Št. 01.
V Gorici, v torek dne 4. avgusta 1908.
Izhaja trikrat na teden, ia sicer v torek, letrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana:
vse leto     ........15 K
¦/¦...........m »
V............5   ,
Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOČA" ima naslednje izradno priloge': Ob norem letu »Kažipot po GoriSkem in GradiJSanskem" in „&ailpot po IJublJani in Vrairjflklb -mestilfVdatje di^^. krat v letu „Voznl red žaeznlc,  pamifcov in poStnil «m".
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki- uljoi 5tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrsbek Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se raCunijo ho P^jjt-vrsiah 6e iskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, .'i-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
TeftaJ XXXVIII.
»Vae za narod, svobodo in napredek U   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v SosposH nlioi St. 7 v Gorioi v L nadstr Z arednilom jo mogoč-) govoriti vsak dan od 8. do 12-dopoljidne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo sena-haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarn i
Naročnino tu oglase Je plafiatl loco Gorica
Dopisi naj se poSUJaJo le aredniitva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n« »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniltvo,
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
>Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v raših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarzv Šolske ul., Jellersitz v NunsM ul., Ter. Leban na tekališču Jos-Verdi, Peter Krebelj^fcKapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Ifcpppi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 14g\v Trstu v tobakarai Lavrenčič na trgu della CaserrigJ/
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
T«i«fon it. 83. —
»Gor, Tiskarna« A. GabrSček (odgov. $ Pab6i6) tisk* in zal.
Ze odklanjajo zbližanje.
Na shodu »kmečke zveze" za goriški okraj v Gorici je imel dr, Brecelj daljši govor, v katerem je rekel med drugim:
'„Slišijo se neki glasovi o zbližanju izvoljenih poslancev vseh strank. Poznamo može, ki hočejo ostati za vsako ceno na vrhu kakor olje, naj bo spodaj voda ali kis ali hudičevo olje, Ne zamerimo jim tega, da hočejo varovati Svoje osebne koristi, pazili pa bomo, da se to ne zgodi na Škodo onim koristim, ki je imajo zastopati, namreč koristim kmečkega stanu. (Veliko odobravanje.) Če kdo, imajo »Kmečke zveze« iskreno željo, da se ljudstvo pomiri; da se poležejo strankarske strasti med kmečkim stanom, da se vsi kmetje združfjo in združeni nastopajo za svoje pravice. V ta namen pozdravljamo vsako prizadevanje, ki meri na to, da se doseže v deželi mir in sprava, toda le na podlagi enih načel, namreč slovenskih, krščanskih in demokratskih načel. Za osebne spletkarije se pa »Kmečka zveza« ne bo menila."
Kaj se to. pravi ? — Prav jezuitsko je govoril dr. Brecelj. Omeni zbližanje poslancev vseh strank, nato pa hitro i^ari na pristno klerikalno struno, da neki mož, j hočejo ostati za vsako ceno na vrhu, govori . osebnih koristih, klerikalci pa bodo pazili, da. koristi kmefikega stanu ne bodo trpele škode. — Če se res išče kako zbližanje, potem je pač skrajno neumestno, govoriti o možeh, ki hočejo biti na vsak način na vrhu. Če se išče zbližanje, daje povod temu pač le potreba, da bi bile naše vseobče koristi v deželnem zboru kar najbolje zastopane. Slovenski poslanci so v manjšini proti Lahom, ki pojdejo skupno proti Slovencem v vseh svojih laških rečeh in povsodi tam, kjer bodo prihajali Slovenci na dan s svojimi zahtevami, ki že od nekdaj ne ugajajo Lahom. Zbližanje bi moral dr. Brecelj le pozdravljati, toda mož se zvija in skriva z? koristi kmečkega stanu, ki pač niso bolj varovane, če Slovenci ne bodo hodili enotne poti v vseh vitalnih vprašanjih v deželnem zboru, marveč po pameti vsakega človeka se bo dalo več storiti za kmetske koristi, če se ne zamotava zbližanja.
Kar pripoveduje dr. Brecelj naprej o želji, da se ljudstvo pomiri, da se poležejo strankarske strasti, da se kmetje združijo, o
miru in spravi, je vse le strogo strankarsko, strogo klerikalno. Kajti pravi, da mir in sprava sta mogoča, ali le na podlagi enih načel, to je klerikalnih. O kakem zbližanju torej ni govora več, ampak o združitvi pod klerikalno bandero. Vsi naj se lepo podajo klori-kalcem, pa bo mir in sprava v deželi. Drugega miru in druge sprave ne poznajo; vsako bližan je pa odklanjajo.
Hvaležni smo dr. Breclju, da je povedal četudi zvito pa vendar dosti očito, da klerikalci niso za nikako zbližanje v deželnem zboru, marveč da hočejo hoditi svojo pot. Pripravljeni pa so za mir in spravo, ako se napredni poslanci lepo tiho podajo klerikalnim generalom. Skromne zahteve Imajo klerikalci!
Sedaj se bo gotovo mnogo govorilo o potrebi skupnega, složnega delovanja na strani slo ¦ venskih poslancev. Posebno živi bodo tisti, ki radi brcajo z jezikom na levo in desno ter dajejo dobre nauke.
Vsem pribijemo danes v spomin, d a s o klerikalci že odklonili vsako zbližanje. Dr. Brecelj je govoril zadosti razumljivo. Nekaj okoličnnskih klerikalnih kmetov je bilo tako zarukanih, da so ploskali dr. Breclju, namesto da bi mu bili povedali v brk, da po taki poti se dela proti kmet-skim koristim ter se še slabša gospodarska kriza, v kateri se nahaja naša dežela.
Glede na izpoved dr. Breclja pa povemo že naprej, da bomo strogo pazili na vsak korak klerikalnih poslancev ter bomo poročali sproti ljudstvu, kadar bodo delali proti koristim kmečkega stanu, zaslepljeni od svoje strankarske strasti. Nagajati hočejo in kovati kapital za svojo stranko, toda to jih utegne strmoglaviti popolnoma v prepad, iz katerega sejih je zadnjič le s težavo par rešilo.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Bllj. — človeku mora stisniti grenkoba srce, ako mora gledati in poslušati kaj takega, kar se godi tukaj pri  nas. Mladina,
petja željna, se je združila na poziv N. D. O. v krasen pevski zbor, ki naj bi deloval roko v roki s tamburaškim zborom, prihiteli so fantje in dekleta, vse je bilo navdušeno. Vrli pevovodja, g. Volarlč, je že začel podučevati, nihče ni mislil ne na liberalce ne na klerikalce. -— Kar je začel mogočni naš „botegar" in priznani abstinent Abram ropotati.
Pobožna mati, boječa Be za srečo svo jege sina, ki je bil tako pregrešen, da si je zaželel petja, je kar mrla svete jeze. Nagnala je sina s polenom, v sveti gorečnosti mu je prepovedala zahajati v ono „b res versko" društvo, kjer se ne spoštuje Njegove volje, samega g. Abrama. „ Pravzaprav bi morali zapreti in' kaznovati vse agrarce in liberalce v Biljah, ker delajo g^eh" — tako je končala svojo lekcijo in jo podprla s par poleni in kamenjem. — Kam smo prišli V Tercijalke stare in že napol v grobu divjajo kot zveri, fanatizem je zavladal med sveto vojno, ljudi gonijo v cerkev in na božje poti — in v Aleksandri jo. Naj bi raje pogledal g. kurat za kulise življenja svojih tereijnlk in svojih vernikov in grajal izpred oltarja dejstvo, da je večina naših žen in deklet v Aleksandriji, do pobegne žena možu, da žive naša dekleta precej svobodno, da ne povemo več, tam doli na jugu in da prihajajo potem kot tretjerednice domov. G. Abram, tam imate vi dovolj polja za delovanje.
Pa vrnimo se k petju! Prijavili so se v zbor tudi cerkveni pevci in pevke. Tukaj jo najbolj zažulil črevelj občutnega g. Abrama, kajti pričakoval je od svojih, da ne zagazijo tako daleč s pota, ki jim ga je on začrtal. Takoj jih je odslovil, da on rabi le take ljudi, ki so celi njegovi in ne le polovičarji. Skoro bi radi videli, kaj bi on napravil, ako bi res vzeli ti fantje slovo! Ne bi bilo dolgo, ko bi jih že prišel iskat, kakor je to že enkrat napravil.
Biljenci, ali ste res že tako zaspali, da se lahko igrajo z vami kot z žogo, da vam drugi ukazujejo in vi sluSate in greste in ne veste, kam. Kaj res niste nič možje?! Ako ste, na noge! Biljenci, ne pustite se podkupiti z vrečo otrobov in kozarcem vina!
Nekdo.
Iz Št. Andreit. — (Odgovor »Gorici« št. 60.) — Cela dva tedna je ves generalnfcštab • St. Andrežkih klerikalcev sestavljal "o%s proti dopisu v »Soči« št. 82. Mislil sem vendar, da je ta Št. Andrežka klerikalna inteligenca nekaj bolj sposobna za sestavo dopisov. Pa varal sem se. Oni dopis v »Gorici8 no odgovarja v nobeni točki dopisu v »Soči'1, ampak je le navadni klerikalni izbruh zavisti in sovraštva proti njim neljubi osebi, Zato se sploh na prve stavke tega dopisa ne oziram, ampak pričnem nekoliko niže.
Dopisnik pravi, da ljudstvo dobro pozna namene in delovanje g, kurata.
No saj ravno zato, ker poznamo njegove namene in vidimo njegovo delovanje, smo tega nunca nekoliko stresli za tista kosmata ušesa.
Nadalje pravi dopis: nnafi dobri pastir hoče le čuvati sebi izročene ovčice pred krivimi poti. Čudno, dn se je ta dobri pastir tako poboljšal, kajti pred leti mu je bila v varstvo tudi izročena čreda, da jo pase in varuje krivih poti, ali ta dobri pastir ee je spuntal in ni hotel pasti one črede in jo varovati krivih poti, ampak jo je popustil in šel si iskat drugih ovac in kozlov in jih je tudi našel v Št. Andrežu, da so mu zvesti vsi, razun enega, ki ga imenuje „divjakB. — Ta dobri pastir nam pa še ni nikdar povodci vzroka, /nkaj je pravzaprav popustil ono čredo in šel si iskat drugo. To naj nam pastir pove. Potem se dopisnik obrača na mojo osebo z vprašanjem: „Če tudi jaz menim tako o g. kuratu, in če menim ali morem dokazati to, kar „SoČaB piše?"
V tem odgovorjam sledeče: Kaj jaz menim o g. kuratu, to Je moja stvar. Če pa morem dokazati to, kar „So?ai! piše, i-ače-n, da kar hoče dokazati v toj stvari, mora prej sam spraviti stvar na pristojno mesto za taka dokazila.
Dopisnik pravi tudi, „da je prepričan, da tega dokazati ne morem nihče". To je jako žalostno prepričanje, kajti jaz poznam osebo, ki more z lahkim srcem na pristojnem mestu vse to dokazati. :¦:< si razumel, dopisnik? Dopisnik pravi: .: je laž, da je kurat od inežnarja   zahtev.1   da   naj   spodi
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
In nato začne korakati po sobi gor in dol, kakor človek, ki je ves iz sebe, maha z rokami ter potegne vsak hip meč za tretjino iz nožnice.
D' Artagnan pa je obstal ves potrt na mestu, in globoka žalost se mu je brala na obrazu.
—  Ah, to ni prav, pravi d'Artagnan; Athos naju žali: umreti hoče sam, to ni prav.
Ko je videl Mousqueton ta velik obup, je začel tudi on pretakati solze v svojem kotu.
—  Pojdiva, pravi d'Artagnan, vse to ne pomore nič; pojdiva k Raoulu, kakor sva rekla, in morda je on dobil kako vest od Athosa.
—  To je dobra misel, pravi Porthos: zares, dragi d'Artagnan, jaz ne vem, kako delate, a vedno imate polno idej. Pojdiva k Raoulu.
-— Gorje onemu, ki bi v tem trenutku pogledal mojega gospoda po strani, pravi Mousqueton, >ie dal bi vinarja za njegovo kožo.
Zajahali so konje ter odšli. PHSedši v ulico Saint-Denis sta naletela prijatelja na v Hko množico ljudstva. Beaufort je ravnokar priše?   /,   Vendomoisa,  in
koadjutor ga je kazal začudenim in veselim Pari-žanom.
Z Beaufortom na čelu so se smatrali za nepremagljive.
Prijatelja sta krenila skozi ozko ulico, da ne bi srečala princa, ter dospela do vrat Saint-Denis.
—  Je li res, pravi" straža jezdecema, da je dospel Beaufort v Pariz ?
—- Tako res kakor le kaj, odvrne d' Artagnan, in dokaz temu je, da je naju poslal nasproti go-sodu Vendome, svojemu očetu.
—  Živel Beaufort! zakliče straža ter se umakne spoštljivo, da naredi pot poslancema velikega princa.
Ko so imeli vrata za seboj, so kar požirali pot, zakaj ti ljudje niso poznali ne truda ne malodušnosti; j njihovi konji so leteli po bliskovo, in oni so venomer govorili o Athosu in Aramisu.                                          j
Mousqueton je trpel vse mogoče muke, toda vrli j sluga se je tolažil s tem, da čutita njegova gospoda še vse drugačne muke. Navadil se je, smatrati d' Ar-tagnana za svojega drugega gospodarja, in slušal ga je celo hitreje in točneje nego Porthosa.                         I
Šotor se je nahajal med Saint-Omer-om in Lam- \ be-jem; prijatelja sta znala priti prav do šotorov ter sta poučila natančno armado o begu kralja in kraljice, o čemur je prišla tudi sera nejasna govorica. Našla sta Raoula pred njegovim šatorom, kjer je ležal na zvežnju sena, s katerega je njegov konj skrivaj trgal posamezne bilke. Mladenič je imel rdečkaste oči, in videti je bil potrt. Maršal Grammont in grof Guiche sta se vrnila v Pariz, in Raoul se je čutil, osamljenega.
Čez par trenutkov dvigne Raoul oči ser zagleda jezdeca, ki sta ga opazovala; spoznal ju j^ ter tekel z razprostrtima rokama proti njima.
—  O, vidva sta. draga prijatelja! vsk'l :ne veselo ; sta li prišla pome ? me vzameta s seboj ? vesta li kaj novega •> mojem varhu ?
—  Torej niste dobili vi nikakih vesti? vpraša d'Artagnan mladeniča..
—  Žal, nikakih, gospod, in zares ne vem, kaj je z njim. In skoro se bojim zanj, tako, oh, tako, da mi je jokati!
In dve debeli solzi pritečeta na porjavelo lice Raoulovo.
Porthos se obrne v stran, da se ne bi videlo na njegovem dobrem, širokem obrazu, kaj se godi v njegovem srcu.
—  Kaj vraga! pravi d'Artagnan, bolj ginjen nego ni bil že davno, ne obupujte, prijatelj; če vi niste dobili nikakega pisma od grofa, sva pa midva dobila eno...
—  Oh, kaj res? pravi Raoul.
-— Da, in celo zelo pomirljivo, pravi d'Artagnan, vide* veselje, ki ga je povzročila ta novica mladeniču.
—  Ali ga imate tu? vpraša R,aoul.
—  Da; to se pravi, vsaj imel sem ga, pravi d'Artagnan ter se dela, kakor bi iskal; čakajte, tu mora biti, v mojem žepu; o svojem povratku mi piše, kaj ne, Porthos?
Dasi je bil d'Artagnan z dušo in telesom Gasko-nec, vendar ni hotel vzeti ^am nase te težke laži.
—  Da, pravi Porthos ter zakašlja.
—  O, dajte mi ga, pravi mladenič.
svojega polubrata od sebe zato, ker je do-tični blagajnik pri liberalnem društvu". Mi se pa upamo dokazati s pričami, da je mežnar sam pravil hitro po tej dogodbi v krčmi Ambroža Turi, da mu je rekel gospod, da če noče njegov polubrat izstopiti iz omenjenega društva, naj ga spodi iz hiše.   v
VeseM me pa vendar to, da se tudi dopisnik »Gorice" strinja s dopisnikom „Sočett, ki pravi: »Resnica pa je, da se g. kurat trudi, njega in vsakega treznega človeka odvrniti od liberalnega društva". Kurat nima pri bralnem in pevskem društvu ničesar iskati, kajti tam tudi lahko brez njega opravijo, in nikdar naj ne vtika nosa tjaj kjer mn nič ne diši, ako hoče dobro lastnemu nosu.
Tisto gnjilobo pa, ki se nahaja po mnenju dopisnika v bralnem in pevskem društvu, uredništvo »Gorice" že še lepo počedi. To poskrbimo.... Kar se tiče zadnjega stavka, pa bodi dopisniku povedano, da ga sploh ne razumem, ker ne vem, kam meri, ali na versko ali gospodarsko polje.
Do stave k. —- Kar se tiče te zadeve, igra Št. Andrežki mežaar, odkar je ostal j,botegar" brentin ribniških rešet, jako smešno vlogo. Vže dva tedna rogovili o#dophniku „Soče" po Št. Andrežkih krčmah in drugod. Posebno je bil korajžen v nedeljo 19. m. m. potem, ko je obral kosti, ki so padle od velike pogrnjene mize v farovžu o priliki cerkvenega shoda, v krčmi g. Lutmana. Povedal je marsikaj smešnega, kako bode dajal po dopisniku „Soče", katerega on dobro pozna. Proti neki osebi se je tudi izrazil, da on do-dopisa v BGorico" ne piše, ampak da ga samo informira itd. Kedo dopis piše, to ni važno, važno pa je, kar je v dopisu pisano. To naj si zapomni Št. Andrežki mežnar. Vse-kako pa je čudno, da g. kurat, ki je bil napaden v onem dopisu, molči. No on že ve, zakaj. Mežnar pa, ki v onem dopisu, kar se tiče stvarnosti, ni bil nič prizadet, pa kriči. To je smešen 1
. Da se bodemo pa bolj natanko poznali, podpišem s«* s svojim polnim imenom:
Andrej Zavadlav.
Domače vesti.
Zl dfUŽiil SV. Cirili In MBtOda se je nabralo v Mirnu v gostilni g. Evgena Mozetiča K 360.
Za družbo sv. Cirila in Metoda poslal gosp. Hrast iz Kanala K 724, kateri znesek se je nabral v pozni uri pri „orehovcu" g.čne Kofolove. — Hvala!
Ni šolah družbe si. Cirila in Metoda se razpisujeta dve učiteljski mesti v Trstu s plačo, kakršna je pri družbi običajna. Prednost imajo moški prosilci s postavno kvalifikacijo. Službo je nastopiti pričetkom prihodnjega šolskega leta 1908.—1909. Tozadevne, s potrebnimi svedočili opremljene prošnje naj se pošljejo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda do 16. avguste t. 1.
Za dijaško kuhinja v gorici je nabral nabiralnik v gostilni gosp. Josipa KovačiČa v Komnu št. 41 K 535. Hvala!
Upravništvo „Soče" je darovalo K 4230, katere je prejelo za neko poslanico, ki je bila poleg zasebne tudi politične važnosti.
Tudi „V EGB" Piše O Senu. — Pravi, da je deželni odbor kupil 11.825 kvintalov sena po 8 K 40 v in 3461 kviutalev slame od 3 do 6 E; prodajala se je po K 5*50, seno po K 850. — 11.200 kvintalov sena je bilo pro-• «ega med Slovence, 236 pa Furlanom. Po-iviu pa kriči aL'Eeo" radi te razlike! V Furlaniji ni manjkalo sena razven po krajih, ki mejijo na Kras in v Brdih. Ni bilo take potrebe kakor med Slovenci, vendar se je prodalo Furlanom 236 kvintalov sena. Naj pove „V Ecoa še, koliko stotin kvintalov sena se je pa razdelilo zastonj po Fu^aniji!! Vprašanje nastane, odkod se je vzel dejnar za razdelitev sena zastonj, ako je porabil deželni odbor znano svoto 42 500 za 11.825 kvintalov sena in 3461 kvintalov slame ?! ?
Društvo »Fasclo ejovanlle" razpuščanj. — Pred
kratkim smo poročali, da so ustanovili Lahi v Gorici društvo „Fascio giovanile", v katero bi sprejemali mladeniče od 14. do 24. leta. To društvo je imelo nasledovati razpuščenemu »Circolo popolare". V novem društvu so se pojavili isti Mazzinianci z istimi nameni — odtod razpnst novega društva.
Mario Genuizzi (o pajdaši pred sodnijo. — Včeraj so stali pred sodniki 21 letni Mario Genu iz z i, magistratni uradnik v Gorici, rojen .in pristojen v Gorico; Herman Kraissl, star XI let, iz Divače, mesarski pomočnik v Gorici;  Ugo Delmestri, 18 let stat, h
Gorice; Ar tur Avanzini, 25 let star, trgovski pomočnik, rojen vPodgori, bivajoč v Gorici. Obtoženi so javnega nasilstva z 8. junija t. 1. povodom znanih demonstracij. Genuizzi se je takrat zoperstavljal Tedarjema Bregant in Špacapan ter udaril Špacapana po glavi. Kraissl je obtožen, da je skušal Genuizzija iztrgati iz rok redarjev ter da je metal kamenje. Istotako sta obdolžena, da sta metala kamenje, Delmestri in Avanzini. Ker je, manjkala med pričami glavna, to je neki Gvido Ples, se je morala obravnava preložiti.
Plessa so pridržali Lahi na cesti, da ni šel pričat, da se je tako zavlekla ta reč. Gvido Pless je mlad, slab fantič, ki se je udal ter ni šel pričat. Kaj se vse predrznejo Lahi!
Če le morejo, hvalijo po „Gorlciu deželni Odbor. — Sedaj mu pojejo slavospeve radi akcije za prodajo vina. V deželi je ostalo dosti lanskega vina nerazpečanega, tako v slovenskem delu dežele kakor v Furlaniji. Kakor so sedaj razmere v deželnem odboru, ni treba misliti, da je deželni odbor pričel akcijo za prodajo vina morda iz ljubezni do slovenskih vinogradnikov; zadeta je tudi Furlanija, zato pa je poslal deželni odbor okrožnice na razne zastope v druge dežele ter jih opozarja na vino na Goriškem, to se pravi med vrstami: v Furlaniji. Shod, kateri je imel Pajer v Gradišču, je pokazal jasno, komu hoče pomagati on, namreč laškim veleposestnikom. — Po ,,Gorici" pa farbajo, kakor da bi bil deželni odbor ukrenil kdo ve kaj koristnega za Slovence!
Železnici Eorica-Červlnjan bo dolga 34 km
ter bo stala 3!/2 milijonov K. Trasiranje bo stalo 8000 K.
Štiri paznike SO napadli razgrajajoči Lahi v ulici Dreossi v nedeljo zvečer okoli 9. ure. Dva Laha sta bila na kolesu. Atakirali so paznike brez povoda, menda le zato, ker so govorili slovenski. Kolesi sta položila na tla ter pričela prepir, ko sta zastavila mirnim paznikom pot. Zadej so trije pograbili enega paznika, ki je moral potegniti sabljo, da se jih je ubranil. Mrd tistimi napadalci je bil baje tudi neizogibni Palik. Napad je naznanjen policiji.
Na postaji I Krminu je vse zasmrajeno in umazano, da se je bati, da nastane tam kaka lolezen. Skozi Krmin se vračajo izseljenci iz Amerike in sicer v tisočih. Tu se vstavijo in telesne potrebe zakužijo zrak okoli in okoli, da prihaja ljudem slabo. Zadnji Čas, da se zgane vodstvo južne železnice ter ukrene, kar potreba.
„6orica" je odgovorila v soboto na naš članek o štrajku v Medvodah ter o klerikalnem poskusu: spraviti podgorsko delavstvo v »solidarnostni štrajk", to se pravi: reševati blamaže klerikalce, ki so nahujskali delavce v Medvodah v štrajk, potem pa jih vodijo za nos. Odgovorila je „Gorica", pa tako neumno, da se jej morajo krave smejati. Med drugim pravi, da kažemo veselje, če bi delavstvo podleglo v štrajku, daje „Soča" kupljena ter da smo najhujši sovražniki delavstva. Bravo! To se čita imenitno. — Ves ta izbruh pritiska vročih dnij kaže le, kako jezi klerikalce, ker stojijo pred delavci razkrinkani, ker delavci vidijo, kako »krščanskim socijalcem" ni bilo res do tega, da delavstvo dobi, kar išče s štrajkom, marveč so hoteli zavesti podgorske delavce v štrajk le zato, da bi jih ti vlekli |z blamaže. Delavstvo v Medvodah bo najbrže trpelo zapeljauo po posvečenih gospodih'; to se utegne zgoditi, o kaki ugodnosti ni ne duha ne sluha.
Delavci v Podgori cenijo prav namen krščanskih socialcev; zato pa so tudi pripravljeni zapoditi Kremžarja in Dermastio, če prideta še med nje v Podgoro.
Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za mesto učitelja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v X. (letna plača K 2860), ki zamore priti v IX. plačilni razred deželnih uradnikov. Prosilci nnj vložijo pravilno opremljene prošnje pri deželnem odboru tekom meseca avgusta. Prosilci morajo s spričevali o dovršenih študijah in s spričevalom o usposobljenosti za kmetijski pouk dokazati, da so znanstvemo in strokovno zadostno izobraženi. — NadaJjna pojasnila se dajejo pri uradih deželnega odbora.
Pod ravno istimi pogoji m razpisuje natečaj za mesto učitelja na italijanskem oddelku deželne kmetijske šole. — Deželni odbor.
Pri Kanalu je bila v nedeljo zvečer nevarnost, da se pripeti kaka nesreča. Vlak se ni na postaji vstavil, ampak drsal naprej in šele v
ovinku precej proč od Kanala se je vstavil. Ljudje, ki so tam izstopili, so imeli dolgo pot v trg. Neki konduktor je baje padel. V nekem vozu so hoteli dati sigaal za nevarnost, ali nikjer ni bilo priprave za to! Uprava mora pač poskrbeti, da se bo vršila služba ob nedeljah, ko so vlaki polni, v polnem redu, ker drugače se hitro lahko pripeti kaka nesreča.
Dežalna zieza za tujski premet na 8orlšken In njeno delovanje. — List »Promet in gost i i d a" piše: Že zadnjič smo poročali v našem listu o delovanju deželne zveze na Goriškem in nam je k temu pripomniti danes v prvi vrsti to, da se je tudi na Goriškem v zadnjem času prebudilo zanimanje za tujski promet in to posebno od tedaj, odkar je prevzel tajništvo gosp. Pavliček. Goriška deželna zveza je v zadnjem času obračala svojo pozornost zlasti na to, da je pripravila inteligentnejše gostilničarje in lastnike letoviških stanovanj v goskih krajih do tega, da so svoja stanovanja spopolnili odgovarjajoče zahtevam potujočega občinstva. Vspeh tega bodrila je bil dober, ker se je priglasilo 80 gostilničarjev za člane zveze.
4. julija se je vršil občni zbor deželne zveze in se je pri tem zborovanju opozarjalo gostilničarje na potrebo gostilničarskega poučnega tečaja, ter se tudi naznanilo, da namerava napraviti naša zveza tak tečaj, ki se spremeni pozneje v stalno Šolo v Ljubljani. Tudi zastopnik društva za pospeševanje malega obrta poslanec profesor Berbuč se je zavzel za to, da se ustanovi sčasoma tudi v Gorici natakarski tečaj.
Pred kratkem je izdala goriška deželna zveza tudi prospekt goriških letoviških krajev in veselo smo bili iznenadeni, ko smo našli te tiskovine tudi že na kolodvorih državne železnice. Ta prospekt je jako skrbno, kratko in jedernato sestavljen in daje na štirih straneh jasno podobo vseh naših goriških letovišč in dobrih gostiln. Ta prospekt je prvi «.uak, da se je na Goriškem začelo premišljeno h resno delovanje.
Želeti pa bi bilo le, da bi deželna zveza za tujski promet na Goriškem skrbela tudi za to, da se razširi naše glasilo »Promet in gostilna" med člani goriške zveze. Ta list, katerega predali so vedno odprti tudi goriški deželni zvezi, je edino sredstvo, spraviti prometno gibanje v pravilno strujo. Ako si je konzorcij v zvezi s kranjsko deželno zyezo naložil ogromne troške tega lista, je pač tudi dolžnost vseh naših deželnih zvez, da ta list razširjajo med svoje člane, ker s tem si le olajšajo, ožive in pospešijo delovanje.
Brez lista dandanes najboljša organizacija ničesar ne premore, ker manjka krmila in dobrega stika med središčem in posameznimi člani organizacije.
Želimo, da bi te naše besede našle obilen odmev na Goriškem, tembolj, ker konzorcij izdaja list iz samega rodoljublja in ne išče pri tem nobenega drugega dobička, kakor gospodarsko prebujenje vsega slovenskega naroda. —
Dvakrat poročen z eno In Isto ženo. — v soboto zjutraj je poročil Anton Malacrea, krč-mar, v Ajelu v drugič svojo lastno ženo Lenko, roj. Zamar, tudi iz Ajela, s katero je imel že dva otroka. Prvič sta se poročila pred štirimi leti, a v zadnjem času se je pa dokazalo, da sta v sorodstvu, ki zabranjuje poroko brez cerkvene dispenzacije, radi česar se je izrekla poroka cerkveno neveljavna. Ker se imata oba prav rada, sta napravila potrebne korake za dispenzacijo in sta se, kakor rečeno, v soboto vdrugič venčala. Kaj takega se pač težko kje dogodi!
Ponarejeni goldinarji In ponarejene krone so
krožili po Gorici. Sumljiv, da razpečava ponarejeni denar, je bil neki Franc Drašler s Kranjskega, ki je bil tu poprej v več službah. Drašlerja so zaprli, potem pa iskali v njegovem stanovanju in v hiši orodja, ki bi mu bilo služilo pri ponarejanju denarja. Kar so iskali, so našli v stranišču;
Par laških mesarje* je napadlo v nedeljo ponoči v Gosposki ulici ob uhodu v ulico Vetturini nekaj Slovencev. Bil je pretep, krik in vik, da so se zbudili vsi, ki prebivajo tam okoli. Policija je zapisala imena kričačev in napadenih.
KakO umirajo reveži. — Neki 67-letni Rok Drol iz grahovske občine, star 67 let, je beračil po Gorici in okolici. Slednjič je šel v Solkan ter dobil prenočišče v nekem hlevu. Drugo jutro ga je našel kmet tako slabega, da niti vstati ni mogel. Pripeljal ga je v Go-r ico v bolnišnico, kjer je revež v par urah
umrl, ne da bi bil mogel  spregovoriti kako
Prijet tat. — Neki ll-letni deček, baje iz Štanjela doma, je ukradel mesarici Katarini Cernatičevi na pokritem trgu iz predala 10 K ter pobegnil. Cernatičeva je bila hitro za dečkom, katerega je aretiral redar.
Z drevesa Je padel kakih 6 metrov globoko 37-letni Fraoc Štibilj iz Žalošč v dornberški občini ter si pri padcu zlomil obe roki. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico.
»Regnirolo", ki preti s smrtjo. — Neka Jo-sipina NikolavČič živi, ločena od svojega moža, z nekim regnicolom po imenu Rafael Cam-pessi, star 60 let. Te dni je prijazni regni-colo žugal ženi s smrtjo takd, da je bila pri-morana naznaniti ga policiji, katera ga jej je v/ela ter spravila na varno v zaporih.
Nesreča na lovu. — Karol Hakim iz Gradišča ob Soči se je nahajal na lovu v Brumi. On in tovariši So odložili puške, katere pa je močan veter prevrnil; pri tem se je ena puška sprožila ter zadela Hakima v levo roko. Dobil je hitro zdravniško pomoč.,
Rodoljubi! — Spominjajte se »Dijaške kuhinje" v Gorici, kjer dobivajo ubogi dijaki hrano brezplačno. Vsak dar je dobrodošel!
Spominjajte se naše prepotrebne družbe sv. Cirila In Metoda, ki zida Slovencem šole ob mejah ter otvori letos slovensko ljudsko šolo v Krminu. Nabirajte prispevkov za našo družbo. VBak vinar pomaga.
Zgubljeno. - V nedeljo popoldne je zgubil od Gorice do »Bajte" v Rožni dolini uekdo okoli 17o —200 kron. Kdor jih je našel, naj jih prinese v naše upravništvo, kjer dobi po-tavno nagrado.
Kupujte vžigalice družbe sv. Cirila In Metoda
— To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi „kato-liškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res m obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične   namene   pripravljenih.
Zveza narodnih društev.
Kolesarsko društvo »Gorica" priredi v nedeljo dne 9. avgusta t. 1. ob priliki velike delavske slavnosti izlet v Trst. — Zbirališče kavarna »Central". — Odhod točno ob 5. uri zjutraj. — Oprava kolesarska. — Rednika: Edvard Rusjan in Alojzij Drašček. — Društvo je preskrbelo dovoljenje za ogled muzeja Revoltella. —- Gg. člani so naprošeni, da se izleta v največjem številu udeleže. —- Zdravo!
Odbor.
Narodno Izobraževalno društvo na Ajševici priredi 16. t. m. zabavo s plesom, čegar čisti dobiček pojde za društveni harmonij. Svirala bo prvaška godba.
Za veselico pevskega In bralnega društva »Lijak"
na Vogerskem, ki se bo vršila to nedeljo, se že vrše pridno predpriprave. Omeniti moramo, da je domači pevski zbor na novo sestavljen in je popolnoma kos svoji nalogi. Na senčnatem vrtu g. Rubbia obeta biti neprisiljena domaČa zabava ob zvokih lepe naše pesni. Vspored je že izgotovljen. Priobčimo ga v četrtek.
Društvo »Nova Nada" v Gonjačah priredi 9. avgusta t. 1. javni ples na občinskem prostoru. Svirala bo vojaška godba iz Gorice.
Darujte knjige, katere ste prečitali, »Zvezi narodnih društev".
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Izlet v Prago, prirejen po Tr-govsko-obrtnem društvu v Gorici, se bo vršil 13. t. m. in ne kakor prvotno nameravano, 7. in 8. t. m. Izlet se je moralo preložiti radi nedovoljne vde-ležbe (30 vdeležencev), ker se ni doseglo po številu vdeležencev pogojenih znižanih voznin. V s le d tega se zvišuje stroške* za celoten izlet za K 15'—, za kar se pa izletniki vozijo mnogo udobneje in  se lahko vr-
nejo za malo doplačilo crez Dunaj in si ogledajo tudi to cesarsko rezidenoo. V ostalem ostane načrt nespremenjen in se vroči podroben program ydele-žencem pred odhodom. Nadaljna sporočila dobi vsak vdeleženec pismeno in pravočasno.
Priglašeni vdeleženci naj  sporoče Trgovsko-obrtnem društvuu do s ob o te, če se želijo voziti črez^;I)unaji.in ^80,j voljni  doplačati  pripadajočo voznind. j Do sobote se morejo priglasiti z vpoSi-ljatvijo zneska   K  50—  tudi še novL vdeleženci.
Cepljena letina na Kr&sjskera. -r J^tas so
po dolgih letih zopet enkrat obrodile čeSplje in nadejati se je bilo najugodnejše letine. Žal pa, da so začele češplje močno odpadati. Češplje se nekoliko pomodri, potem pa odpadejo. To škodo, ki se je začela pri češpljah sploh kazati, dela letošnja suša in tako bo napravila letošnja suša tudi pri češpljah veliko škodo.
Vladne odredbe za gospodarsko poudlgo Trenil na in PrlfflOrJa. — „Wiener Zeitung" objavlja program posamičnih državnih odredeb za gospodarsko povzdigo italijanskega dela Tirolske in Primorja. — V uvodu se navaja, da je vlada odločila da mora analogno akcijo za gospodarsko povzdigo kakor v Dalmaciji, pričeti tudi v teh dveh deželah. Komisija, ki jo je ministerski predsednik imenoval, da izdela program za gospodarsko in kulturelno povspe-ševanje teh dežel, je predložila izgotovljene predloge, ki jih je ministerski svet odobril. Najprej se imajo izvršiti uajnujneja dela. Program obsega načrte, ki so bili že prej določeni. Toliko v Primorju, kolikor v italijanskem delu Tirolske se ima izpolniti cestno omrežje, železniški, poštni in brzojavni promet, telefonske in avtomobilne zveze. Istotako «e ima v obeh deželah povspeševati poljedelstvo in obrt. Na polju bogočastne uprave se imajo uvesti razne olajšave za občine in obdačence ; kar se tiče šolstva, se ima izlasti spopolniti poljedelski in oni pouk, kakor bodo to zahtevale potrebe dežele. Konečno se rmajo v obeh deželah izvesti važne ' zdravstvene odredbe. Posebno skrb potrebuje Primorska od strani pomorske uprave z ozirom na nje obmorski položaj. Tu se imajo spolniti in zboljšati obstoječe paroplovne proge ter dvigniti ribar-stvo. Vlada namerava posamične odredbe, v kolikor dopuščajo to financijelna sredstva, izvesti v najkrajšem času. Program našteva potem posamična nameravana dela tako n. pr. se imajo dograditi pristanišča na več krajih v obmorskih mestih, v tržaškem, rovinjskem, puljskem in lošiajskem pomorskem okraju, zboljšati obstoječi svetilniki, zgraditi novi, spopolniti zveze med kvarnerskimi otoki, povspeševati ribarstvo itd.
Bojkotirani« piva. — Pivo se je podražilo V alpskih deželah. Socijalni demokrati poživljajo delavstvo, naj bojkotira pivovarne in naj sploh ne pije več piva. Pivovarji zatrjujejo, da ni bilo mogoče vzdržati starih cen in utemeljujejo svojo trditev tako. Ječmen se je v zadnjih letih podražil za 30 - 35%> kar povišuje ceno hektolitra piva za 1 krono. Gena premoga, lesa za sodove, železa, steklenic je vzrasla za 20—200%. Plače delavcev so se povišale za 50—70%. Deželni, okrajni in občinski davek, železnični tarif5 so poskočili. Cena piva je že 36 let neizpremenjena. Posledice tega so se že pokazale, kajti V3 pivovarn je v tem času ustavila delo. Bavarske in češke pivovarne so že poprej podražile pivo, ker niso mogle shajati. Pivovarji zatrjujejo, da na noben način ne morejo nadaljevati s starimi cenami, raje, da opuste delo, nego bi delali za izgubo. Priporoča se, p Uiti vino na mesto piva. — Ali govorimo odkrito : vino po naših krčmah je prav drago. 20 v za četrtinko vina v deželi, kjer raste trta ter je vina v ozobiJju, je vendar mnogo preveč 1
Sprejem učence? v kmetijsko šolo na Grmu. -
Novo Šolsko leto se prične meseca novembra t. 1. PlačujoČi učenci plačujejo za hrano po 80 vin. na dan in po 40 kron za šolnino na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Prošnje za sprejem je poslati do 5. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem. Prošnji za sprejem plačujočih učencev je pridejati tudi obvezno pismo (reverz) starišev ozir. varuha zaradi vzdrževanja učenca.
A»8trljSkl IZVOZ petroleja. - V prvih 5 mesecih t. 1. se je izvozilo iz Avstrije 793.000 me petroleja v vrednosti K 6,260.000 nasproti 427.000 me v vrednosti K 3,370,000 v lanskem letu. Izvoz bencina je poskočil od 35.000 na 101.000 me ter od K 790.000 na K 2,270.000.
V boju za Obstanek otrok spadajo med največje nevarnosti želodčne in črevesne belezni, |^eiw^osebtto;-Md^-peleti nastopajo. Najboljše sredstvo zoper te bolezni je primerno hranjenje z otročjo moko „Kufekea, ktera »laje celemu telesu za njegovo rast in razvoj potrebnih snovij in je proti tem boleznim utrdi. Kovinske snovi in belakovine, ktere sestavljajo moko „Kufeke", pospešujejo jako ugodno razvoj kostij In mišic.
Politični pregled.
Delegacije bodo sklicane najbrže dne 25. septembra v Budimpešti.
Lalii V Utrl se prav živo pripravljajo za bližnje deželnozborske volitve. Ustanovili so osrednji odbor, ki bo vodil volitve. Obračajo se zlasti proti nameri Slovencev in Hrvatov: postaviti kandidate tudi v tekozvanih laških volilnih okrajih. Lahi so složni, liberalci in klerikalci, vsi so obrnjeni le proti Slovanom. Znamenje, da naj bo tako tudi pri Slovanih!
Razne vesti.
Zločinec Fodransperg. — Fddransperg je poskusil goljufijo v tržaškem škofijskem ordinarijatu. O tem čitamo v „Edinostiu:
Minoli petek- zjutraj — bilo je okolo 11. ure — stopil je eleganten gospod (bil je Fodransperg) v kanclijo tržaškega škofijskega ordiuarijata in rekel, da bi rad govoril z gospodom ravnateljem mons. Flego. Ugodilo se mu je; a že prvi vtis tega neznanca na mons. Flega in na njegovega tajnika, gosp. kaplana Mandiča, je bil tako neugodea, njegovo kre-tanje je bilo tako malo zasigurajoče, da je mons. Flego vsled nekega instinktivnega Čuta, predno se je z neznancem zaprl v svojo pisarniško sobo, naložil svojemu tajniku, naj pazi in priskoči noter v sobo, čim bi zaslišal kaj sumljivega. Biti samemu z neznancem se je mons. Flegu zdelo jako neprijetno. — Ko sta bila monsignor Flego in Fddransperg skupaj, se je ta le predstavil za kabinetnega kurirja avstrijskega poslaništva pri Vatikanu. — Pokazal je tudi vizituico: na isti je bilo ime Julij in neki preimek (ne Fodran!) z gori omenjeno titula-turo. No, vizitnica ni bila tiskana, marveč kaligrafično pisana z okroglopisnimi okraski in umetniško izrezana (kakor znano, je Fodrao izboren kaligraf). — S čim smem Vam po-streči? je vprašal mons. Flego. — Monsig-norel Potujem z Dunaja v Rim v posebnem in tajnem poslanstvu avstrijskega ministra za zunanje stvari bar. Aehrenthala na Vatikan. (Odprl je pri tem mapo, ki jo je držal pod pazduho, in vzel ven iz nje priporočilno pismo, dozdevno pisano od legacijskega svetnika na avstrijskem poslaništvu pri Vatikanu grofa Coronini-ja, in se z istim legitimiral). Pripetila se mi je pa na potu neljuba nezgoda, ki utegne biti usodepolna za važno di-plomatično akcijo, radi katere potujem. — Ko sem namreč prišel z vlakom vNabrežino, sem izstopil in pustil kovčeg v kupeju; kov-čeg, v katerem se je nahajal ves moj denar, pa mi je pri tem izginil in ga nisem mogel več najti. Rekviriral sem na postaji in fcele-grafirai po denar na ministerstvo za zunanje stvari, ali ne morem čakati na odgovor, ker je, diplomatična misija največje nujnosti in je nevarnost v najmanjši zamudi. Za to se obračam k Vam, da mi pomagate iz te grozne stiske, s tem da mi posodite potrebno svoto denarja. Le na tak način bom mogel takoj nadaljevati pot v Rim in s tem izvršiti pre-važno diplomatično nalogo, katera mi je poverjena; kajti vsaka nadaljna zamuda utegne biti usodepolna. — Mons. Flegu se je zazdela vsa stvar jako čudna in sumljiva. Vendar pa se je bil dozdevni kabinetni kurir legitimiral in se je mnos. Flego nahajal zato zares v zadregi, kaj naj bi storil. — Zakaj pa se ne obrnete na namestnika princa Hohenlohe? — Bog obvaruj! Misija je stroga tajnost med ministrom Aehrenthalom in Vatikanom in ravno namestnik ne sme o tem ničesar vedeti l — A mesto da bi prepričal mons. Flega, se je istemu zdala stvar čim dalje bolj sumljiva. Uvidevši, da se še obotavlja, je dozdevni kabinetni kurir potegnil Iz svoje mape veliko, večkrat zapečačeno pismo s kuverto, iz svil-
natega papirja (kakor se to navadno radi pri važnih diplomatičnih pošiljatvah). Rekel je, da je to pismo, ki je ima izročiti na Vatikanu. Potresel je pismo in zacvenkalo je, kakor da bi bili v istem cekini. •— Kakor vidite, je v pismu denar. Ali boste sam uvi-dili, da diplomatičnega pisma ne smem odpreti. — Kljubu vsemu temu, mu je mons. Flego uljudno, ali odločno odrekel zaprošeno posojilo. Dozdevni kabinetni kurir je tu postal silno nejevoljen in razburkan* Zahteval je osorao še enkrat, naj mu mons. Flego imenom Škofijskega ordinarijata podeli potrebno posojilo. Ko je mons. Flego odločno zanikal, je oni poskočil in zažugal mons. Flegu: — Boste pa Vi odgovorni za vse posledice, ki utegnejo vsled tega nastati!
In odšel je jezno, zaloputnivši vrata.
Na progi Benetke-Trst v kupeju III. razreda so res našli neki kovčeg, iz katerega je molela vizitnica Jul. Ritter von Fodran-sperg. To je napravil on sam prefrigano, da se je kril za vse slučaje.
V stanovanju je bila zopet hišna preiskava^ kjer so našli obilo draguljev umorjene francoske pevke.   .
Poroča se, da je služil Fodransperg pri vojakih-topničarjih na Dunaju ter bil korporal; ali radi   tatvine je bil degradiran.
Zanimanje za tujski promet pri Slovencih. —
Pričakovati bi bilo, da se Slovenci sedaj, ko se razvija tujski promet tudi po slovenskih pokrajinah in ko je ustanovljeno ministrsvo javnih del in pri tem posebni oddelek, ki naj se peča izključno s pospeševanjem tujskega prometa, ko so se postavljajo v državni proračun svote po pol milijona kron za razne podpore na polju tujskega prometa in ko se bo ta svota — kakor finančni odsek sam pravi v svojem poročilu — leto za letom množila, pričnemo zanimati za tujski promet, da bomo tudi mi deležni teh podpor in pa dobička, ki ga donaša organiziran tujski promet. Temu pa ni tako. V Ljubljani je začel izhajati konzorcij list „Protnet in gostilna", ki se v strokovnih Člankih bavi s tujskim prometom. Dosedaj so izšle tri številke lista. Kakor pa posnamemo iz zadnje številke, ima list dosedaj kljub osebni agitaciji in priporočanju po časopisih komaj 300 naročnikov, ko bi jih dosegel lahko najmanj 1000, nko bi bilo n&še občinstvo pristopnejše za strokovne članke. Zato bi priporočali vsem gostilničarjem in interesentom tujskega prometa, kakor tudi ,.;ieligenci, da bi se bolj zanimali za to narodnogospodarsko stroko in da bi se naročali na list in ga čitali, ker je gotovo podpore in uvaževanja vreden. Zlasti pa bi opozarjali naše čitalnice, bralna in izobraževalna društva, da bi ga imele v svojih Čitalniških prostorih, ker bi se s tem umevanje in zanimanje za tujski promet najlažje zaneslo med najširše kroge občinstva. Letna naročnina 5 K je itak malenkostna za list, ki prinaša poleg strokovnih razprav tudi izvirne in jako čedne ilustracije. Zato ga pridno naročajte pri deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani!
Slavnost „N. 0. Q.a, ki se bo v nedeljo dne 9. t. m. vršila v Rojanu, obeta biti taka, da take še niso tržaški Slovenci imeli. Vsak, ki se čuti Slovenca, se mora vdeležiti te slavnosti, ker obenem s slavnostjo razvitja zastave »N. D. O." bo to zopet krasna, živa afermacija tržaškega Slovenstva: pokazali bo« demo zopet, koliko da nas je. — Dosedaj se je že priglasilo 19 pevskih in drugih društev, ki se po večini vdeleže slavnosti korpora-tivno, a 9 društev celo z zastavami. Pričakuje se pa, da se tekom tega tedna prijavijo Še druga društva. Iz Pulja pride s posebnim vlakom 800 členov tamošnje podružnice „N. D. O." Ravno tako pride mnogo členov raznih podružnic na Goriškem. Na slavnostnem prostoru bodo prirejeni razni paviljoni, t katerih bo dobiti razne pijače in jedi po nava dnih cenah. — Za plesalce se priredi jako prostoren pod. Za izvajanje koncertnih toček bosta prirejena dva posebna odra, ki bosta pa postavljena tako, da bo vsak popolnoma lahko in brez vsake ovire videl na nju. -v Sploh je odbor „N; D. 0.tt skrbel, da bo vsak vdeleženec te slavnosti v vsem zadovoljen.
Grad MlrilBir In park pri Trstu bosta od 10. t. m. naprej zaprta za občinstvo. Ta dan pride v grad nadvojvodinja Marija Josipa.
Na Reki je bilo naštetih 1. 1900. poleg 17.354 Lahov, 2842 Madžarov in 1945 Nemcev še 2251 Slovencev, 7497 Hrvatov, 55 Srbov, 5136 Ilircev, 147 Čehov, 29 Slovakov in 1241 Slovanov. Vseh Slovanov ima Reka
16.356 in vendar ne slišimo ničesar o njih. Žalostno dejstvo je, da smo mi Slovenci nazadovali od 1. 1890. za 529 duš. Pomadžarili se niso, pač pa jih je vzela laščina. Ako smo res-prepričani, kake važnosti so za nas trgovska obrežna meata, delajmo tudi na to, da si priborimo v njih primerne pozicije. Roka pa potrebuje predvsem izobraževalnih organizacij.
Turčija. — Sultan jo izdal poseben irad<5, v katerem objavlja, da se bo držal konstitu-cije; vse izjemne zakone je anuliral.
Dljele turških poslancev bodo znašale približno 1100 kron na mesec, členi senata bodo dobivali še enkrat toliko.
Kongres slovanskih časnikarjev v LJubljani. -
Kakor poročajo iz Prage, se kongresa slovanskih časnikarjev v Ljubljani, ki bo 8. in 9, septembra, udeleži tudi profesor A, Bor-senko iz Odese, ki je ponudil 100.000 rub-\i&v v svrho prirejanja vseslovanskih shodov v Rusiji. Borsenko bo na shodu razvil svoj slovanski program. —- Iz Belgrada javljajo, da se načelnik kraljevskega srbskega tiskovnega urada Iv. Ivanih osebno udeleži kongresa, Iv. Ivanič je izdal nadroben načrt o ustanovitvi slovan. korespondenčnega urada in bo ta načrt utemeljeval na shodu. — Uredništva vseh večjih petrograjskih in moskovskih listov so sklenila, da odpošljejo tudi svoje zastopnike na kongres slovanskih Časnikarjev v Ljubljano. - Na kongresu v Ljubljani se' bo razpravljalo med drugim tudi o spremembi pravil „Zveze slovanskih časnikarjev*. Pravila se predrugačjjo tako, da bo mogoč pristop k društvu tudi izvenavstrijskim slovanskim časnikarjem,
Odbor podpornem društva za slovenske visoko-SolCB na Dunaju naznanja, da je dosedanji društveni blagajnik gosp. dr. Klemeat Seshaa odložil blagajniški posel. Njegov naslednik je gosp. Ivan Lazar, nadrevident južne železnice v p,, ki stanuje na Dunaju IIL/3. Ilels-nerstrasse 27. I. nadstropje. Ta rodoljub deluje že dvajseto leto kot društveni odbornik v prospeh revnim slovenskim visokošolcem na Dunaju. —• Ker je vsled prevelikega števila revnih slovenskih visoko-šolcev v minolem letu blagajna docela prazna, prosi odbor, da blagovoli slovenski rodoljubi obilne prispevke poslati novemu blagajniku, da more odbor v novem letu pomagati vsaj najpotrebnejšim in najvrednejšim dijakom.
Na praški razstavi je velik nabiralnik, ki drži 2 milijona vinarjev. Dosedaj se je nabralo vanj že krog 300.000 samih novčičev po 2 vinarja. Nabrani denar se porabi za Češko šolstvo v nemškem delu češke kraljevine. Čehi porabijo vsako priliko, da nabirajo za svojo Osrednjo Matico šolsko, ki ima nad 800.000 K dohodkov na leto. Kako neznatna je naša navdušenost in požrtvovalnost v primeri s češko*
Ogrski Slovenci prebivajo kompaktno v žu-paniji železni, zaladski in šomodski. Sosedi so jim na severu in zapadu Nemci, na vzhodu Ogri, le na jugu se dotikajo Hrvatov in štajerskih Slovencev. Najzanimivejše pri vsem je pač to, da njih Števil? raste, ker so se pomnožili za kakih 3000 duš od leta 1890.—1900. Tako je torej v ten treh županijah preko 64.000 Slovencev. — Razstreseni so potem, še v raznih drugih stolicah Ogrske; precej jih je na Reki in preko 6000 v Zagrebu.
jLi)jiže$i)ost.
Cobra gospodinji____Spisala Minka Gove-
karjeva. Tak je naslov omenjeni knjigi, ki je izšla v Scluvenfcnerjevi založbi v Ljubljani. Knjiga ima jako lepo, izbrano vsebino. Naj.navedemo le nekaj naslovov:. Slovenska mati in gospodinja, Matere in gospodinje na kmetih, Ženske in knjige, Stariši in šola, Stanovanje, Obleka, Perilo, Alkoholizem in žen-stvo, itd. Gospa Gov6"karjeva piše lepo spretno in prijetno, kar knjigo posebno priporoča. Knjiga se da seveda še popolniti, kar se morda zgodi v prihodnji izdaji ali pa v nadaljevanju ? — Stane v platno vezana K 2*80, po pošti K 3.
Peter Gotič
»čevljarski mojster
GORICA, Raštelj 32 (v lastni hifei) PODRUŽNICA
v Gosposki ulici Štev. 1 nasproti „Ionta".
Sprejema vsakovrstna naročila po meri
in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti.
CENE ZMERNE r%«
Kava slovenska minifaklarna trgovina v Gorita
Ravnikar & Berbuč
ulica Raštelj štev. 16. v lasfnej hiši sa ofvori dne 6. avgusta.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
BCHRISTOFtEsCš
namizno orodje in posodje
oseh urst. iFDjeno najlepše foirae.
Komplelne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kaoo, čaj, namizni podsiauki, umefni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
Christofle & C.^ Dunaj
I. Opernring 5 (Heinrichshof).
C. kr. dvorni založnik!
llastrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih jzastopano po preknpcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chriatofle.
»Goriška ijudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastne hiši, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Telefon it. 79.
RaSon postne hranilnice it&v. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vloge se obrestujejo po &%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsafcoarar.
Fosojlla se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/i%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%.
Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.55077. Posojila: 1,699.186.77. — Beservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112.328*—
Cenj. dame in gospodje
V omenjenej trgovini dobivalo se bode po izredno nizkih cenah raznovrstno blago kakor: posebne vrste platno, V« platno in bombažasto za rjuhe, vsakovrstno belo perilo, kretoni, sifoni, Domestic, slovensko platno, in vsakovrstni namizni prti in prtiči, platneni in bombažasti — velika izbira osfordov, perkalov, cefirjev, satinov, in volnenih ženskih i u moških oblek, v raznovrstnih lepih novih barvah. Zelo dobre kvalitete se bodo dobivale v volni in žimi, cvilhu za postelje, nadalje po posebno dobrem okusu, zbrane in lepe posteljne odeje šivane kakor (plahle bele in barvane). V zalogi so krasni uzorcl garnitur za postelje, ter beli kakor barvani zastori. Vse to in še druge vrste blago dobivalo se bode po najnižih cenah v zgoraj zaznamovani trgovini. — Posebno prijetno nama je razodeti slavnemu občinstvu, da bodeva zvezana le z primeroma malimi stroški, ter zategadelj pač v položaju nuditi vsakomur najine vrste blaga v pravem pomenu besede resnično po splošno nizkih cenah. Priporočuje se, bilježiva s spoštovanjem
Ravnikar & Berbue
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Original-! icjoria stroji L5S&5
uporabi brezšumno.
Origioal-Vieforia stroji "tajgf
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-VicM **LL!$
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka trtavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Oripinal-Vicforia stroji g°šinffi:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let.
Nikdo naj ne zamud! prilike ogledat
si pred nakupom »Original-Victoria
stroje.
Edina zaloga »Original-Victoria trojevio drugih Šivalnih strojev, dvokole Puch«, orožja, maaicije m vseh lovskll prhi? prt tvrdkl
KERŠBVANI & CUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duorao) Lastna delavnica In popravljal niča 1UVA C4STJELL0 št. 4.
DpnT
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo
izbero pohištva vseh slogov za
vsak stan, priprostega in naj-
finejega Izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Steklem salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Stoensfce gospodinje! Poskušajte milo iz te domače tovarne! Melel je izvrsten. Cene oiajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s soliicem. ^o^l^6'
t prihrani, kdor kupi izgolcvljeno pohištvo pri
-Prvo slovensko podjetje manofakturne stroke ? tej ulici!