Petek
Ata, mama in še jaz smo šli takrat, ko je še bil, na sejem elektronike. Jaz sem se kras-no zabaval, kajti sem nabral tri kile prospek-tov in dvajset dek značk, poleg tega sta se pa še ata in mama konstantno kregala. Ko sta namreč pogledovala mikrovalovne pečice, ki so menda blazno fina stvar, saj daš notri krož-nik in šnicel, pa ostane krožnik mrzel, šnicel je pa pečen, se je mama začela razburjati kot hudič. Rekla je, da po svetu vsak dan po-gruntajo kaj novega, ona pa še vedno kuha na šporhet od stare mame, ki ji zažge vse po-tice (zaradi česar jo ata vedno zeza). Nakar se je razburil tudi ata in dejal, da so takšni sej-mi neumnost, saj razstavljajo vse mogoče, sa-mo tega ne, kako priti do denarja za vsa ta mogoča čudesa ... Mama se je še kar vrtela okoli pečice.
Potem smo gledali televizije. Ena je bila fina, ker je imela zraven cel kup igric. Pa fuzbal, pingpang in še kaj ter je bila poleg tudi ena pištola. Jaz, ki sem fohman, sem ta-koj ugotovil, da je to infra pištola za TV igri-co, ata je pa mami razložil, da to pač sodi k televizorjem. Ko je rekla, zakaj, ji je odgovo-ril, da z njo odženeš inkasanta, ker ti hoče pobrati naročnino za tako kriminalno slab program.
Mama je bila užaljena. To pa zato, ker je stric Rudi (ki mu je sestra) tudi inkasant in se zato vedno kregamo.
Sicef pa smo odšli domov. Mama je na šporhetu prismodila običajno večerjo, ata je s kladivom za zrezke prižgal televizor (pravza-prav se prižge kar v redu, samo slike ni brez lupanja), nato pa smo gledali eno zanič od-dajo. To pa je bilo tudi konec sejma elektro-nike.                                   ¦»