očiščen predal. Dobro pa je, da žito še prej prevejamo na čistilnem mlinu. S tem odstranimo napadeno zrnje in mešičke, v katerih je skrita zalega. Še boljši način spraviti mrčes in zalego iz žita je pa ta, ki ga ppravljajo skrbne gospodinje, preden dajejo žito v mlin. Žito je izprati v vodi in neprestano mešati, da splavajo hroščeci in vsa napadena zrnja na vrh. Na to jih z roko odstranimo. Seveda moramo tako žito zopet temeljito osušiti. Gozdarstvo. Šuligoj Slavko: GOZDNI ŠKODLJIVCI V ČLOVEŠKI PODOBI. Sekira poje svojo pesem — nepremišljeni njeni mahljaji uničujejo gozdove. Vedno se sliši »to in to nedeljo po maši ali večernici dražba le in te parcele — celega posestva« celo. Kaj je temu vzrok? Mož, slab gospodar, ima gozd in kmetijo. Vsled visokih cen lesa začne trebiti gozd. »Saj je v njem še dosti naraščaja«, si misli. Seveda, ne da bi preračunal, koliko mu dorasle v doglednem času novega. Z lepimi denarci, ki jih vdobi za posekana debla, kupi 'konje — težke. Pozornosti ne obrača tnnogo na njih čvrstost — več na lepoto. Prvo, drugo, tretjo nedeljo, na praznik napreže z velikim ponosom voziček in hajdi s konji v sosedne vasi, dostikrat v diru bodisi v klanec ali nizdol, pobahat se k znanim krčmarjem. Da bo imel s konji boljšo srečo, se čuti dolžan, plačati za iiterček vina. Prijatelji njegove vrste se mu pridružijo in pridruži se prvemu literčku tudi drugi, tretji, četrti, brez konca. Da ne bo zamere pri ostalih krčmarjih, mora pri njih nadaljevati pričeto pot. Seveda vse s ponosom na svoje konje in na namišljeno bogatijo. Kdaj in v kakšnem stanju se vrne domov, je vsakemu znano. V pondeljek leži. Okoli žene se hlini in jo tolaži z besedami »saj gozdovi naši ne propadejo«. Drugi dan pošlje hlapca ali najemnika v gozd po par debel, ne da bi mu zabičal v glavo, katera naj poseče. Hlapec, posnemajoč svojega »skrbnega« gospodarja, meni nič tebi nič odseče deblo, mesto pri tleh, v višini pol metra in pusti ga pasti, kamor hoče. Če polomi 3 ali 5 mladih gozdnih drevesc,, kaj zato — saj je še drugih dovolj! Njegov sin pa, mesto v šolo, odpre-že zamazano in neočiščeno sivko, in hajdi na pašo proti gozdu s sosedovim govedom. Sosed si misli: po ceni imam pastirja! Koliko škode mu pa napravi, tega ne opazi. Živina pod nadzorstvom tega malopridneža, ki, mesto oprav-Ijati službo pastirja, išče ptičja gnezda, p’osebno od koristne žolne, katera uničuje toliko škodljivega gozdnega mrčesa, udere v gozd in hlasta po sočnih gozdnih mladih drevescih, mnogokrat namenoma zasajenih za naraščaj. Hčerke tega gozdnega posestnika jo skrivoma uberejo z istovrstnimi deklicami v bližnji igličasti gozd po steljo. Z železnimi grabljami do golega podrgnejo igle, ki so padle z dreves, katera so posadili s trudom napredni gospodarji z namenom, da preobrazijo goli svgt, Mlajši sinko, dober plezalec, pa gre s staro mamo dnevno v umetno zasajen igličast gozd po vej za kurjavo, ker se gospodarju zdi škoda časa, iti v ta namen enkrat v oddaljeni višji gozd po bukovine. Sinko spleza na drevo in udriha s sekiro po vejah. Stara mama, skoro Prisiljena, skrivaj pobira in odnaša. Ker je veliko takih posnemovalcev, kmalu razredčijo gozd. Burja pritisne in najde kmalu pot med golimi drevesi ter v kratkem času odnese ostalo prst, hatero v obsekanem gozdu kaj rado poišče in izsuši solnce. Ni čuda, da mora sčasoma radi takih dejanj posestvo na boben in ni čuda, da se naravno in umetno pomlajeni gozdovi na ta način pokončujejo in brezuspešno pogozdujejo z ozirom na preobrazbo golega sveta. Gozdni posestniki! Opuščajte taka dejanja. Ako ne boste imeli več pozornosti in skrbi takim nerednostim, ki se vršijo dnevno v vaših gozdovih, bodite prepričani, da boste občutili kmalu zle posledice: ostali boste lastniki gozdov le z imenom! Gozdar, ne zanašaj se preveč na sekiro! Ako ne boš dobro preračunal, koliko ti doraste novega lesa, zapiši si vnaprej bodoče dolgove! Gozdar, če ne moreš sam v gozd, pazi koga pošlješ, da ti pravilno odreže ali poseka odločeno drevo. Pazi prav posebno, da ti pri delu ne poškoduje bližnjega naraščaja. Vrtnarstvo in Nardin Anton (Rim): OHRANJEVAN]A PARADIŽNIKOV V NARAVNI OBLIKI. Imamo več načinov za ohranjevanje Paradižnikov v naravni obliki čez zimo. Naj opišem onega, ki se mi zdi prav pri-Prost. Paradižnikov je mnogo sort. Izmed teh sort se daste čez zimo uspešno zveži V zimskem času pojdi in zboljšaj si pašnike, da ti ne bo treba poleti zagnati živino v gozdove! Vedi, da je tudi paša živine del zatiranja mladih gozdov! Postavi si za cilj, da vsako leto pomladiš posekane lehe in vsaj nekaj golega sveta zasadiš z gozdnimi drevesci. Tega ti gotovo ne manjka. Posestniki, uredite si dobro hleve in gnojišča! Kaj dosežete s tem? V dobro urejenih hlevih porabite manj stelje. Res, da s tem pridobite manj gnoja, zato pa tem boljšega. Pomnite, da gozdovi, v katerih preveč izkoriščate steljo, vam ne bodo preobrazili tal! Nastopite strogo tudi proti tistim, ki skrivaj grabijo steljo iz igličastega gozda in ki skrivaj obsekujejo veje in s tem popolnoma uničujejo načrte umnih posestnikov, uničujejo njih namene za preobrazbo kamenitega sveta v rodovitno, hu-mozno zemljo. Še nekaj! Sedaj je čas, da zabičate v glavo pastirjem, da ne netijo ognja v bližini gozdov, da ne palijo stelje v njih. Vsako leto se čita o novih gozdnih požarih, o miljonskih škodah, ki jih večji-del povzročijo slični nevedneži. Gozdni uslužbenci, gozdni posestniki! Nastopite vendar enkrat resno proti takim gozdnim škodljivcem v človeški podobi, ako imate le količkaj smisla za napredek gozdarstva. Ne bodite tudi vi istih misli, kot oče, ki je reke! svojemu sinu: »Če hočeš imeti gozd, sadi si! Kolikor sem ga jaz podedoval, bo zame doVolj«. cvetličarstvo. ohraniti posebno dve sorti: kralj Humbert in Lukulus. Lukulus se razločuje od drugih v-tem, da ima plodove drobne, okrogle in gladke in da plod visi na Steblu kot nekak grozd (6—10 plodov). Meso je bolj tanko. Kralj Humbert se razlikuje od te sorte po tem, da so plodovi jajčasti, jako meseni in trdi. Ako jih hočemo ohraniti čez zimo sveže, ne potrgamo vsak plod za se, temveč odrežemo vseh 6 — 10 skupaj tedaj,' ko prva dva začneta zoreti. Ako bi pustili, da nam več plodov dozori, bi s tem nič ne pridobili, ker potem posamezni paradižniki jako radi odpadejo. Ti grozdi se obesijo na žico, vrv ali tudi na rogovile vej, da visijo vsak zase; tako pripravljene denemo v zračno in suho shrambo (podstrešje — lopa — skedenj), kjer po zimi ne zmrzuje. Vsako toliko časa pogledamo, ali jih je mogoče napadla gniloba. Če se je to zgodilo, nemudoma odstranimo vse napadene; dobro je, da odstranimo tudi one v bližini teh. Tudi je umestno, da jih včasih nekoliko zažveplamo proti plesni. Seveda zgubijo taki paradižniki mnogo na vlagi, zato pa imamo sveže paradižnike lahko še meseca februarja in marca. — r — n: v MEŠANEC. O mešancu — gnojni zemlji ali kompostu — se še vse premalo govori in piše. In vendar je to izvrstno gnojilo, posebno za nekatere rastline, ki potrebujejo lahko dovzetne hrane. V dobro preperelem mešancu se nahajajo hranilne snovi v taki obliki, da ne škodujejo rastlinam, tudi če jih vanj posadimo. Brez mešanca ni mogoče izhajati vrtnarju; rabi ga namreč za gnojne grede ter cvetlice, ki jih posadi bodisi v lonce ali na gredice in pa za one raslline, ki ne prenesejo gnoja. Pa tudi sadjerej-cem, poljedelcem, vinogradnikom in živinorejcem služi kot jako pripravno gnojilo. Za peščene travnike je namreč mešanec nenadomestno gnojilo, ker z njim pomnožimo humus, oziroma zde-belimo rodovitno plast zemlje. V poštev pa pride tudi za druge travnike, sadovnjake, vinograde in lahko dostopne pašnike. Mešanec napravimo iz raznih kuhinjskih, kmetijsko - gospodarskih in obrtnih odpadkov. V poštev pa zlasti pridejo: smeti, kosti, saje, pepel, drobiž iz drvarnic, gnoj, ki ga lahko utrpimo, listje, slama in še ne dozorel plevel; kajti plevelno seme ostane več let kalji-vo. Korenine pernic, in preslic ter korenine zlatic; korenine drugih podobnih rastlin, ki imajo v sebi močne življenjske sile, moramo prej na solncu dobro posušiti in še le nato uporabiti za mešanec. Nadalje pridejo v poštev grozdne tropine, rogovina, cunje, stari čevlji in odrezki usnja, cestno blato in blato iz jarkov, ribnikov in grap, ostanki karbida in apneni prah, ki ga dobimo prav po ceni pri apnencah. Ako pa jemljemo v to svrho cele kose apna, jih je vlagati na kup; ki ga pokrijemo z zemljo, da razpade apno in še-le tedaj ga uporabljamo. Apno namreč veže škodljive kisline v njem in pospeši hitrejši razkroj organskih tvarin. Fračje in rožje, ki ga ne uporabljamo za kurivo, sesečemo na kratko, da nam pri premetavanju mešanca ni v napotje. Za mešanec pa ni umestno uporabljati premogovega pepela in tudi ne rastlinskih delov, okuženih po nalezljivi bolezni, n. pr. močno od rije napadene slame, po gnilobi napadenega sadja, in sličnega, ker bi to škodovalo zdravju rastline. Najboljše napravimo, če takšne stvari sežgemo ali pa zakopljemo globoko v zemljo. Če pa hočemo mešanec izpopolniti, mu dodamo med premetavanjem umetnih gnojil, thomasove žlindre in kalijeve soli ali kajnita. Omenjene stvari spravimo nato plast za plastjo na nepropustna tla, če mogoče blizu gnojišča, kjer naredimo do 214 m širok in poljubno dolg nasip, ki se na vrtu le malo zoža. Kup naj ne bo čez 1 m visok tako, da ima zrak lahko dostop do spodnje plasti. Med letom ga večkrat zalijemo z gnojnico ali stranišmco (tudi s pomijami, ki jih ne uporabljamo). Da pa se omenjeni tekočini in dežnica lažje stekajo vanj, naredimo proti sredini kupa po dolgem udrtino. Na leto ga 3-krat premetamo in sicer: spomladi, poleti, oziroma v jeseni m po zimi tako, da pride spodnja plast na vrh in obraino. Kajb zrak, vlaga, toplota in zmrzal delujejo na tvarine tako, da sprstene in se popolnoma razkrojijo. Ako tako gojimo mešanec, je v 2 letih gotov in pripraven za uporabo. Davki in Gorkič France: ŠE ENKRAT TOČA IN DAVKE V zadnji številki Gospodarskega vestnika sem objavil odgovor finančnega ministra Volpi-ja, v katerem je izjavil, da italijanska davčna zakonodaja ne Pozna davčnih olajšav, ki so utemeljene vsled vremenskih nezgod. Odgovor na sploh ni vzbudil v celi prizadeti italijanski javnosti pravega razpoloženja in u-mevanja v zmislu ministrovem. Goriški kmetijski urad, ki se vedno prav živahno giblje, je kot dober pozna-vatelj dejanskih razmer smatral za umestno in potrebno, da skliče zastopnike onih krajev v deželi, kjer je toča uničila pridelke oziroma kjer so tudi druge slabe vremenske razmere vplivale na letošnjo letino. Sestanka, ki se je vršil prve dni avgusta, se je udeležilo lepo število posestnikov. Posebno dobro so bila zastopana naša Brda in to iz povsem umljivega razloga: naši Brici so letos vsled toče izgubiti vse. Na sestanku so poročali razni govorniki o neznosnem položaju, ki je nastal radi vremenskih udarcev, in zahtevali, naj vlada pomaga težko preizkušeni pokrajini z odpisom davka. Bila je sprejeta v tem zmislu sestavljena resolucija, ki jo je posebno odposlanstvo predložilo prefektu furlanske Pokrajine v Vidmu. Prefekt je deputaciji Zagotovil svojo podporo in zanimanje za ugodno rešitev zadeve. Na prefektova Zagotovila so se izdala navodila glede Prošenj za odpis. Kdor hoče poskusiti, da doseže odpis davka, mora predložiti potom županstva pristojnemu davčnemu uradu pro- Pred uporabo ga presejemo, da morebitne nesprstenele dele uporabimo za drugi mešanec. Da bomo imeli na razpolago vsako leto kup mešanca, moramo spravljati tvarine vsako leto posebej. Tako moramo ravnati leto za letom. pristojbine. šnjo na kolkovanem papirju za 2 liri. Prošnja se mora vložiti najkasneje 8 dni potem, ko je toča razbijala. V njej naj se točno označijo prizadele zemljiške parcele, za katere se želi odpis davka, njih obseg in način obdelovanja; označi naf se tudi povprečno povzročena škoda v odstotkih. (N. pr. ako je kdo pridelal v normalnih letinah 20 hi vina, a mu je letos toča razbila vinograd tako, da pričakuje le 10 hi vina; naj zapiše, da je dohodek zmanjšan za 50%.) Upati na morebiten odpis davka smejo pa le oni, ki jim je toča razbila nad eno četrtino (25 %) pridelka. Ta okol-nost, da znaša škoda vsaj eno četrtino, naj se v prošnji izrecno poudari. Praktično bi ta navodila le malo pomagala, ako bodo davkarije strogo gle dale na rok 8 dni. Ker so ravno davčni uradi do sedaj zanikali vsako možnost odpisa, kakor jo je tudi finančni minister zanikal, vsled česar je rok 8 dni že davno potekel, naj vsi oni, ki upaio^kljub temu predložijo prošnjo za odpis. # * * , Želeti je, da ne ostane pri vsem tem le pri besedah in obljubah, temveč da se v resnici tudi nekaj napravi, ker naše ljudstvo je vsled neprestanih vremenskih nezgod res vredno pomoči. Toča je oklestila večino vinogradov, potem je neprestano deževje hudo škodovalo pridelkom, sedaj pa brusi že štirinajst dni po nekod burja, ki je popolnoma izsušila zemljo, žuga torej še suša. Ali ni pri leh razmerah pomoč nujna? Rabite OREHOVE TROPINE, najcenejše močno krmilo! Gospodarski koledar. SEPTEMBER. Poljedelstvo: Mnogokrat odtrgavajo predčasno listje krmske pese, kar je v veliko škodo razvoju in rašči pese. Poskusi so dokazali, da je pridelek in re-dilnosl pese, kateri se listje Irže manjši nego pri pesi, ki se ni obtrgavala. Islolako se je dognalo, da da turšica zo eno petino manjši pridelek, ako se ji poreže deloma listje ali celo vršiče. Vršiče poreži s stebel k večjemu šele takrat, ko ja začelo spodnje turšično listje dobro rumeneti. — V tem-mesecu se izorje in spravlja krompir. — Ta mesec se posebno v goratih in bolj hladnih krajih poseje ozimino žito (pšenica, rž in ječmen). Na vsak način skrbi, da pride ozimno žito pravočasno v zemljo, tako da se lahko še pred zimo dobro obraste. Le če se dobro ukorenini in obraste, lahko klu-'buje ozimno žito mrazu in mokroti. Za setev pripravi zemljo dobro in glej, da vseješ le zdravo, čisto, pravo, kaljivo, debelo, težko, polno in zrelo zrnje, ker le od takega smeš pričakovati dober pridelek. — V kapusnikih ali zeljnikih, kjer je kapus napaden po gosenicah kapusovega belina, uničuj gosenice. Živinoreja: Kdor krmi mlečnim kravam samo zeleno turšico ali pitnik, naj pomni, da nudi s to krmo kravam premalo beljakovinastih snovi. Zato naj po~ kladajo poleg pitnika tudi močna krmila, pred vsem orehove tropine, ki so najcenejše; dobijo se pri Kmetijskem društvu v Gorici ali pri Kmetijski družbi v Trstu. Pridatek tega krmila je potreben tudi vprežni živini, ki opravlja težka dela. Oskrbuj in krmi primerno močno breie krave in svinje, da se • izogneš zvrženju. Ne pokladaj jim pokvarjene in težkoprebavne krme. Krmi živini z vso previdnostjo takšna krmila, ki rada povzročajo napenjanje. Krmi dobro tudi kokoši ob času menjave perja, ki se vrši v tem času in traja navadno 6 do 8 lednov. Čebelarstvo: V tem mesecu začne jesenska paša na ajdi in žepku. Ko ta konča, smatramo lahko, da je čebelarstvo letos zaključeno. Čebelar mora začeti misliti že na vzimovanje. Njegova prva skrb mora biti ta, da bodo čebele imele dovoljno medu za zimo v panju. Čebelar mora pregledati vse panje in natančno ugotoviti njih stanje. Brezma-tične družine in slabiče je nemudoma združiti. Držanje takih panjev čez zimo je nezmiselno, ker od njih ne bo nikdar koristi. Če združuješ brezmatično družino z družino, ki ima matico, storiš lahko to brez skrbi, da bi tuje čebele ubile matico. Če pa združuješ dva slabiča, ki imata oba matice, pa dobro storiš, da matico zapreš v kletko. S tem jo obvaruješ morebitnega napada od pridruženih čebel. Pred združitvijo priškropi čebele z oslajeno vodo in zadimi jih nekoliko. V septembru je veliko os in sršenov, ki silijo v panje. Zato dobro storiš, da žrelo nekoliko zožaš. V tem mesecu je špekulativno pitanje zelo priporočljivo. Ž njim pospešiš zalego in s tem dosežeš veliko mladih čebel, ki bodo izvrstno prezimile. Pri špekulativnem pitanju pa moraš biti zelo previden, da ne privabiš roparic,. Kletarstvo: Pomni, da se trgatev bliža. Pripravi si vso potrebno posodo že. sedaj, da ti bo pri rokah, ko jo boš rabil. Čitaj članek: »Nekaj nasvetov za letošnjo trgatev« v današnji številki. Sadjanstvo: Tudi v sadovnjaku ni posebnega dela, razen obiranja dozorelega in rednega pobiranja odpadlega, črvivega sadja. Travništvo: Kosi se otava, ki bo, ako se posuši in spravi pri ugodnem vremenu, zelo prav prišla pri letošnjem ve-čjidel ob neugodnem vremenu košene-nem in spravljenem senu, ki je vsled tega slabe kakovosti. Vrtnarstvo: Seje se lahko še vedno zimsko zelje. Tudi zimsko endivijo, ki jo hočemo imeti bolj pozno, lahko pre- sajamo še prve dni meseca. Najbolj Primeren čas pa je zdaj za setev zimske solate. Ne sej je pa pregosto, da ne dobiš pretankih in prešibkih sadik. — Zeljnate rastline se v tem mesecu navadno Vprašanja Si. 58. — Na nekatera vprašanja gle-' de na kosilne siroje, o katerih smo pisali v zadnji številki, odgovarjamo, da Predstavlja naša slika večji stroj, ki pride v prvi vrsti v poštev v ravani na večjih Posestvih. Dobijo pa se kosilni stroji, v razni velikosti, tudi le za eno vprežno žival. Za hribovita tla bo kosilni stroj le težko uporaben. — Kdor bi želel stroj imeti, naj se obrne na Kmetijsko društvo v Gorici Via S. Giovanni 6/1, ali na I rža-ško kmetijsko družbo v Trstu Via Torre bianca 19. Št. 59. — F. A. V. 137. — Vi pišete: Kako se pravilno konzervira sadje (jabolka, češplje), koliko sladkorja se mora pridjati na vsak kilogram, kako je treba konzervirano sadje hraniti? Odgovor: Načini konzerviranja sadja so zelo različni: sušenje s posebnimi pripravami in na solncu, vkuhavanje v nepredušno zaprtih kozarcih in škatlah, kuhanje marmelade (pri posebno sladkih češpljah in dolgem kuhanju tudi brez dodatka sladkorja), vlaganje sadja v špirit, v rum in v močan kis. Kakor vidite, je načinov konserviranja sadja zelo veliko. Opisovanje posameznih načinov zahteva Posebnega članka, ki ga pa v današnji številki ne moremo priobčiti. Pa prihodnjič enkrat. Št. 60. - B. J. G. 72. - Vi prašate: •mam mlade trte 6. 7 in 8 let stare; petkrat sem jih škropil, a mnogo trt je, ki bledijo, dasi imajo grozdje, ki pa beli, kakor listje. Kaj naj napravim, da jih ozdra- Vim‘? ■ • KI Odgcvcr: Vaše trte bolujeio na bledici. Vzrokov tej bolezni je več. N. pr. sla-'i ^odlana, preveč apnena zemlja, stalna vlaga, itd. Ker nam ni torej Dovod bolezni znan, Vam ne moremo doti točne-r ^ nasveta, kako bi bilo trtam pomagati. lepo razvijejo. Še bolj rastejo, ako jih gnojiš z gnojnico ali pri pomanjkanju te tudi s straniščnico. Skrbi sedaj za zimsko zelenjavo, da ti ne bo manjkala, ko jo boš rabil. in odgovori. Vzroki so lahko različni v istem vinogradu, in celo v isti trtni vrsti. O tem se lahko sami prepričate, ker so gotovo nekatere trte zdrave, druge bolne. Št. 61. - P. A. R. 445. - Na Vaše vprašanje o pripravljanju kisa iz vinskih tropin prinašamo članek: Kis iz vinskih ‘tropin na 172 str. današnje številke. Št. 62. — I. P. — Pula in V. V. Šmarje: Na Vaši vprašnji, ali, kedaj in v kakšnem razmerju se bo vršila naknadna zamenjava onih avstrijskih kron, ki so jih davčni uradi zbirali marca meseca 1922, Vam sporočamo v sledečem odgovor, ki nam ga je dal zakladni oddelek finančne intendance v Trstu z dopisoma dne 17. avgusta 1926 št. 1563: »V rešitev Vaše vloge z dne 14. i. m. Vam naznanjamo, da do sedaj ni bila izdana še nikaka odredba glede na pošto-nanje s kronami, ki so bile zbrane meseca marca 1922.« Št. 63. — I. F. M. M. — Vi prašate: Kje lahko naročimo enega ovna in nekaj ovac, katere so boljše pasme; jezerske ali bergarhoške, kakšne so cene ovcam in ovnom, katere imajo finejša volno in več mleka, katere bolj redijo mladiče in katere večkrat plodijo? Odgovor: Opozarjamo Vas pred vsem na članek »Bergamoška ovca« v četrti številki in na odgovor št. 42 v šesti številki letošnjega Gospodarskega vestnika, jezersko ovco, ki pa ni mnogo različna od bergamoške, opišemo o pri liki v našem listu. , Goriški kmetijski urad je letos naročil za idrijski okraj več ovnov in ovac bergamoške pasme iz Clusone prov. Bergamo. Plačal je za vsako približno štiri mesece staro ovco 250 lir brez prevoznih stroškov. Prevozne stroške je v našem slučaju plačala furlanska živino- 186 rejska komisija. Radi lega Vam svduje-mo, da se obrnete na istrskega živinorejskega nadzornika, ki Vam mogoče pojde na roko pri naročbi in tudi pri plačilu prevoznih stroškov. Bilo bi na mestu, da poprašaie pri najbližnjem kmetijskem uradu - (Cattedra ambulante di ■agricoltura), kjer Vam bodo dali vse druge potrebne podatke in pojasnila, ki Vam jih mi ne moremo dati. Št. 64. — C. F. K. 18. — Vi ste nam ‘pisali: Imam že nad dvajset A. 2. pa- njev čebel. Rad bi si napravil nov oziroma povečal svoj stari čebelnjak. Prosim, iali bi mogel dobiti kje kakšno podporo ali pa kakšno posojilo na ampriizacijo? Odgovor: Za podporo bo pač težko. Mi Vam ne vemo svetovati. Pač pa bi se mogoče dalo dobiti posojilo kot »a-grarni kredit« za izboljšanje gospodarskih naprav. Posojilo bi bilo petletno in vračali bi vsako leto eno petino. Obrni-ne se za obširnejša pojasnila na Posojilnico v Šempetru na Krasu odnosno na Zadružno zvezo v Trstu. Št. 65. - K. Z. O. K. - Vi pišete: Radovedni smo, ali bi se dale na enak način kakor črešnje tudi sveže češplje zažveplati in potem zopet napraviti u-žitne? Odgovor: Treba bi bilo poskusiti: Stvar je teoretično mogoča, vendar je po mnenju strokovnjakov žveplanje svežih češpelj nepriporočljivo, ker bi te pri žveplanju vsrkale radi debele plasti mesa preveliko množino žveplene soki-sline, ki bi jo bilo potem težko odpraviti. Tudi iz zdravstvenih razlogov bi bilo žveplanje svežih češpelj bolj nevarno. Saj so že lansko leto kazali na higijen-ski razstavi na Dunaju naše briške olupljene češplje kot neužitne in zdravju nevarne, ker so prehudo žveplane. — O stvari pa se bomo še poučili. Št. 66. — H. F. B. — Imam travnik, ki je zelo na vetru in kremenastih tal. Ker se nahajajo na njem zelo slabe in ostre trave, bi ga rad pognojil z umetnimi gnojili. V kakšni meri in katera gnojila naj rabim? Odgovor: Morali boste pač prihodnjo spomlad posejati nekaj dobrih trav- natih semen po svojem travniku, ako hočete imeti dobro pičo. Radi gnojenja pa prečitajte na str. 178. današnje številke članek »Uporaba umetnih gnojil za travnike«. Št. 67. — G. F. B. — Vi pišete: Imam dva konja. Eden se mi je prehladil. Nekoliko pokašljuje. Je že štirinajst dni od tega. Bojim se, da ne bi dobil naduhe. — Drugi konj pa boleha že dalj časa na zadnjih nogah. Na eni nogi je pod skočnim členom rujavkasta krasta, velika kakor 5 stotink. Na drugi nogi pa se nahaja pod skočnim členom precej velika rujavkasta krasta. Nogi sta nekoliko o-tečeni. Konja čutilo bolečine. Kako bi odpravil ti bolezni? Odgovor: Ako se ni prehlad zajel preveč globoko, ozdravite kašljajočega konja na sledeči način: Kupite 10 dekagramov čistega terpentinovega olja. Pustite zavreti en liter vode, katero vodo denite v posodo za napajanje. Odmerite eno žlico terpentinovega olja, zmešajte to žlico olja v napravljeno vročo vodo, tako da se bodo začeli iz vroče vode dvigati terpentinovi sopari. Denite to posodo konju pred gobec tako, da bo konj vdihaval te sopare. Vrzite konju čez glavo konjsko odejo, da ta sopara ne bo mogla preveč uhajati, ter pustite, da konj vdihuje soparo dve minuti. Napravite/ to zvečer in denite potem konja v hlev. Delajte tako skozi osem dni. Vnetje in kraste pri drugem- konju izvirajo od prenemarnega negovanja in čiščenja. Kuhajte hrastov lub, ter operite potem dnevno z mlačno hrastovo vodo konju noge do člena. Potem noge dobro osušite z ne pretrdo cunjo. ‘ Kraste namažite z mazilom, katero dobite v lekarni na sledeči recept: Rp. Ugt. Plum-taunici 50.0 S. mazilo. Ker bi bilo nujno potrebno, da se zdravljenje nadzoruje, kličite živino-zdravnika, ako Vam naše navodilo ne zadostuje. — ic. Št. 68. - O. Z. P. pri R. - Vi pišete: Sejal sem več radiča. Takoj ko se ie prikazal iz zemlie, so mi ga pojedli pajki in majčkeni polži. Sedaj sem zopet sejal radič. Pa lakoj, ko se pokaže iz zemlje, mi ga pojedo pajki. Prosim Vas, da mi sveiujete, kaj mi je storiti, da odvrnem to golazen od radiča? Odgovor: Ni nam jasno, kakšnega škodljivca mislite pod označbo »pajki«. Prav gotovo je, da pajki ne delajo škode na komaj vzklilem radičn, ker niso rastlinojedci. Gotovo bodo polži, ki Vam delajo škodo. — Za pokončevanje polžev rabimo apno in cement. Eno teh dveh sredstev raztrosimo zjutraj zarana okrog grede in sicer dvakrat v presledku T4 ure. Ne smemo apna ali cementa trositi na gredo, ker bi z njima lahko škodovali radiču. Pač pa moremo porabljati ti sredstvi tudi na gredi, ako so na njej rastline posamezno sa-jene. — Na posajeno gredo pa postavimo izdolben krompir za vabo. Krompir pa moramo malo pokriti z zemljo. Tudi vlažni šopi slame so kaj primerni v to svrho. Vabe moramo vsak dan pregledati in polže uničiti, vabe same pa postaviti na prejšnje mesto. — Najuspešnejše pa zatiramo polže, ako jih vsak dan sproti pridno pobiramo. S tem dosežemo več kot z vsakim drugim sredstvom, ki se do sedaj priporoča za zatiranje polžev. — r. I rzne Vse pod tem naslovom navedene kmetijske potrebščine se dobijo zajamčeno pristne pri K me; tijskem društvu v Gorici, Via Craducci 6, drugo dvorišče, in pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, 'Via Torre bianca 19. Superfosfat. — Nikakih posebnih sprememb, popraševanje je še precejšnje. Dostavlja se naro* čeno blago redno, v pogojenih rokih. Tomaževa žlindra. — Kljub precej visoki ceni, ki jo ima to gnojilo, je popraševanje po žlim dri živahno, nad vsako predvidevanje. Vendar ne sprejemajo franeoske jeklarne novih naročil, ker je izvoz tega gnojila iz Francije prepovedan. Dnu gi trgi, ki so založeni s tem blagom, pa ne pridejo sedaj za našo državo v poštev. Bo pač treba rabiti Superfosfat mesto žlindre. Apneni dušik. — Trg popolnoma mrtev. V sedanjem letnem času pač se to gnojilo ne rabi Več. Žveplenokisli amonijak. — Enako velja tudi za to gnojilo. cene. Kalijeva sol. — Vsaktera'kupčija je ukinjena. 'Vzrok, kakor zadnjič. Modra galica. — Trg povsem mrtev.1 Orehove tropine. — Raba normalna. Cene si» lijo navzgor, ker tudi popraševanje raste. V naših hlevih se raba orehovih tropin mora popolnoma udomačiti. Seno in slama. — Cene se držijo. Vremenske razmere kažejo, da ne bo blaga primanjkovalo na trgu, dasi kakovost sena letos ni prvovrstna. Vino. — Popraševanje normalno. Cene se držijo z lahkim pritiskom navzgor. Predvideva se namreč, da bodo letbs vina po kakovosti manj vredna in da bo splošen pridelek pičel. Živina. — Ponudba živahna, a popraševanje bolj šibko1. Cene se držijo, a niso visoke in v pras vem razmerju s cenami mesa na trgu. Vosek. —■ Slov. čebelarska zadruga plačuje vosek do 16 lir za kg po kakovosti. Med. — Blaga ni. Kaže da bo tudi ajda po* polnoma odrekla. Cena krog 10 lir za kg na de* belo je primerna. Gospodarski drobiž. Sleparji z umetnimi gnojili pod ključem. — Poročali smo, da je vlada izdala Poseben zakon, ki grozi s kaznijo vsem onim, ki bi nepošteno ravnali pri prodaji umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin. 7. ozirom na ugotovljeno veliko brezvestnost trgovcev in dobaviteljev, ie bil tak zakon v državi skrajno potreben, ker le na ta način je mogoče braniti poljedelca pred veliko škodo. Ugodne posledice novih ukrepov se že kažejo. Dr- žavno pravdništvo v Mantovi je zaprlo nekaj takih sleparskih tičev, ki so prodajali kmetom ponerejena umetna gnojila. Ti falotje so: Moro Viktor iz Trsta, Peter Zemman in Leonid Finotti iz Verone ter Vinko Trapam iz Verone. Prodajali in prodali so v precejšnji množini neko umetno gnojilo, ki ni imelo najmanjše gnojilne vrednosti v sebi, kakor je dognala kemična analiza. Zaplenili so v zalogah teh trgovcev znatne množine ponarejenega blaga. Državno pravdnislvo je napravilo prav umesien korak, da je o teh sleparstvih obvestilo kmetsko prebivalstvo s posebno okrožnico in ga pozvalo, naj bo previdno pri nakupovanju svojih potrebščin. — Upajmo, da ne ostane ta prepotrebni zakon tudi drugod le na papirju, temveč da bodo oblastva postopala z vso brezobzirnostjo proti onim, ki hočejo s sleparstvom oškodovati našemu kmetijskemu gospodarstvu. Gospodarska vojna. — V zvezi z »žitno vojno« je vlada izdala celo vrsto ukrepov, ki stremijo vsi za tem, da se izboljša gospodarsko stanje v državi. Napovedala je splošno »gospodarsko vojno«. Med drugimi odredbami, ki naj pospešijo zmagoviti konec, vojne je tudi ta, da se zniža uvoz gradbenega mate-rijala iz tujine. V prvi vrsti pride v poštev omejitev uvoza tujega lesa, ki ga bo treba pri gradnjah nadomestiti z drugim gradivom. Pogozdovanje Krasa v reški pokrajini je prevzel na pobudo pokrajinske uprave poseben konzorcij, ki ga tvorita državna in pokrajinska uprava. V zalog za pogozdovanje prispevata država in pokrajina po 30.000 lir letno, skupno torej 60.000 lir. Vodstvo pogozdovanja je poverjeno gozdnemu odseku reške pokrajine, blagajno vodi pa pokrajinska uprava sama. Odlikovani nabrežinski kamnolomi. — V Turinu se je vršila mednarodna Stavbarska razstava. Med drugimi je razstavil na njej svoje izdelke tudi nabrežinski kamnolom »Cava Romana«, ki je dobil prvo darilo. Lep uspeh naših Nabrežincev. Povišanje količnika za ugotovitev vojne odškodnine. — Dosedaj je veljal za naše kraje za končno ugotovitev vojne odškodnine za stavbe povišek 450% na predvojne cene. Od 16. avgusta 1926 dalje znaša ta povišek 475%. Uvoz Italije v Jugoslavijo je znašal v letu 1925 svoto 1644 milijonov dinar- jev, to je 22% celokupnega jugoslovanskega uvoza. Enotno mešan kruh. — Pokrajinske tržne komisije so dobile nalog, da nemudoma ugotovijo vse zaloge bele moke v mlinih, pekarijah in slaščičarnah. Ako ugotovijo v enem ali drugem podjetju prevelike množine moke odredijo komisije, da mora dotični lastnik oddati del bele moke onim obratom, ki pogrešajo potrebne zaloge moke za izdelovanje mešanega kruha. Odlok o izdelovanju enotno mešanega kruha stopi v veljavo 1. septembra 1926. Ribji trgi. — Trgovina z ribami v državi je ogromna. A kljub temu niso bili še izdani enotni predpisi za ribje trge. Sedaj bo odpravljena tudi ta pomanjkljivost, ker se pripravlja poseben zakonski odlok, ki bo urejeval trgovino z ribami. Žitna bitka se bo letos nadaljevala. Res, da so vremenske razmere in nekatere druge okolnosti povzročile, da uspeh letošnje žitne bike ni popoln; priznati pa se mora,'da bi Italija morala uvoziti mnogo stotov več žita, ako bi ne organizirala lansko jesen obširno propagando za setev čimveč žita. Izkušnje prvega leta bodo gotovo pripomogle, da bo uspeh prihodnje žitne letine boljši. Za to pa se moramo pobrigati vsi. Izlet sadjerejcev v Massalombardo. — Kakor lansko leto, tako je goriški kmetijski urad organiziral tudi letos po-seDtn izlet sadjerejcev v Massalombardo, kjer je sadjereja na vrhuncu. Izleta se je udeležilo lepo število tudi naših timnih kmetovalcev, ki so se navdušeni vrnili domov s trdnim sklepom, da hočejo tudi oni na svojih posestvih gojiti sadje po vzorcih, ki so jih videli na izletu. V današnji številki nam radi pomanjkanja prostora ni mogoče podati obširnejšega poročila, ki smo ga neko-liko pozno dobili. Pa prihodnjič. Listnica uprave. — Zamudnim naročnikom, razpošiljamo tc dni opomine in poštne položnice. Prosimo, da se zastanki poravnajo. Tiskala odlikovana Narodna tiskarna — (1.—IX,—1926.) - Odgovorni urednik: Dominko Viljem. ili Pm levima pohišlva na Gorillmni ustanovljena leta 1897. Če si hočeš priskrbeti z malimi stroški dobro pohištvo, obrni se na staro tvrdko nto rescak, ki ima v zalogi na izbiro popolne sobe, bodisi fornirane ali iz različnega lesa, od najpriprostejših do najrazkošnejših. GORICA • Via Carducci št. 14. Domače podjetje. Trpežno delo. Cene nizke. c jonišKii uimsim posoiiuitr vpisana zadruga z omejenim jamstvom 0|0. Davek Gorica, Via Carducci 7, I- Lastno poslopje. — Križišže tramvaja. Najstarejši slovenski zavod v Gorici, ustanovljen leta 1883. Obrestuje navadne hranilne vloge po čistih 4 plačuje zavod sam. Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše. Sprejema vloge na tekoči račun. Daje svojim članom posojila na vknjižbo, menice in zastave, ter jim otvarja pasivni tekoči račun. Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17. Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne je urad zaprt i L - ■_l 'lil*- .. Umetna gnojila in kmetijske stroje dobite nalDolj po ceni pri Federazione Agraria Giuliana A. S. CENTRALA v TRSTU, Via Cesare Battisti 21: telefon št. 25-92 SKLADIŠČE : Ronchi, Cormons, Koper. Poravnajte naročnino za „Gosp. vestnik*