Stev. 166.
V Ljubljani, ponedeljek 24. julija 1939
Cena Din 1*
Leto IV
Presenetljiv sporazum med Anglijo in Japonsko v Tokiu
Anglija Je Kitajsko prepustila Japoncem
London, 23 julija. Pripravljalna pogajanja med Anglijo in Japonsko ra ureditev spornih vprašanj na daljnem Vrhodu so se končala s tem, da je Anglija ustregla vsem pogojem, katere je za začetek rednih pogajanj stavila Japonska.
Ti pogoji so:
1.	Angleška vlada mora priznati sedanje stanje v tistih predelih Kitajske, kjer trajajo vojaške operacije v velikem obsegu.
Slovenec, tujski legljonar, pripoveduje:
Beg iz Tujske legije
»Prijatelji in znanci so me velikokrat prosili, naj bi napisal poročilo o svojih skušnjah in prigodah po Afriki in pa kako sem potoval skozi Evropo v tujsko legijo. Precejšnja je ta dogodivščina, v njej je veliko nevarnosti ko sem odhajal, nisem imel več ko 17 let. Toda preživel sem take trenutke, da jih ne bom pozabil nikdar več, pa naj bi živel sto let.
Ne znam in ne maram pripovedovati svojih prigod v blestečem slogu. Rad bi vam jasno in preprosto predočil življenje v legiji, kakor sem ga sam poskusil. V to opisovanje bom vključil tudi romanje po Evropi, preden sem stopil v legijo.
Z opisom bi rad pokazal razliko med romantičnimi sanjami o legiji in med resnico. Rad bi odvrnil tiste, ki še vedno silijo v puščavo, v Afriko, v legijo, a ne vedo, kaj jih prav za prav čaka tam. Legija je zadnje^ zavetišče ljudem, ki so opravili z življenjem in beže pred njim in pred samim seboj. Naj ne bi noben Slovenec toliko pretrpel, kakor sem jaz in kolikor trpe tisti Slovenci, ki jih še vedno veže tudi neizprosni, kruti zakon legije. Oni mislijo kakor jaz: ko bi bil vedel, kaj me čaka v puščavi, ne bi nikdar videl legije.
Ko prebiram te zapiske, ki pojdejo čez kratko v javnost in se spominjam vse nazaj, ne morem verjeti, da je Vse to bilo res in da sem vse preživel. Ne morem verjeti, da sem že dve leti iz legije, doma — prost.
Še v sanjah nimam miru. Vedno znova mi vstajajo pred očmi dnevi trpljenja, puščava, njene strahote in prividi iz blazno razpaljenih dni. Kolikokrat imam v premišljevanjih občutek, da se bom zdaj zdaj znašel spet v Kolomb-Becharju, ali na težkih pohodih, po pesku in na begunski poti iz Ksares-Souka v Marseille.
In potem neznosno potovanje na stari portugalski ladji »Guena«, kjer sem trpel ko žival in se tresel v neprestanem strahu, da me bodo v Marseillu za plačilo ovadili kot slepega potnika. Če bi se to zgodilo, kaj potem? Zapor, vojno sodišče, pot nazaj... Toda vseeno sem bil tedaj srečnejši ko v legiji. Vse sem bil pripravljen trpeti, da bi le spet kdaj videl zelena pobočja Golovca, polje okoli Ljubljane, domovino ...
Leta 1935, septembra sem podpisal v Marseillu pogodbo, s katero sem se prodal za pet let legiji. Pogodbo, katere nisem mogel zdržati. Vse, kar sem doživel, hočem točno, brez pretiravanja opisati, tako kakor 'e PaC, bilo; nič bolj črno ali ublažujoče kakor je bila resnica. Moja zgodba, živeta in pisana od mladega Slovenca, bo vsaj toliko zanimiva kot neštete tuje pripovedi o legiji. In vsaj toliko resnična...
šest mesecev sem bil kot legijonar pri bojih v Arbalu, zadnjih, s katerimi je Francija mirila Kabile na ozemlju Tafilalet. Zatem je prišlo delo v pustem visokem Atlasu, kjer smo delali ceste m pripravljali zemljo za naselnike, ki bodo uživali vse blagoslove Maroka, za osvojitev katerega je umirala legija. Povedal bom, zakaj sem pobegnil in zakaj sem prišel v ječo v Kolomb-Becharju, kar je močno pospešilo moj beg Iz legije.
Povedal bom, kako so me begunca nazadnje v Marseillu prijeli, me čez nekaj dni pripeljali iz zapora pred komandanta trdnjave Saint. Jean, v kateri sem pred vstopom v legijo podpisal pogodbo, in kako so mi nazadnje, po vsem trpljenju in čakanju pokazali list, na katerem je pisalo, da sem prost puščave in legije...	.	,	,
Sedem dni po mojem begu ie P™® o -1ok, da sem svoboden in rešen vseh o ve nosti do legije, ker sem mladoleten. Nahvaliti se imam za rešitev materi, ki 1® reva poskusila vse, da bi me rešila iz legije.
Svojemu pripovedovanju bom dodal vrsto slik, ki jih je naredil moj dobri tovariš v legiji, Slovenec Ratej iz Šmarja pri Jelšah-Te slike, velikokrat posnete v nevarnosti in v žalostnih okoliščinah, bodo morda še zgovorneje ko moja beseda pripovedale o tem kaj je legijonarjevo življenje in kni ie
Beg iz tujske legije.
Tako se glasi uvod k napeti, pisanih, žalostnih in pretresljivih dogodkov ter izvirnih slik polni pripovedi tujski legiji ter begu iz nje, katero je napisal mlad slovenski fant Lojze Pajtler in ki jo bo naš list začel pod naslovom:
»Beg iz tujske legije«
prinašati prih. ponedeljek. Opozarjamo zlasti naročnike in bralce naše ponedeljske izdaje na to svojevrstno delo, prvi popolni z živimi slikami poživljeni slovenski prikaz Življenja v sloviti tujski legiji.
2. Priznava Japoncem pravico, da lahko ukrenejo na Kitajskem vse potrebno, kar se tiče varnosti in zagotovitve javnega reda v osvojenih pokrajinah.
3. Anglija se odreka vsem akcijam, ki bi mogle biti škodljive za Japonsko in koristiti Kitajcem.
_4. Anglija ne bo sprejela nikakih sklepov in izvedla ničesar, kar bi moglo ovirati izvedbo japonskih načrtov na Kitajskem.
5.	Angleška vlada priznava upravičenost japonske politike in njenega udejstvovanja na vsem Kitajskem.
V	tem pripravljalnem sporazumu se je Anglija odrekla vsaki pomoči za Kitajsko, katero je dozdaj močno podpirala z denarjem in z orožjem. Brez njene pomoči se ho Kitajska le težko uspešno upirala japonskemu pritisku.
Da je Anglija sprejela te daljnosežne japonske zahteve, je treba iskati razloga v dejstvu, da se noče in ne more spustiti danes, ko grozi spopad v Evropi, v vojno na daljnem Vzhodu, zlasti
še, ker ni računati na takojšnjo pomoč Združenih držav. Po drugi strani upa Anglija, da bo s tem velikim popuščanjem pridobila Japonsko, da ne bo sklepala vojaške zveze z Italijo in Nemčijo in ne bo z nastopanjem na_ daljnem Vzhodu olajševala njunih akcij v Evropi. Tretji razlog za ta presenetljivi angleški umik pa je v tem. da hoče Anglija s popuščanjem do Jajvonske pritisniti na Sovjetsko Rusijo, ki z vedno novim izsiljevanjem zavlačuje sklep politične in vojaške zveze med Anglijo. Francijo in Sovjeti.
S tem sporazumom je vojna na daljnem Vzhodu bržčas stopila v novo, odločilno razdobje.
Besedilo sporazuma, ki je bil podpisan snoči v Tokiu med japonskim zunanjim ministrom Ari-tom in angleškim poslanikom Crajlijem, bo hkrati razglašeno jutri v Londonu in v Tokiu. V angleški poslanski zbornici bo _ sporazum prebral predsednik vlade Chamberlain in bo uavedel tudi razloge. ki so Angliji narekovali sprejetje tega sporazuma, da bi iahko potem nanovo zagotovila spoštovanje svojih pravic na daljnem Vzhodu, kar ga je pod japonsko oblastjo.
Vesti o novem angleškem načrtu za zagotovitev miru v Evropi:
250 milijard posojila za nemško gospodarstvo
London, 23. julija. Nekateri angleški listi so včeraj in danes prinesli senzacionalne vesti o novih predlogih za sporazum med Anglijo in Nemčijo. Nemškemu gospodarskemu strokovnjaku dr. Wohltatu, ki se že nekaj časa mudi v Londonu, naj bi bili angleški politični in gospodarski zastopniki predložili obsežen gospodarski načrt, ki bi služil lahko kot podlaga za zagotovitev miru v Evropi. Nemčija bi se morala po tem načrtu odreči orožju kot sredstvu za reševanje političnih vprašanj, obvezati se, da ho omejila oboroževanje in dovolila nadzorstvo nad oboroževanjem. Ce bi sprejela te pogoje, bi Anglija bila pripravljena dati veliko posojilo za njene gospodarske potrebe in bi bila pripravljena razpravljati z njo o vprašanju surovin in o kolonijah. Nemčija naj bi po tem načrtu dobila dolgoročno posojilo v znesku milijarde funtov šterlingov (250 milijard dinarjev), največje posojilo, ki je bilo kdaj dano kaki državi.
Dr. Vohltatu so sporočili, da ta načrt za zdaj še ni načrt angleške vlade, da pa lahko postane, če bi Nemčija hotela.
V	krogih angleške vlade priznavajo, da so se pri razgovorih med dr. Wohltatom in zastopniki angleške vlade pokazale možnosti za pomiritev sedanje evropske napetosti na miren način. Po nekaterih vesteh bi utegnilo že v kratkem priti do rednih diplomatskih posvetovanj med obema državama.
Angleški tisk veliko razpravlja o teh vprašanjih in pravi, da je bila nemška izjava zaradi Gdanska dana zato, da bi pokazala, da je tudi Nemčija pripravljena se pogajati, če ji Anglija ustreže v njenih najvažnejših zahtevah. Če Nemčija ae želi vojne zaradi Gdanska, je tudi druge države ne žele. Ce je Nemčija s tem hotela pomiriti napetost v Evropi, je treba njen korak pozdravljati.
Izredne odredbe za utrditev in oborožitev Gdanska
Vsi prebivalci moralo na zahtevo dati oblastem na razpolago vse svoje premoženje
Varšava, 23. julija. Uradni list svobodnega mesta Gdanska prinaša senatni odlok, po katerem sme policija v Gdansku od vsakega moškega in ženskega državljana zahtevati, da sodeluje pri raznih delih za splošno korist. Vsak prebivalec Gdanska mora dati oblastem na razpolago vse svoje premično in nepremično imetje brez odškodnine za kakršenkoli čas. Te izredne odredbe so v zvezi s pospešenim utrjevanjem ter militariza-cijo Gdanska in njegove okolice.
Policija v Gdansku je danes prijela deset poljskih študentov, češ da so nedovoljeno prekoračili mejo. Aretirali so tudi poljskega železničarja, ker je imel pri sebi dva poljska lista, ki sta v Gdansku prepovedana.
Na pet mesecev ječe je bil obsojen drugi poljski železničar, ki je zaničljivo vzklikaj med sprevodom narodno socialistične mladine in ni hotel pozdravljati z vzdignjeno roko.
Minister Snoj govori o moči gasilstva v Sloveniji
Gasilska organizacija šteje samo v Sloveniji 960 iet In iez 30.000 članov
Kranj, 23. julija.
Kljub ne prav lepemu vremenu je bilo danes v Kranju zelo živahno. Za današnji dan je bil napovedan velik župni zlet gasilcev, na katerega so poslale svoja številna zastopstva vse gasilske čete z Gorenjskega. Na tej prireditvi, ki se je je udeležil poleg številnih drugih odličnikov tudi minister g. Snoj, se je zbralo okoli 3000 ljudi. Glavna točka je bil nastop, pri katerem so sodelovali člani gasilskih čet, Samarijani in naraščaj. Nastopili so na prostoru »Planinec. Po nastopu so gasilci za vajo zažgali leseno stavbo in nato požar brž pogasili.
Po nastopu je imel najprej lep govor starešina župe Pavel Japelj iz Smlednika. Po njegovem govoru so bila podeljena odlikovanja 19 gasilcem. Nato pa je spregovoril minister g. Franc Snoj, ki je med drugim dejal:
»Pravkar smo bili priča javnemu nastopu kranjske gasilske župe. Podobne nastope gasilskih zup smo videli tudi že v drugih krajih Slovenije nedeljo za nedeljo. Slovenski gasilci se s takšnimi nastopi pripravljajo na jugoslovanski gasilski kongres, ki bo avgusta v Ljubljani. Gasilski kongres je že v svojih pripravah dal pobudo za nov raz-mah i a n°vo delo naših čet.
Šteje naša organizacija samo v Sloveniji. Na ^ vsako slovensko občino odpadejo povprečno^ tri gasilske čete. Nad 30.000 članov je v Sloveniji. Vsak 36 Slovenec je gasilec. V prav vsako slovensko občino, faro, v < vsako slovensko vasico seze naša organizacija. Zato pa je naša najvažnejša naloga v bodoče, da vsem tem deset-tisočem naših članov damo tudi nekaj za duha.
Za Slovenske gasilce je ta kongres še posebno važen. Gasilci iz vse naše države bodo prišli k nam, da nas vidijo, da vidijo našo moč, disciplino, našo organizacijsko sposobnost. Vse delo in odgovornost za uspeh kongresa leži na rapiah slovenskih gasilcev. Iz dosedanjih prijav vidimo, da je gasilstvo pravilno razumelo pomen in namen gasilskega kongresa. Samo iz Slovenije je prijavljenih že nad 10.000 članov, 1000 naraščajnikov, mnogo Samarijanov in nad 1000 narodnih noš.
Gasilski kongres bo tudi mogočna manifestacija naše državne misli in državne skupnosti. Naše gasilske čete bodo v dnevih kongresa _ korakale z gasilskimi četami s Hrvaškega, Bosne in drugih delov države. Manifestirale bodo za gasilsko idejo, za ljubezen in bratstvo, manifestirale bodo tudi za močno in složno Jugoslavijo, manifestirale bodo za našega kralja Petra II. in kraljevski dom. Te manifestacije bodo izpričale bratsko sožitje Slovencev, Hrvatov in Srbov, izpričale ^ljubezen do naše lepe, močne in složne Jugoslavije, bodo našim sosedom in vsemu svetu pokazale našo slogo in vsem našo moč.<
Zastopstvo naše vlade na kongresu Kristusa Kralja
Ljubljana, 23. julija. Kraljevsko vlado bodo na Kongresu Kristusa Kralja zastopali naslednji mi-“istri:	....
Dr. Viktor Ružič, pravosodni minister, ki bo zastopal predsednika vlade Cvetkoviča.
Dr. Miha Krek, gradbeni minister.
Franc Snoj, minister brez listnice.
Ante Maštrovič, minister brez listnice.
Seja vodstva JRZ
Belgrad, 23. julija. Danes ob 19. do 21. je bila seja predsedstva glavnega odbora JRZ. Sejo je vodil predsednik glavnega^ odbora Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade. Prisostvovali so ministri Kulenovič, dr. Krek, Tomič in Pantič, od senatorjev je bil navzoč Franc Smodej, od poslancev pa Mimitrij Mirkovič. Na seji so razpravljali o tekočih poslih, o delovanju stranke in o organizacijskih potrebah.
Zahtevajte povsod naš list!
Spremstvo papeževega legata Hlonda med kongresom
Ljubljana, 23. julija. Kardinalu Avgustu Hlondu, papeževemu legatu za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, je od Svete stolice med bivanjem v Ljubljani dodeljeno naslednje spremstvo:
1. prelat dr. Matija Slavič.
2. prelat Stanislav Janasik, avditor Rotae Ro-manae.
3. Mons. Nikodem Medlevvski, ceremonijar.
4. g. Anton Baranijak, tajnik.
5. g. Boleslav Filipiak, kardinalov kaplan.
6. Janez Slawski, papeški komornik.
7. go. Tomislav Pracny, vitez reda sv. Silvestra.
8. groi Peter Antamoro od papeške plemiške garde.
9. gosp. Sigmund Dziembowski, komornik kardinala.
Vesti 24. julija
O gospodarsld pogodbi med Španijo in Nemčijo, ki
naj bi jo bili podpisali med bivanjem dr. Wohl-tata, nemškega strokovnjaka za trgovske pogodbe v Madridu, piše glasilo nemškega ministrstva »Der deutsche Volkswirt«, da je dr. Wohltat že dobil med svojim obiskom zelo jasno sliko o sedanjih španskih gospodarskih možnostih, žal pa ni sklenil nobenega sporazuma.
Do hudih narodno-socialističnih demonstracij proti dunajskemu kardinalu Innitzerju je prišlo v več avstrijskih krajih, kamor je kardinal prišel birmat Bolgarski kralj Boris bo v kratkem zasebno' obiskal Francijo in Anglijo. Njegov obisk je pripravljal z gospodarskimi razgovori predsednik bolgarske poslanske zbornice Mošano, ki je včeraj dopotoval po večdnevnem bivanju iz Anglije v Pariz.
S propagandnimi pismi Angleža Kinga Halla se bavi tudi uradno glasilo italijanske vlade »Giomale d’ Italia« ter imenuje te angleške poizkuse neumne; ostro pa zavrača tiste odstavke v King Hallovih pismih, ki so žaljivi za italijansko vojsko. King Hall dopoveduje med drugim Nemcem, da italijansko vojaško zavezništvo pač ni veliko vredno.
Mussolinijev sklep o odpravi veleposestva na Siciliji,
s čimer bo rešeno eno najbolj perečih socialnih vprašanj v današnji Italiji, je revno prebivalstvo na Siciliji pozdravilo z velikim navdušenjem. V tujini pa navajajo ta načrt kot dokaz, da Italija ne misli na vojno, če se pripravlja na izvedbo takih ogromnih del, ki bodo zahtevala ogromne denarje.
Sv. oče Pij XII. je te dni sprejel salzburškega škofa dr. Weitza, kateremu so nemške oblasti kot' nasprotniku narodnega socializma prepovedale bivanje na Škofijskem sedežu.
Švicarsko sodišče v Ziirichu je obsodilo na poldrugo leto ječe voditelja švicarskih narodnih socialistov dr. Zanderja, češ da se je bavil z nedovoljeno propagando in z zbiranjem vojaških in političnih vesti za neko sosedno državo.
Vojaki in častniki bivše albanske vojske so danes v Tirani med velikimi slovesnostmi prisegli zvestobo italijanskemu kralju. Prisegi je prisostvoval državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Pariani.
Anglija ni nikdar zaprla vrat za pogajanja in je vedno pripravljena pametno razgovarjatd se, tako se glasi uradno sporočilo angleške vlade z ozirom na vesti o načrtu za posojilo Nemčiji.
V	Trstu so bile danes velike slovesnosti na čast prostovoljcem, Tržačanom, ki so padli v španski državljanski vojni.
Romunski kralj Karol je iz Kostance odpotoval za 10 dni na križarjenje po vzhodnem delu Sredozemskega morja. Pravijo, da bo pri tej priliki obiskal nekaj grških pristanišč in se tam sestal z vodilnimi grškimi osebnostmi ter se razgovarjal o sodelovanju med obema državama.
Vm premoženje, zaplenjeno slovaškim Judom bo
morala slovaška vlada izročiti Nemčiji, ki utemeljuje svojo zahtevo s tem, da so se ti judje prejšnje čase vedno izdajali za Nemce in nikdar za Slovake.
Velike vaje angleške kopne vojske so se začele snoči. Pri vajah sodeljuje 13.000 mož.
Namška izjava o mirni poravnavi spora glede Gdanska naj spravi v dobro voljo Anglijo ter pridobi časa za Nemčijo, da bi se lažje pripravila na uspešno izvedbo svojih političnih načrtov, sodi Nemčiji neprijazni del francoskega tiska.
Francoska vojska je odšlo iz Aleksandrette
Ankara, 23. julija. Po vsej Tučiji so se danes začele velike slovesnosti ob priključitvi pokrajine Aleksandrette Turčiji. Danes je namreč francoska vojska zapustila Aleksandretto, s čimer sta mesto in pokrajina tudi dejansko prešli pod turško oblast. Pri odhodu francoskih čet je prišlo do navdušenih manifestacij za francosko-turško prijateljstvo. Več desettisoč ljudi je prisostvovalo vkrcavanju francoske vojske. Slovesnosti v proslavo tega dogodka bodo trajale tri dni.
Desni spori med španskimi voditelji
Pariz, 23. julija. Iz Španije prihajajo nasprotujoča si poročila. Govorijo, da je general Queipo de Liano, ki je bil včeraj v Burgosu, odpotoval v Francijo. Odločujoči španski krogi pa izjavljajo, da general Queipo de Liano ni prekoračil španske meje. Hikraifci trdijo, da je bil general Jague zadržan v Madridu, ko je hotel odpotovati. Notranje ministrstvo je prepovedalo vse manifestacije in zborovanja. Vse kaže. da je med najbližjimi eo-trudniki generala Franca in pristali generala Queipa de Liana in še nekaterih drugih znanih osebnosti prišlo do razkola zaradi vprašanja, kakšna bodi nova ustavna ureditev Španije. Večina najožjih Francovih sodelavcev naeprotuijeikaki vojaški zvezi Španije z Italije in Nemčijo, kalkor jo zahtevajo falangieti z ministrom Slinarjem. Med falangieti in marksisti je- zadnje čase prišlo, do spopadov in pobojev.
§
Torek, dne 25. julija
Zahteva časa: Krščanski preporod
18 Začetek kongresa v stolnici. »Pridi sveti Duh«. Začetni govor: predsednik kongresov Kristusa Kralja škof dr. Gregorij Rožman. Blagoslov.
20 Slovesni začetek kongresnih zborovanj v Unionu. Govori kanonik dr. Mack Friderik, Luxe>mburg (francosko in nemško).
Sreda, dne 26. julija
Predmet iborovanja: Verski preporod.
7 V 9tolnici maša s pridigo v francoskem jeziku.
9—12 I. študijsko zborovanje v Unionu:
»Bistvo in cilj verskega preporoda«. Referent: župnik dr. Laros, Koblenz, Stol-zenfels (nemško). Koreferent: dr. Viktor Korošec, univ. prof., Ljubljana (slovensko). Razgovor po jezikovnih skupinah.
15—18 II. študijsko zborovanje v Unionu:
»Sredstva in pota verskega preporoda«. Referent: P. Pellegrino	S. J. Rim	(italijansko). Koreferenti:	generalni	vikar
Quenet, Pariz (francosko), dr. Andrej Richard, Pariz (francosko).
19.30	Večerne	pobožnosti po	cerkvah.
20.30	V veliki	dvorani hotela	Union govori ka-
nonik dr. Anton Sancho, Mallorca: »živel Kristus Kralj!« (francosko).
Četrtek, dne 27. julija
Predmet sborovanja: Nravni preporod.
7	V stolnici maša s pridigo v poljskem jeziku.
9—12 III. študijsko zborovanje v Unionu:
»Vzgoja novega nravnega rodu«. Referent: pom. Škof Rogerij Beaussard, Pariz (francosko). Koreferent: direktor Tadej Gal-
dynski. Poznanj (poljsko).
10—18 IV. študijsko zborovanje v Unionu:
»Krščanska vest v javnem življenju«. Referent: nadškof dr. Josip Ujčič, Belgrad (hrvatsko). Koreferenti: P. Ledit S. J. Rim (italijan.), mons. dr. Nicolas Pleif-fer, kanonik, Košiče (latinsko).
19.30 Večrne pbbožnosti po cerkvah.
20.30 Koncert slovenske nabožne pesmi v frančiškanski cerkvi. Priredi glasbeno društvo »Ljubljana«.
Petek, dne 28. julija
Predmet sborovanja: Svet za Kristusa!
7	V stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku.
9—12 V. študijsko zborovanje v Unionu:
»Laik v 'cerkvi«. Referent: univ. prof. Swiezawski, Lwow (poljsko). Koreferent: Hans Wirtz, Luzern (nemško).
15—17 VI. študijsko zborovanje v Unionu:
Sodelovanje laikov pri verskem preporodu«. Referent: P. Bangha S. J.. Budimpešta (nemško). Koreferent:	dr. Žitko
Stanislov, odvetnik, Ljubljana (slovensko).
17.30 Na glavnem kolodvoru sprejem papeževega legata, Njeg. Emin. kardinala dr. Avgusta Hlonda, nadškofa gnezenjsko-po-znanjskega, primasa Poljske.
20.30 Slavnostno zborovanje v Unionu.
Sobota, dne 29. julija
8 Mladinska pobožnost na Stadionu.
9 Zborovanje KA za inteligenco v Delavski zbornici.
10 Zborovanje narodnostnih skupin po raznih dvoranah. — Slovensko zborovanje v dvorani Uniona.
15.30 Sklepno študijsko zborovanje v Unionu. Poročilo o delu študijskih dni, objava in sprejetje resolucij.
»Igra o božjem kraljestvu« na Stadionu. Po koncu igre na Stadionu pete litanije Matere božje.
Nedelja, dne 30. julija
Polnočnice po cerkvah.
9 Na Stadionu pontifikalna maša s pridigo.
14 Sprevod katoliških organizacij na Stadion. Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. Prenos Najsvetejšega iz župne cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion. Pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesem, blagoslov in Povsod Boga.
Najlepša in najveličastnejša slika na kongresu bo gotovo sprevod katoliških organizacij, ki se bo razvil v nedeljo, 30. julija, popoldne na zaključni dan kongresa po ljubljanskih ulicah. Spre vod sam bo dokaz tega, kar mislimo, hočemo In zahtevamo katoličani v kraljestvu Kristusovem. Vse organizacije, ki so v sprevodu navedene, naj si štejejo v svojo veliko čast, da bodo smele v sprevodu javno nastopiti in pred vsem svetom neustrašeno izpričati svojo vero in vdanost Kristusu Kralju.
Druge prireditve kongresu
1. Razstava o komunistični propagandi v Španiji v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5.
2. Razstava sodobne cerkvene umetnosti pri uršulinkah.
3. Duhovni koncert v cerkvi sv. Petra. Prireja radiofonska oddajna postaja v Ljubljani.
Velike tatvine koles in drugo...
Julija je bilo ukradenih že 33 koles. — Za gasilce je pobiral darove.
Ljubljana, 23. julija.
V	dnevih julijske vročine bi si človek mislil, da bodo tatovi po mestu mirovali, da bodo odšli na deželo v razna letovišča in kopališča; toda prav v najhujši vročini so bili zlasti kolesarski latovi zelo podjetni in kradli so povsod kolesa. Vlomilci velikega formata so sicer zapustili Ljubljano in so odšli na morje. Kolesarski tatovi pa so do 22. t. m. v mestu že pokradli 33 koles, nekatere dneve kar po 4 in 5 koles. Spravili so se osobito na kolesa, ki so bila prislonjena na zid Ljudske kuhinje, celo izpred justične palače je nekdo odpeljal moško kolo, ker ga je lastnik priklonil kar ob zid, ko ni hotel plačati skromne nagrade čuvaju koles. Bil je stiskač. Namesto pol dinarja, pa je bil zato ob 1000 din. Policija marljivo zasleduje tatove, ki pa navadno kolesa popolnoma prebarvajo in razderejo. Imajo svoje tajne poprav-Ijalnice. Vsa, julija pokradena kolesa, večjidel nova, so bila vredna nad 30.000 din. Zadnji čas je bilo izpred splošne bolnišnice odpeljano 1500 dinarjev vredno kolo znamke »Taifun«, last Karola Kuntare. Ribič Tereziji v Novih Jaršah je bilo ukradeno 900 din vredno žensko kolo znamke »Titania«.
Tatvine na prostih kopališčih so letos prav redke. Na ftpici in ob Gruberjevem prekopu je policijsko prepovedano kopanje. Vendar se tu-intam pojavi kakšen kopalec. Mirku Adamiču je bila ukradena rjava, usnjata listnica z raznimi dokumenti in prometno kolesarsko knjižico ter 40 din gotovine, ko se je kopal ob Gruberjevem prekopu.
Policijske oblasti se zanimajo za operno pevko Ireno Fux, tujo državljanko, ki ji je notranje ministrstvo ukinilo nadaljnje bivanje v naši državi. Kje je Lovrenc Vinšek, doma iz Tunjic pri Kamniku? Je nekoliko slaboumen. Iščejo ga že od 13. t. m. Klati se najbrž okrog. Omenjeni dan je odšel z doma iz Šmarja pri Krškem v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Iz bolnišnice je pobegnil.
Pleskarski vajenec Ciril Petan, stanujoč v Lokah pri Trbovljah, star 16 let, je že 0. t. m. pobegnil od svojega mojstra z 12 letno deklico Marijo Mešičevo iz Trbovelj. Pravijo, da ni izključeno, da sta oba izvršila samomor.	1
Prav zanimivo je poročilo policijske uprave, o izgubljenih tn najdenih rečeh za mesec junij. Izgubljenih je bilo 11 denarnic odnosno listnic za skupno vsoto 2686 din. Razne osebe so dalje izgubile 6 kosov različne zlatnine, zapestnice, broše in zlate ure. Izugbljenih je dalje prav mnogo različnih predmetov. Nekdo je n. pr. celo izgubil rjavo, staro aktovko, v kateri je bila 1.20 kg težka salama. — Pošteni najditelji pa so junija prinesli na policijo 820 din najdenega denarja. Prav zanimivo razmerje med izgubljenim in najdenim denarjem! Najdeno je bilo rezervno avto-kolo, dalje 3 moška kolesa, fotoaparat, celo umetno zo-
• ■ ■ . •	\T - 1. J - ?  X— 1 astn R OAl.
nje, še ni pojasnjeno. V Ljubljani je v dveh dneh nabral 154 din. Od tega zneska je 80 din zapil.
Včeraj ob 19 so se trije vinjeni delavci: Stanko Žbogar, Lojze Kastelic in Štefan škrl sprli pred Kolenčevo gostilno v Kavškovi ulici v Spodnji Šiški. Nato so se začeli pretepati. Policijsko poročilo veli, da so se hudo spoprijeli in so dajali povod, da se je občinstvo zgražalo. Trije stražniki so besne pretepače komaj ukrotili. Vsi so se potem složno spravili na stražnike in so jih obsipali z razeimi psovkami. Delavcem so zaplenili 850 din gotovine. Delavci so bili danes zjutraj najprej policijsko kaznovani na večjo denarno globo, ki so jo kar takoj inkasirali iz zaplenjenega denarja. Imeli pa bodo sitnosti še na sodišču, ko jih bo prijel znameniti § 128. k. z.
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Včeraj smo pa v našem mestu res enkrat dobili pravo saharsko vročino. Dosežen je bil letošnji toplotni rekord: kar + 36° C je kazal termometer v senci! Komaj da se je še dalo dihati. Ljudje so kar na ulici slačili suknjiče, brisali so si čela, otirali znoj, sopihali in se držali senčnih strani po cestah. Kopališča so bila prepolna, vsa obrežja ob večjih vodah posuta s kopalci. Tisti, ki so utegnili — s časom in z denarjem — so si prežgočo žejo gasili po senčnatih gostilniških vrtovih. Hišni lastniki in najemniki trgovskih ter drugih lokalov so ukazali od časa do časa polivati tla na ulici z vodo. da bi zadušila vsaj najhujšo sparino. Po cestah je bilo videti le malo ljudi, tiste, ki so na vsak način že morali okrog po opravkih.
šele ponoči je mesto prav oživelo
Zvečer se ni dalo zaspati. Kdor je legel ob navadnem času, se je moral prekladati s strani na stran, spanec se ga ni hotel lotiti. Drogi so zvečer posedali doma in se menili, tretji so se odpravili v mesto — teh je bilo največ. Zlepa še ni bila Ljubljana tako živahna ponoči kakor snoči. Še prav v poznih urah je ljudi po ulicah kar mrgolelo. Zlasti vrtovi, kjer igra godba in kjer se najde tudi kaj dobrega za pod zob — jedačo in pijačo — so bili do kraja zasedeni. Ponekod so napravili kar prave družinske »odprave v mesto«. Šum in vselo življenje se dolgo časa nista mogla poleči.
Proti večeru se je tudi pokazalo, da je čez dan prispelo v naše mesto izredno mnogo gostov, domačinov in tujcev. Človek bi menil, da je prišel v kakšno mednarodno letovišče, toliko različnih jezikov je lahko slišal. Po ulicah so stali avtomobili inozemskih znamk in oznak — toliko jih še zlepa	ni	bilo. In že ponoči so	pridrdrali	veliki
avtobusi	s	»pomorskimi izletniki« od vseh	štirih
vetrov. Zlasti mnogo je bilo Nemcev, pa tudi Italijanov. S Primorja pa so se tudi vrnile močne skupine hrvatskih in srbskih letoviščarjev. Prišla je tudi precej velika družba češkoslovaških izletnikov, ki so bili v Kuparih tami pri Dubrovniku. Le po malem je z rastočo nočjo življenje plaknelo. Tiste, ki so se še obotavljali in premišljevali, ali bi se odpravili domov v posteljo, pa je ob 1 ponoči preplaknil dež. Najprej je padlo nekaj nedolžnih kapljic — bliskalo se je pomalem ze ves večer tam na laški strani — potem pa se ie vlilo in grom	je	nejevoljno zagodrnjal.	Ploha se	je razganjala	z vedno večjo silo. Kar	naglo je	mesto
postalo mirno, ceste prazne in lokali tudi.
Deževna poletna nedelja
Današnja nedelja je bila pusta, čmerna, oblačna. Presneto so se všteli tisti, ki so se včeraj veselili, kako se bodo danes lepo kopali in sončili. Dež in oblačno nebo sta jim temeljito prekrižala račune. Pa tudi tisti, ki se jim je včeraj kljub neznosni vročini hotelo hoditi na gore, ker so računali z lepim vremenom, so enkrat potegnili krajšo slamico. Dodobra premočeni so se nocoj vračali. Drugi, previdnejši, in »kopalci«, so ostali doma, kjer so si popoldne pokrajšali kakor so že vedeli in znal — po starem sporedu seveda: z obiski, z zmernimi sprehodi, s kozarcem vina v veseli družbi, s kinom in s kavarno. Popoldne se je dvakrat .trikrat z zahodne plati ponudilo sonce, pa se je kmalu spet preplašeno skrilo.
Razpoloženi« pred kongresom
V	mestu vse kaže, da nas en sam dan še loči od kongresa Kristusa Kralja. Skoraj v slednji izložbi je lep, velik kongresni plakat, ponekod pa so lastniki tudi aranžirali razstavljalna okna v smislu prihodnjih slovesnih dni. Zlasti okusno je opremila svojo izložbo tvrdka Jeločnik & Simončič tam pred škofijo. Ob Kristusovem kipu in križu so simboli: pšenica, vinska trta in bršljan, izložba pa je uokvirjena z aranžirano državno in papeško zastavo. Zvečer pa je izložba lepo razsvetljena z močnimi žarnicami. — Danes je bilo v mestu opaziti tudi že prve udeležence, ki so prišli iz oddaljenejših slovenskih krajev. Prispela pa je tudi že skupina prvih inozemskih udeležencev. So to jezuitje, ki so prišli iz Rima ter prinesli s seboj tvarino za razstavo o komunistični propagandi in delu v Španiji. Ta razstava bo že v
Razstava o komunistični propagandi v Španiji
Za dneve ob kongresu Kristusa Kralja bo odprta razstava, ki zrcalo komunističnega nasilja v Španiji
bo
Ljubljana, 23. julija.
Pridno teče marljivim delavcem tam v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti delo izpod rok. Urediti In razporediti morajo tvarino, ki bo pokazala obiskovalcem te razstave sredstva, metode in načela komunistične propagande v španski državljanski vojni. Po stenah so že zdaj pritrjeni veliki lepaki, pričvrščeno • pa to tudi izredno številne fotografije, ki kažejo, kaj vte je počel z nedolžnimi ljudmi, s cerkvami, z znanstvenimi zavodi, s kipi in spomeniki rdeči bes, razpaljen, navdihovan in podpiran od mednarodnih destruktivnih, brezbožnih in prekucuških elementov.
Ogromno gradivo sta s krajev samih na to razstavo prinesla voditelja skupine, ki je zdaj prispela v Ljubljano, znana patra g. Ledit S. J. ter g. Pellegrino S. J., ki sta vse zbrala na kraju samem, v Španiji, ob koncu vojne. Poleg lepaka, reprodukcij, letaka, fotografij in faksimilov bodo razstavljena tudi številne propagandistične brošure, ki bodo razstavljene na večih mizah. Vse to gradivo bo opremljeno z napisi, ki bodo obiskovalcem ponazarjali razstavljeno.
Najvidnejši del na tei razstavi pa bodo prav gotovo predstavljali lepaki in fotografije. Lepaki so dvojnega porekla in sestavljeni v dveh jezikih, v španskem in v ruskem. Španski letaki v prvi vrsti veljajo najaktualnejši stvari, pozivu k obrambi. Tehnično so izdelani odlično, originalni so tudi po kompozicijskih zamislih; namenjeni so predvsem hrabrenju neoboroženega prebivalstva v zaledju, snubljenju novih borcev, pozivu k odporu do zadnjega. Opremljeni so s komunističnimi kri-
iioVe innekafžiataine: Nekdo je našel celo 5 šol- I Jaticami v smislu, daj. boj republikanske Špani skih knjig za I. gimnazijski razred.	_	b?> svobodo naroda, boj za boljšo bodočnost
 	gimnazijski
Za 'gasilski kongres so priprave v polnem teku. Iz Slovenije se ho po dosedanjih dispozicijah udeležilo velikega gasilskega kongresa dobrih 95% gasilcev, včlanjenih pri raznih gasilskih če-!ah. Nekatere čete se udeleže kongresa korporativno z vsem Članstvom. Po mestu je te dni neki 'lovek pobiral darove za gasilsko četo v Velikih Laščah. Prijeli so ga. Človek je kazal nabiralno polo in se izgovarjal, da ga je tajnik gasilske čete pooblastil v pobiranje darov. Izkazalo se je, da se ie človek lagal. Sam je napravil nabiralno polo i.i pritisnil gasilsko štampiljko. Kako je prišel do
otrok, za mir na svetu, za žetev itd. itd. Zanimiv ie lepak, ki napoveduje govor znane Passionariie, dalje lepak, ki proslavlja devetnajstletnico ruske revolucije in lepaka, na katerih se komunisti norčujejo iz generalž Franca. P Ledit ie sam zbral Izredno številne originalne sovjetske lepake, ki so tehnično izdelani — razen nekaterih — mnogo slabše in primitivnejše. Veljajo pa predvsem bogokletnemu smešenju Kristusa, njegovih učencev, svetnikov ter duhovskega stanu in vernih. Odlikuje jih prav besen sarkazem, žolč in pomanjkanje smisla za slednio dostojnost. Surovi so in
neokretni; kljub temu, da ne poznajo nikakega ozira do dotakljivega ali nedotakljivega, do spodobnega, do plemenitega, jim manjka slednja duhovitost: grčavi so in neokretno težaški, surove domislice brez humorja in duha. Tako surov je le še španski komunistični »karikaturistični« list »Christo Rey«; dovtipi, karikature in zbadljivke v njem so naravnost gnusne in žalijo vsak človeški okus. Vse skupaj pa kaže tesno povezanost sovjetskega komunizma s španskim na povsem jasen način.
Brošure razkazujejo komunistično »modrost« s splošnimi rekli in na znan način, s katerim se da pihati na ljudsko dušo, takim ljudem, ki lin en sam srečno vržen stavek navduši, n® »* W o njegovi resničnosti sploh poskusili razmisliti. Ta slepeča, lažna »modrost« je v komunistični meri na strahoten način opravila svoje delo.
Fotografije predstavljajo nepregledno vrsto najlepših španskih stavbnih umetnin, katedral, cerkva, kulturnih zavodov, šol, privatnih poslopij in spomenikov — razbitih, razrušenih, opustoše-nih, žalostno razdejanih. Grozotna je ta revija razdejanja, s studom in pomilovanjem polni Človeka. Na večih fotografijah so faksimili raznih ukazov in telegramov za razde;anja, ponekod so tudi s španskim tekstom opremljene slike Stalina, Lenina, Vorošilova, Dimitrova; na eni so upodobljeni otroci, pod sliko stoji geslo, ki pravi, da je ta mladost srečna ob Leninu in Stalinu. Najžalostnejši in najstrašnejši pa so posnetki žrtev, grozotno popačenih, izmaličenih, mučenikov, ki jih je oropal življenja komunistični sadizem. Tudi kipom svetnikov in svetnic rdeča furija v svoii besnosti ni prizanesla, še celo mumije so potegnili iz krst, jih postavili ob ozidje, streljali vanje ter jih smešili na najostudnejše načine.
Razstava, ki je v resnici izredno zanimiva, bo odprta že prihodnje dni. Na pretresljivo prepričevalen način nam kaže, kakšen nestvor je komunizem, kako besno sovraštvo do vsega svetega in plemenito človeškega ga navdaja in kakšno zlo bo zadelo deželo, v kateri bi se utegnil razmahniti. Ta razstava bo v okviru kongresa deležna v našem mestu prav gotovo izrednega zaniman;a.
"teročaite Slovenski dom!
prihodnjih dneh — v okviru kongresa Kristusa Kralja — odprta v Akademskem domu na Miklo-šičvi cesti. Skupino, ki je prišla iz Rima v Ljubljano, vodi p. Ledit S. j., urednik katoliškega informativnega lista »Letres de Rome«. P. Ledit je tnkoj po končani španski državljanski vojni odšel v Španijo, kjer si je na lastne oči ogledal vse grozote in razdejanje ter se vrnil z veliko tvarino, z brošurami, letaki, lepaki in fotografijami. Vse to bo zdaj razstavljeno v Akademskem domu.
Danes je bila na Stadionu tudi odlično uspela vaja za glavni dan kongresa, 30. julij.
Odhod slovenskega misijonarja na Kitajsko
v X cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani se je
včeraj popoldne ob 5 vršila poslovilna slovesnost odhoda misijonarja g. Jožefa Časla iz Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega v misijone na Kitajsko. Gospod misijonar odhaja danes v Pariz, odkoder odide na pomoč svojim slovenskim redovnim sobratom na Kitajsko.
Kljub vojni vihri na Kitajskem se g. misijonar ne straši nastopiti pot tjakaj, da bi reševal duše, kajti menda še nikoli poprej ni bilo misijonsko polje tako pripravljeno za žetev kakor prav dandanes.
V cerkvi Srca Jezusovega je imel poslovilni govor preč. g. Jože Gregor. Predočil je misijonarjevo dosedanjo pripravo za misijone. Gospod Časi je deloval po svoji novi maši dve leti na našem jugu v Kosovski Mitroviči. Tam je hodil za razkropljenimi katoličani obsežne župnije in se v napornem dušnopastirskem delovanju pripravljal za misijone. Odhaja iz Slovenije, da ponese luč Kristusovo med pogane. Njegovi znanci in tudi drugi mu obljubljajo spomin in pomoč pri njegovem misijonskem delu.
Slovesnost v Zeleni farni v Ljubljani
V javni kapeli ob zavetišču v Zeleni jami so na včerajšnjo nedeljo obhajali praznik patrona kapele sv. Vincencija Pavelskega. Zjutraj pri prvi sv. maši sta bila slovesno blagoslovljena dva cerkvena mladinska prapora, ki se bosta prvič javno pokazala pri »Igri o kraljestvu božjem« na Stadionu. Mladina Zelene jame se prav marljivo udeležuje vaj za to igro, pri kateri tvori svojo skupino 90 članov, dečkov in deklic. Vsi bodo imeli enotno zeleno obleko. V tem enotnem kroju so danes prvič nastopili pri blagoslovitvi praporčkov, in sicer 40 dečkov v zelenih hlačkah, belih srajcah in zelenih kravatah ter 50 deklic v popolnoma zeleni obleki in belih predpasnikih in so prinesli svoja dva praporčka v kapelo sv. Vincencija ob zavetišču k razvitju in blagoslovitvi. Prapora, ki ju je umetniško izdelala po načrtih akad. slikarja g. prof. Kregarja tvrdka Dernovšek, predstavljata Srce Jezusovo in Ime Marijino z napisom Zelena jama. Blagoslovil ju je g. župnik V. Kragl, govor
o	pomenu praporov za krščansko mladino Zelene jame pa je imel g. misijonar M. čontala. Ob 8 je bila sv. maša in govor o sv. Vincenciju, očetu sirot; zvečer ob 8 uri pa slavnostni govor in pete litanije.
Mariborski drobiž
  L”- Maribor, 23. julija.
Minister Snoj v Mariboru. Danes zjutraj ;e prispel v Maribor minister brez listnice g Franc Snoj. V Mariboru so ga sprejeli tukajšnji njegovi politični prijatelji; še dopoldne 9e je g. minister odpeljal v Konjice.
Končno — dež. Že dolgo let menda niso Mariborčani in okoličani s takšno hvaležnostjo sprejeli dežja, kakor danes. Iz neznosne vročine — saj je vroči val, ki je nekaj dni moril naše kraje, dvignil toplomer včeraj popoldne na 35 stopinj v senci — so se prebudili danes zjutraj v prijetnem hladu. Zunaj je padal pohleven dežek, nebo je hiio prepreženo e sivimi nizkimi oblaki in četudi ie dež dopoldne prenehal, vendar je hlad ostal, oblačnost pa obeta, da bo dežja še več. Četudi je deževalo več ur, je bilo to za izsušeno in razpokano zemljo le neznatna malenkost. Treba bo izdatnega, večdnevnega deževja, da se bo žejna zemlja napojila.
Žegnanjo pri Magdaleni. Največja mariborska župnija — sv. Magdalena je praznovala včeral pod 6voje farne patrone. Zunanji cerkveni praznik pa je bil danes ter se je obhajal s tradicionalno slovesnostjo. Zjutraj ob 9 je bila slovesna procesija, katere se je udeležilo mnogo vernikov
Žetev smrti. V bolnišnici je unvrla 41 l*tna Marija Ledinek; v Slovenski ulici 40 je umrla v visoki starosti 83 let Barbara Lozinšek. Naj počivata v mirut
Ciganka s polnim žepom zlatnine. Orožniki v Slovenj Gradcu so aretirali 33 letno ciganko Amalijo Pestner, ki je v neki trgovini pri zamen avi 20 dinarskega novca ukradla še kovanec za 50 dinarjev. Ob priliki aretacije so našli v cigan-kinem žepu celo pest raznovrstne zlatnine, tako prstane, uhane, verižice itd. Ciganka ee je kot pevka klatila po raznih naših mestih, med dru-gimi je bila tudi v Mariboru, pa je verjetno to zlatnino spotoma pokradla.
Dvoje koles sta bili ukradeni včeraj. Delavcu Ivanu Mlakerju iz Maribora je bilo ukradeno njegovo kolo pred gostilno Krajnc na Pesnici, dijaku Eriku Puharju pa je tat izmaknil kolo pred glavnim kolodvorom.
Obziren tat. Šivilja Angela Koprivnik je prijavila policiji, da ji i® nekdo ukradel 1500 din Tat pa ie bil obziren, ker je hranila doma v pločevinasti škatlji 2400 din. od tega pa ii ie nekdo vzel le 500 din, ostanek pa je pustil.
Pošar je izbruhnil v Zgor. Dobrenju na hišici Viktorja Lubi. Ogenj je leseno hišico vpepeljil do tal, zgorel je tudi čebelnjak s čebelami. Na pomoč so'prihiteli gasilci iz št. lija Požar je povzročil slab dimnik.
Veliko afero, pri kateri je bilo oškodovanih več mariborskih trgovcev ter tudi trgovci v Ptuju, preiskuje mariborska policija. Pojavil se je v mestu eleganten tujec, ki se je z dobro ponarejenimi legitimacijami izdajal za državnega .uradnika, v resnici pa je zidar. Sleparja so aretirali, podrobnosti cele afere pa se v interesu preiskave držiio še v tajnosti.
Objave Mariborskega tedna
Kam na počitnice? Ram na dopust? To je
vprašanje, na katero si težko odgovori, kdor bi si želel od svojega odiha čim več in čim ceneje. Kdor pa hoče združiti zabavo s poukom, veselo družbo z izleti v samoto, kopanje v najlepšem kopališču na Mariborskem otoku s planinstvom ter uživati pri tem še najboljša vina in najslajše sadje, ta ve, da mu more nuditi vse to samo obisk Maribora' za časa letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. To je največja gospodarska in kulturna prireditev v slovenskem Podravju.
Od tu in tam
Zavod z a higieno živalskih proizvodov je du bila belgrajska veterinarska fakulteta. Občina je dala na razpolago primerne prostore in še večjo podporo za nabavo inštrumentov. Zavod bo preiskoval higieno živinskega mesa in 8 tem pomagal podobnemu oddelku pri mestni klavnici, ki ima nalogo nadzirali živinsko meso, obenem pa voditi statistiko o stanju in pojavih raznih bolezni pri živini. Prav tako bo novi zavod preiskoval mleko in druga živila, ki prihajajo na trg.
Na Plitvidkih jezerih si je poiskal nevesto Anglež Paul Harry Stanley iz Londona. Pred dobrim mesecem se je Stanley s skupino angleških turistov pripeljal na Plitvička jezera na letovišče. Tam se je spoznal s študentko Valentino Popov in ji kmalu ponudil zakon. Dekle je na ponudbo pristalo, ni se pa hotelo z njim odpeljati _v London poprej, preden se ne poročita. Anglež je bil mož beseda in se je z letalom odpeljal v London, kjer je dobil potrebne dokumente, nato se pa takoj vrnil na Plitvice. Pred tremi dnevi pa je bila v katoliški cerkvi v P.režmk-gradu poroka. I Po poroki sta se mlada mož in žena z letalom od-v London.
BivSega župana iz Belajke pri Despotovcu so ubili neznanci na poti od Despotovca do Cuprije. Janko Mladenovič je s sinom peljal svojo ženo v bolnišnico. Ko so se proti večeru že približali Cupriji, so nenadoma padli streli, ki so smrtno zadeli Mladenoviča. Preiskava ni mogla ugotoviti, krto hi bil morilec, pač pa je verjetno, da gre za maščevanje.
Belgradu še vedno primanjkuje vode. Uprava mestnega vodovoda je pred dnevi dala ljudem navodila, kako naj kar se da varčujejo pri porabi vode. Navodila so imela svoj učinek, roda vročina ni popustila, temveč se je celo povečala. V soboto so imeli kar 38 stopinj vročine. Zdi se, da bo mestna občina prisiljena izvesti načrt za razširitev vodovoda, kakor ga je bila uprava vodovoda predlagala že pred tremi leh Predlog je takrat naletel na gluha ušesa in je bilo treba doživeti pravo stisko, da so merodajni pnpoznali nujnost izdatkov za ureditev take naprave kakor je vodovod.
V vef cerkva so vlomili neznani zločinci v okolici Dubrovnika. Cim je bil ugotovljen prvi vlom v Rijeci Dubrovačkoj, so oblasti opozorile vse bližnje župne urade, naj iz cerkva pospravijo vse dragocenosti, so se zločincem izjalovili še štirje vlomi, ki so jih v dveh naslednjih nočeh izvršili prav tako v okolici Dubrovnika. Vlomilci so zelo spretni in ne puste za seboj nobenih vidnih sledov ali prstnih odtisov, po 'katerih bi jih oblasti mogle ugotoviti. Večjo škodo so povzročili le pri prvem vlomu.
Dobro organizirano tihotapsko družbo s kokainom, heroinom in podobnimi mamili je prijela policija v Trstu. Tihotapci so dobivali blago po svojih prijateljih iz Jugoslavije in ga nato v Trstu odpošiljali naprej v Egipt in druge države na vzhodu. Da je posel bolje uspeval, so imeli svoje pomagače med mornarji večjih italijanskih potniških ladij. Italijanska policija je svoja odkritja javila policijj ^na Sufaku,. nakar so sledile štiri aretacije med uglednimi suSaskimi trgovci. Verjetno je, da bodo sledile aretacije še po drugih jugoslovanskih mestih, ker je bila tihotapska mreža razpredena po vse^ državi in segala tudi čez meje še v druge države.
Ko je hotel preplavati Donavo je utonil čevljarski pomočnik Matija Bajer iz Velike Kikinde. Fant se je šel s svojim tovarišem kopat na Donavo pri Belgradu. Ne da bi počakal, se je še ves pregret vrgel v vodo in dejal prijatelju, da bo preplaval reko. Kakih sto metrov od brega pa je začel nenadoma vpiti na pomoč. Preden pa so mu drugi kopalci na čolnih prišli na pomoč, je izginil pod vodo. Po vsej verjetnosti ga je zaradi prevelike toplotne razlike zgrabil krč.
V času, ko se je zdravnik pripravljal, da r bo vbrizgal injekcijo, se je ustrelil trgovec Leopold Goldschmidt iz Petrovgrada. Trgovec je že sedem mesecev ležal v postelji zaradi več neozdravljivih bolezni. Kot navadno ga je tudi pred dv^ma dnevoma obiskal zdravnik in mu hotel dati injekcijo. Prav v času, ko je zdravnik pripravljal svoje orodje, je trgovec izpod blazine potegnil samokres in se ustrelil v sence. Bil je pri priči mrtev.
Pričo, ki ju je na sodišču težko obremenjevala, sta ubila pobegla razbojnika Belaševič in Rado savljevič. Oba sta bila pred tremi tedni pobegnila iz kaznilnice v Zaječarju Na begu sta se oglasila v hlevu kmeta Radoniča in mu velela, naj jima speče na ražnju prašička. Ko sta se najedla, sta ukradla še lovsko puško in odšla proti hlevu kme-;a Mitrola. Pozvala sta ga ven in ga ustrelila, ko se je prikazal na vratih. Ko pa je pritekel tudi sin Jovan,	Se	tega. Razbojnika sta se
zaklela, da bosta Mitrola ubila, ker ju je pri sodni razpravi najhujse obremenjeval. Razbojnika sta pobegnila nato v hribe, spotoma pa izvršila več zločinov nad ženskami in sta dve do smrti žgala z razbeljenim železom. Oblasti so poslale nad njiju okrog 50 orožnikov.
Zidarski oder, na katerem so se nahajali štirje delavci, se je zrušil ob neki stavbi v Zagrebu. Delavci so bili oder postavili, da bi hišo prebelili. Nenadejano pa se je med silnim truščem začel oder lomiti ter se je z delavci vred sesul na ulico. Delavci so padli tako nesrečno, da so nanje padale deske in trami. Pešci so jih sicer hitro rešili izpod tramovja, vendar pa so se trije tabo pobili, da bodo poškodbam po vsej verjetnosti podlegli.
Vlomilca je ukrotila Anka Kiten iz Zaflrnrfj« pri Slavonskem Brodu. Sredi noči je Pavao Far c vdrl v stanovanje vdove Kate Lukič in zahteva lenar. Ko je dobil 50 dinarjev, je odšel in takoj vlomil v stanovanje Anke Kišen. Grozil ji je z nožem in zahteval denar. Anka, ki se ni dala on grožnje zbegati, je v primernem trenutku zgra-bila železen drog in z njim mahnila vlomilca p° glavi. Parac je padel nezavesten na tla, ko pa se je zbudil, je imel že verige na rokah. Korajžne kmetice se bo najbrž vedno z grenkobo spominjal.
Zn osirotele otroke obdelujejo polje kmetje iz okolice Banjaluke. Pred kratkim je bila tani prijeta ciganska tatinska družba, z njo vred pa tudi kmet Jovan^ Bojič, ki je ciganom pomagal. Ko je Bojičeva žena izvedela za to sramoto, se je obesila. Ker je moral Bojič v zapor, so ostali doma štirje mali otroci brez rednika. Sosedje so se pa te revščine usmilili in sklenili, da bodo sami opravljali vsa dela na polju, dokler se Rojič ne vrne iz zapora, njihove žene pa bodo ta čas skrbele za otroke.
»N mav čez izaro«
Prepovedan slovenski materinski dan
»Koroški Slovenec« poroča, da je pliberški krajevni vodja narodnosocialistične stranke prepovedal slovenski materinski dan v Vogrčah. Prepoved navaja razlog, da so materinske proslave pridržane samo narodnosocialistični stranki. Slov. prosvetna zveza 6e je nato obrnila na okrajno vodstvo stranke v Velikovcu in prejela sledeči odgovor! »Pristoi-nemu krajevnemu vodji stranke je treba ne6trankine prireditve sicer pravočasno javljati. Krajevni vodja pa ni upravičen, da bi ne-strankine prireditve prepovedal. Dovoljenja za ne-strankine prireditve izstavlja okrajno glavarstvo in glavarstvu so tudi pridržane pravice morebitne prepovedi.« — Vendar ostane dejstvo, da je slovenska materinska proslava v Vogrčah ni mogla vršiti.
Zadnja slovenska požarna bramba razpuščena
Društveni komisar za Vzhodno marko je odredil razpust slovenske požarne brambe v Št. Jakobu v Rožu. Njeno premoženje bo odslej upravljala občina. Odlok je utemeljen z zakonom o uvedbi občinskih gasilskih čet oziroma občinske policije — K temu razpustu dodaja »Kor. Slovenec«;
»Šentjakobska slovenska požarna bramba je bila med najstarejšimi gasilnimi društvi v deželi. Njeno delovanje se razteza celili šest desetletij nazaj. Njeni člani si štejejo v ponos, da je bilo njeno delovanje vsekdar v občo korist občanov in najširje okolice, v blagor naroda, katerega ime ie nosila, in v čast božjo. Biti član slovenske gasilske organizacije, je veljalo za moški šentjakobski svet vedno za posebno odlikovanje. Naj ostanejo vzori, katerim je razpuščena organizacija tako zvesto in tako dolgo služila, nezatemnjeni še v dolgo bodočnosti«
Nemška mladina iz Jugoslavije tabori na Koroškem
Iz vseh držav, kjer prebivajo nemške manjšine, so te dni prispeli fantje in dekleta v velikem številu v Nemčijo na letovanje Na Koroškem je prirejenih za nemško mladino iz inozemstva več taborišč, med drugim tudi ob Baškem jezeru in Dobah ob Vrbskem jezeru. — Ob Baškem jezeru je kolonija nemških dijakov iz inozemstva, pretežno Iz Madžarske in Jugoslavije. Razpostavljenih imajo nad 50 šoto.rov v krogu okoli velikega odra, ki se imenuje »Wilhelm Gustolff-Tribune«. Dijaki
poslušajo V6aik dan predavanja raznih prvakov In
borcev državne stranke, prost čas pa ]e posvečen športnemu udejstvovanju, igram in izletom v bližnjo in daljno okolico.
Nemški visokošolci na kmetih -
Kakor poročajo iz spodnje Koroške, je zlasti v Rož in Podjuno prispelo veliko število nemških visokošolcev, da bi pomagali kmetom pri posprav-Ijaiju letine V Kapli na Dravi so nastanjeni visokošolci iz Inomočta, več graških in dunajskih dija- * kov pa je razmeščenih v Libučah, na Blatu, v Vogrčah in ostali okolici Pliberka. Po končanem delu se shajajo in posvečajo svojo pozornost tudi drugim področjem, zlasti narodnopolitičnim in vzgojnim zadevam.
Nove maše na Koroškem
V	nedeljo 23. julija, daruje v Grebinjskem klo-štru novo mašo g. Lovro Kasel iz Stare vasi. pri Mariji na Otoku g. Janko Leks iz Dol. pri Božjem grobu pa g Štefan Messner. — Na nedeljo, 30. julija, bo imei svojo novo mašo g. Andrej Karicelj v Št. Lipšu v Podjuni in g. Janko Lampichler na Ra-dišah. — Mladim slovenskim novomašnikom želimo obilo blagoslova na njihovo pot!
Na Podgorski planini se je pojavila slinavka in parkljevka Oblast je takoj odredila, da se planina loči od ostalih pašnikov in okužena živina je na planini kontumacirana. Istočasno so bile vzdolž vse meje izpraznjene vse planine, ker je oblast mnenja, da se je kuga zanesla z jugoslovanske strani na Koroško.
170 let ie minilo odkar se je na Koroškem udomačil krompir in 190 let, odkar je župnik Pre-serer v Dravski dolini prvič pokazal, kako sc pravilno sadi in goji koruza
Slovenskemu živinozdravniku dr. Sienčniku v Dobrli vasi je umrl dvoletni sinček na vnetju slepiča.
V	Šmarjeti v Rožu so pokopali 52-letno Ano Vedenik iz Dolnje vasi. Pokojnica je bila vedno zvesta svojemu narodu in vzorna mati.
65-letni Miha Schleichcr je padel v celovški prekop. Rešili so ga trije šolarji.
Cesta, ki veže Globasnico z deželno ce6to na Pliberk, bo kmalu dogotovljena. Tudi carinska poslopja v Podljubelju bodo vsak čas dograjena, V splošnem pa se pri vseh javnih delih opaža občutno pomanjkanje delovnih moči, zato dela sorazmerno počasi napredujejo.
Prebivalstvu Ljubljane!
Od 25 do 30. julija bo v našem mestu VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja zbral množice gostov iz domovine in z vseh strani sveta. Ljubljano bo spet počastil zastopnik svetega Očeta Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond in mnogo viso kih dostojanstvenikov.
Vabim vse ljubljansko prebivalstvo, da izkaže gostom že tradicionalno pozornost in gostoljubno«; ter v kongresnih dnevih okrasi hiše in razobesi v čast kongresa zastave ter po prihodu 28 julij zvečer razsvetli svoje domove. — Zupan mest: Ljubljane dr. Juro Adlešič, 1. r.
rarrsr
nj*"*"
Z Goriške, Krasa in iz Istre
In nazadnje še protestantje...
Poleg druge raznovrstne propagande, ki se razširja tudi med slovenskim prebivalstvom v Julijski Krajani, smo zdaj dobili še novo, ki je svoje mreže razpela predvsem v tržaško-koperski škofiji. Človek bi mislil, da v dana&njih resnih časih niti na misel ne bo prišlo nikomur, da bi se, ko je toliko drugih nujnejših stvari, bavil tudi o — protestantsko propagando po naših krapi. Pa se je na žalost vendar tudi to zgodilo. Pojavili so se številni protestantski agitatorji, predvsem med siromašnimi sloji, tet1 skušajo ljudstvo na vsak način navdušiti za protestantizem, bogve iz kakšnega razloga. Med ljudstvom razširjajo najrazno-vretnejše tiskane stvari, v katerih napadajo katoliško Cerkev in prikazujejo kot edino pravo vero protestantovsko. Polne žepe imajo takšnih tiskovin. Proti tej propagandi je, razumljivo, z vso odločnostjo nastopil tržaški škof Santin. Poslal je vsem svojim župnijam pastirsko piismo, v katerem govori o nevarnosti, ki katoliškemu ljudstvu preti zaradi protestantovske propagande. Opominja vernike, naj bodo previdni pred takšnimi agitatorji, duhovščino pa poziva, naj mu vsak tak primer takoj sporoče.
Vzhodno-istrska železnica
Italijani so posvetili, kaikor poročajo njihovi časopisi, veliko pozornost prometnim razmeram m rešitvi najvažnejših prometnih vprašanj v Istri. Zgradili so že precej novih cest, ki so olajšale hitro zvezo med posameznimi kraji, napovedujejo pa vedno še nove. Poleg, cest pa nameravajo zdaj zgraditi tudi železnico, ki bo vezala Pulj z rudnikom Rašo. Zadnjič se je nalašč zaradi tega pripeljal v Pulj italijanski minister Cobolli Gigli, da prouči na kraju samem možnosti za izpeljavo te vzhodno-istrske železnice. Pri tej priliki pa je odprl tudi novo cesto Fažana—Pulj. Obljubil pa je poleg tega, da bo v kratkem dovršena tudi cesta Ruje—Poreč ter podaljšek ceste Fažana—Rovinj.
Rusi še vedno vlečejo
V	Opatijo je pred kratkim prispela slov M a ruska plesalka Jia Ruskaja, ki že dolgo vrsto let živi v Milanu in ima tam tudi svojo baletno šolo.
V Opatiji, kjer je zdaj že izredno mnogo tujcev, je nekaj večerov gostovala in žela, kakor pišejo časopisi, velike uspehe in navdušeno odobravanje.
V Opatiji imajo veliko in sijajno urejeno gledališče »pod milim nebom<, kamor gre lahko do 400 ljudi naenkrat gledat predstavo. S to rusko plesaiko, oziroma baletno učiteljico je prispela ena njenih najboljših učenk Giuliana Penzi, ki j« baje * velikim uspehom nastopila tudi že na berlinski olimpijadi leta 1936, istočasno kot neka naša plesalka iz Zagreba. In tej Zagrebčanki se je od sile Čudila, ko je videla, da nastopa s pristnimi hrvaškimi plesi iz Istre. Občudovala je fudi narodno nošo m Se čudila, ko so ji povedali, da v Istri
•	žive Slovenci in Hrvatje. Vsega tega, pravijo, naj bi «c zavedala tudi zdaj, ko je prisia v Opatijo kazat svojo plesalsko umetnost.
Visoki gostje na Brionskih otokih
Nasproti Pulju leže Brionski otoki, ki po svoji lepoti in privlačnosti slove daleč po svetu. Ni čudno, da se tam ustavi vsako leto tudi precej tujcev, ki nameravajo v miru in zadovoljstvu pre-Z1^e11 ®Y°je poletne počitnice. Vsega si lahko tu privoščijo, če«ar sl le požele, samo če imajo seveda denar. Leto« je na teh Brionskih otokih še posebno nvahno Tja je prišlo tudi nekaj visokih gostov na počitnice, ali vsaj na dopust. Pred kratkim je prisj>ela tja med drugimi tudi romunska kraljica Jelena s svojim sinom, prestolonaslednikom Mihaelom.
Istrski Hrvatje in šestdesetletnica dr. Mačka
Prejšnjo nedeljo so z velikimi slovestnostmi praznovali v Zagrebu in po vsej Hrvaški 00 letnico, odkar se je rodil njihov sedanji politični
voditelj dr. Vladko Maček. Ta proslava pa m bila omejena samo na hrvaški del Jugoslavije, pač pa naij bi se ji pridružili, vsaj v duhu, če že drugače ne morejo, tudi V6i tisti Hrvatje, ki žive v tujini. Tako 60 proslavili to obletnico v velikem številu tudi oni Hrvatje, ki žive v Istri. Številni istrski Hrvatje so se udeležili tudi svečane proslave, ki je bila ta dan prirejena na Sušaku.
Med ameriškimi Slovenci
Mr. Joseph Zelle je dopolnil četrto leto štu-diranja na John Carroll univerzi v Clevelandu O. in dobil pri tem odlikovanje, imenovano »magna cum laude«. — Charles Centa je tudi dovršil svoje študije in dobil odlikovanje »cum laude«, kar je pač redko odlikovanje tudi najbolj talentiranih študentov.
V Clevelandu O. je po dve leti trajajoči bolezni umrl rojak Dominik Pečnik, v starosti 45 let. Pokojni je bil doma iz Šmihela na Dolenjskem in je bival v Ameriki 27 let. Zapušča ženo, dva sina in hčerko.
Marie Korenčan, hčerka našega rojaka Korenčana v Chicagi, je graduirala na St. Mary’s High School za dekleta. Za svoje pridno učenje je bila odlikovana s tem, da dobi prosto šolnino na Liberal Arts v Mundelein kolegiju.
V Chicagi III. je nenadoma umrla Mrs. Kate Tenze, rojena Šutej. Med pranjem ji je nenadoma postalo slabo, da je padla na tla in izdihnila. Pokojna je bila doma iz vasi Podgora, fara Stari trg.
V Calumetu (Mich) je na višji šoli prejelo 220 graduirancev diplome. To je po številu naj-večji razred, ki je kdaj graduiral na tej šoli. Med temi je bilo tudi 21 naših rojakov in rojakinj.
V Evelethu Minn je bil pred kratkim povožen od nekega blciklista rojak Anton Mihevc. Padel je na tlak s tako silo, da si je Pr,e^!',,°'n je nekaj ur za tem izdihnil. Star je bil 58 let in je bival v Ameriki 47 let. Doma je bil iz Gornjega Logatca na Notranjskem. Zapušča zeno, Štiri sinove in dve hčeri.
V Scofieldu Utah. je na državni medicinski šoli pred kratkim absolviral medicinske študije in bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva slovenski mladenič M. Gorišek.
Martin Volovšek iz Milwaukee, Wis, ki Je lastnik večje stanovanjske hiše v mestu in daja stanovanja v najem, je nasedel sleparki, ki je prišla k njemu zaradi prenočišča in hrane, češ da bo plačala, ko dobi bogato dediščino, katero vsak čas pričakuje od sodišča. Hotela ga je bogato obdarovati in je obljubila, da bo dala hišo prenoviti na lastne stroške. Najela je že tudi stavbenika, ki Je že začel z delom in podrl precej starega poslopja. Ko je pa vprašal po plačilu, je ženska rekla, da mora še vedno čakati. Tedaj se je rojaku Volovšku posvetilo. Stopil je na policijo, ki je žensko, bivšo kaznjenko, odpeljala v zapor. Volovšek ima pa sedaj na pol podrto hišo v zahvalo za svojo dobrosrčnost.
V	Pueblo, Colo. se	je	pri avtomobilski	nesreči smrtno ponesrečil	Joe	Blatnik star 21	let.
Rojen je bil v Pueblo.
V Calumet, Mich., se je hudo poškodoval pri rudniški nesreči tukajšnji rojak Peter Mukavec. Kamenje, ki se je zrušilo nanj, mu Je zlomilo nogo in ga tudi po glavi močno pobilo.
V	Barbetonu O. je	po	daljši bolezni umrla
Marija	Avsec v starosti	49	let. Pokojna je	bila
rojena v Košani na Notranjskem. V Ameriki je bivala 26 let. Zapušča moža Jožeta, tri sinove in tri hčere.
Bratranca Je ubil zato, ker je šel preko njegove njive Naim Žutkovič iz Zenice. Himlija Žut-kovič si je Izbral bližnjico ln jo mahnil po stezi, ki je vodila preko bratrančeve njive. Komaj pa ga je Naim zagledal, Je stekel za njim in ga začel klofutati. Nazadnje pa je potegnil še nož in z njim zadal Himliiu več smrtnih ran.
Obvestila
Delavska zbornica v Ljubljani oddn s 1. a\ gustom t. 1. v svoji palači, vhod iz Čopove ul. 3 prostore s predsobo in pritiklinami, primerne z; advokatsko ali drugo pisarno. Informacije istotani
Koncert v Rogaški Slatini. Danes, v ponede
1	jek prinaša »Radio« Ljubljana simfonični koncer iz Rogaške Slatine, ki ga bo izvajal zdravilišk, orkester pod vodstvom kapelnika g. Antona Neffn ta. Na sporedu so simfonične skladbe Mendelssohna, Dvoraka, Mozarta in drugih. Sodeluje zna menita koncertna pevka ga. Olga Kaliwoda, ki bo pela ob spremijevanju orkestra nekatere pesm in arije. Začetek koncerta ob 20.30.
Za 22 parov svojih konj potrebuje mestaa pri stava 30.000 kg zdravega, suhega in rešetanega ovsa na leto ter je za dobavo tega ov6a razpisala v »Službenem listu«, ker 60 sedaj ob žetvi cene ovsa najniije.
Dolžnost vsakega katoličana je, ds zastopa vsak dan, ob vsaki url ir povsod idejo kongresa Kristus? Kralja! številni darovi naj omogočijc izvedbo tega kongresa!
Vojaške knjižice, ki so jih zaradi zamenjave oddali obvezniki, rojeni leta 1889., 1890., 1891. in
1892.,	se bodo vrnile obveznikom v ponedeljek in torek t j.-24 in 25. julija t 1. od 8 do 13 v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev 7-1., soba št. 6. Prizadeti obvezniki naj pridejo zanesljivo po knjižice in naj prinesejo s seboj potrdila. ki so jih dobili pri oddaji knjižic.
Dijaki * veliko maturo, ki spadajo pod ljubljansko vojaško okrožje in bi radi v jeseni nastopili kadersko službo, naj se najkasneje do 4. avgusta zglase 6 spričevali pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja v Mišičevi vojašnici na Maistrovi cesti — soba št. 16. Zanesljivo pa na’ sc do navedenega roka zglase tamkaj s spričeval: dijaki, rojeni leta 1912., ki bodo v jeseni brezpogojno poklicani v kader.
Delavska zbornica v Ljubljani oddaja 6 1. avgustom t. 1. v svoji palači, vhod iz Čopove ulice. 3 prostore s predsobo in pritiklinami, primerne za advokatsko ali drugo pisarno. Informacije istotam
Gasilski kongres
Kongresni odbor je izdal knjiižce z vsemi potrebnimi navodili za udeležence kongresa. V knjižici je točen spored kongresa, da si lahke Vsak udeleženec ie doma napravi načrt, katerih prireditev se bo udeležil. Olajšave, ki jih daje kongresna knjižic^, so:
1. četrtinsko voznino na železnici za vse članstvo gasilske organizacije, t. j. izvršil joče člane, mlade gasilce, samarijanke in pod porne člane, pa čeprav šele pred kongresom pri stopijo k četam kot podporni člani.
Vsak udeleženec bo moral kupiti na svoji od hodni postaji obrazec K-14 za ceno 2 din. Ta obra zec se mora potem v Ljubljani žigosati, enako tud: kongresna knjiižca. S kupljeno polovično karte pri odhodni postaji bo imel potem vsak udeleže nec brezplačen povratek.
Navedene olajšave veljajo za odhod na kongres od 11,—15. avgusta ter za povratek od 15.— 18. avgusta.
2. Brezplačen vstop na Stadion na dan 15. avgusta.
8.	V I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici (za univerzo) bo v nedeljo, 13. avdusta odprta ve lika gasilska razstava, katere ogled je brezplačen za vse lastnike knjižice in znaka.
4. Dne 15. avgusta, na glavni dan kongresa, imajo vsi lastniki knjižic b rezplače n vstop na Stadion.
5. Knjižica daje lastniku tudi pravico do brezplačnega prenočišča v Ljubljani vse tri dni kongresa (prenočišče skupno na slami). To seveda po prejšnji prijavi.
6. Poleg vseh teh ugodnosti imajo lastniki tu di znižano voznino na električni že leznici v Ljubljani in sicer se lahko vsak vozi za 1 din v vse smeri in na vse daljave. Ponoči se temu dinarju Se doda nočna taksa.
OblKII«
8. Mariborski teden
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija
Industrija I Trgovina | Obrt I Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava J Tujako-
prometna razstava | Gostinstvo | Vinska pokušnja | Razstava narodnih vezenin | Narodopisne razstave i Jubilejna gledališka razstava | Skautska razstava l Razstava malih živali 1 številne specialne razstave | Koncertne In gledališke prireditve | Športna prireditve | Veselični park na razstavišču Itd.
5.-6. avgusta festival slovenskih narod, obllajtv
ObISCIte Mariborski otok. najlepše kopališče Jn-Koslavlje! • OblšCIte zeleno Pohorje In sončni Kozjak! » Obiščite vinorodne Slovenske gorice’
Pregled motornih vozil v Mariboru
Predstojništvo mestne policije v Maribor javlja, da bo redni polletni pregled motornih v< zil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avto taksijev in avtoizvosčkov ter vseh v letošnjem leti še nepregledanih motornih vozil, ki so registri rani pri predstojništvu mestne policije v Maribori dne 26. julija ob 15 na dvorišču mestnega avto busnega podjetja v Plinarniški ulici v Mariboru Vsak lastnik motornega vozila mora prinesti s seboj prometno knjižico, opremljeno s 100 din drž. kolkom, takso za komisijski pregled za vsak avto 54 din, za vsako motorno kolo pa 27 din Vozila morajo biti očiščena in v uporabnen. stanju. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo Lastniki letos še nepregledanih vozil morajo imeti pri pregledu s seboj tudi obe prijavni poli.
V globoki žalosti sporočamo, da je danes odšel v boljše življenje gospod
posestnik v Radomljah
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Radomljah v torek, dne 25. julija ob Vt 10 dopoldne. Radomlje, dne 23. julija 1939.
ter ostalo sorodstvo
OBČINA ŠT. VID NAD LJUBLJANO v žalosti narnania, da je umrl občinski odbornik, gospod
Kremžar Ivan
posestnik v Št Vida it. 6
Pogreb pokojnega bo danes, v ponedeljek 24. julija ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, ▼ Št, Vidu št. 6.	'	.	:; :
Občina bo ohranila pokojnega v častnem in trajnem spominu! št. Vid nad Ljubljano, 24. julija 1939.
Karel Erjavec, župan.
»eioTMtkl dem« ishaja vsak delavnik eb tl Mesečna naročnina 18 din, m Inozemstva 26 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/IIL Telefon 4001 da 4005. C p ra ra s Kopitarjeva d lica 8.
Z a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani:'Jože Kramarič. - IsdajatelJ ini. Jože Sodja. Urednik: Mirk* Javornik.
IS V Zagi
Zadnja preizkušnja pred težkimi mednarodnimi tekmami
Telovadci in atleti ZFO gredo v Belgijo dobro
pripravljeni
Danes popoldne ob štirih »o prvenstveni telo- | vadci in atleti Zveze fantovskih odsekov na Sta- ] dionu priredili zadnji propagandni nastop in hkra- | ti tudi zadnje poizkusne tekme pred nastopom i v Belgiji. Naše telovadce in atlete čaka v Belgiji v Liegeu težko delo in huda preizkušnja. V L:e-geu se bo v dneh od 1. do 8. avgusta zbrala eiita telovadcev in atletov mednarodne katoliške telovadne unije, ki ima svoj sedež v Liegeu. Tudi ZFO je članica te mednarodne unije in tudi ona, čeprav najmanjša med vsemi članicami, pošlje na tekme najboljših telovadcev svoje telovadce in svoje atlete. V Liege potuje v torek 1. avgusta
8	telovadcev in šest najboljših atletov. Prepričani smo, da bodo naši tekmovalci častno zastopali Jugoslavijo na teh tekmah v Belgiji in da bodo dosegli tudi prav lepe uspehe. Današnje zadnje poizkusne tekme nam dajo slutiti najboljše.
Stadion je v teh dneh živ od jutra do večera. Ta teden so vsako popoldne pridno trenirali atleti, ki so ves teden stanovali skupno v Ljubljani in skupaj drug drugemu pomagali pri treningu. Danes pa je bil Stadion zaseden že zgodaj zjutraj. Sporeda je toliko, da so se vsi komaj zvrstili. Dopoldne ob desetih' je bila glavna skušnja za »Igro o božjem kraljestvu*. Popoldne ob pol 2 so bili na mestu že pevci — bilo jih je okoli 600 — ki se tudi pripravljajo za veličastne dni ob priliki kongresa Kristusa Kralja. Popoldne ob štirih pa je bil spored za mladino, ki je vedno željna videti naše najboljše telovadce in atlete. Zanimanje za ta propagandni nastop je bilo izredno veliko. Pri nastopu niso ostali samo vsi pevci in gledalci, ki so bili na Stadionu že ob pol 2, ampak je ob začetku nastopa prišlo še mnogo drugih, ki so na vsak način še enkrat hoteli videti svoje telovadce in atlete.
Kmalu po četrti uri so izpod tribune prikorakali telovadci in atleti, navdušeno pozdravljeni od številnega občinstva. Po pozdravu so se telovadci in atleti takoj ločili. Vsak je šel k svojemu orodju. Telovadci so ostali ob tribuni sredi igrišča, atleti so se pa razkropili po vsem igrišču. Tekme so se pričele takoj, in sicer hkrati telovadci in atleti. Zanimanje občinstva je bilo porazdeljeno, le mlajši rod ima rajši atletske tekme. Te tekme so zanj bolj zanimive, ker so borbe med posameznimi tekmovalci vidnr>is<\ kakor pri onih na orodju.
Telovadci
J, ,.i so začeli na bradlji.. Nastopila je Kompletna mednarodna vrsta. Manjkal je edino Jeseničan Oskar Frankič, ki je bil nujno zadržan. Na bradlji so sodniki tekmovalce ocenili takole:
1. Natlačen Fric 19 točk; 2. Varšek Janez isto število točk; 3. Jezeršek Ivko 18.25. Izredno nerazpoložen je bil danes Janež. Nič mu ni uspelo, čeprav ima na bradlji tako dobro vajo, da v ničemer ne zaostaja za prvima dvema.
Na krogih je bil najboljši Varšek Jane* s 19.40 točkami; 2. Natlačen Fric 19.20; 3. Železnik Franc 19.Tod so bile sposobnosti tekmovalcev najbolj izenačene.
V	skoku čez konja je briljiral Janež Karel.
V	eleganci se ne more primerjati z njim nobeden. Dosegel je 19.80 točk. 2. Natlačen Fric 19.20;
3.	Železnik Franc 19 točk.
Tudi v poljubni prosti vaji občinstvo, ki zasleduje napredek naših telovadcev, že prav dobro pozna Janeža Karla. V svoji poljubni vaji je Janež pokazal tako lepe in dovršene premete iri drže, da so mu sodniki z 19.80 upravičeno prisodili prvo mesto. Le za deset desetink točke je zaostajal za njim Jeseničan Natlačen. Prav lepo vajo je pokazal tudi Celjan Kokot Slavko. Začel j« s premetom in napravil med vajo plovni skok, česar nismo videli pri nobenem telovadni.
Pri vaji na konju z ročaji je Natlačen Fric še vedno nedosegljiv. Pokazal je toliko elegance v izvedbi evoje vali«, da mn ie občinstvo navdušeno ploskalo. Dosegel je 19.90 točk. Drugi je bil Varšek Janez z 19.10 točkami. Tretji pa Jezeršek Vinko 7. 18.40 točkami.
Na drogu so vsi telovadci razen Natlačena in Varška pokazali precejšnjo neeigumost. Najboljši je bil Varšek, ki je izvedel zares lepo in tekočo vajo, ki jo je končal s krasnim saltom. Dosegel je 19.00 točk. Le malo je zaostajal za njim Natlačen Fric, ki ima 19.20 točk. Tretji pa je bil Železnik z 18.40 točkami. Škoda, da se je vaja ponesrečila Janežu, ki je v Izvedbi svoje vaje po-kaizal neverjetno težke prvine.
Kot zadnja točka je bila za telovadce tek na 100 m. Za vse telovadce je to najneprijetnejša disciplina. Po pravilih tekem, po katerih se bodo točkovali v mednarodnih tekmah v Belgiji. mora telovadec preteči 100 v dvanajstih eekundah, da doeeže 20 točk. Najbolj® je bil Natlačen, Id je dobil 19.25 točk. Drugi Kokot Slavko z 19 točkami, tretji pa Janež Karel z 18 točkami.
S tem so bile tekme telovadcev končane. V celotni oceni je najboljši Jeseničan Natlačen Frie, ki ima 135.65 točk. Sledijo:
Varšek Janez 130.50 točk, Ljubljana:
Janež Karel 128.90 točk, Sv. Helena;
Železnik Frane 128.20 točk, Jesenice;
Kermavner Franc 121.60 took. Kranj;
•fezeršek Ivko, 121 točk, Komenda;
Kokot Slavko 113.10 tofk, Celje.
Atleti
Med tekmami telovadcev so bile hkrati tudi tekme atletov, ki se bodo udeležili mednarodnih atletskih tekem v Belgiji. Kakor smo že zgoraj omenili, gre v Belgijo le šest atletov. Tem atletom pa so se danes pri poizkusnih tekmah pridružili še nekateri tovariši. Doseženi rezultati so prav zadovoljivi, nekateri celo odlični. Rezultati so bili naslednji:
Tek na 100 m: 1. 'Lončarič Rado 11.7, 2, Smo-lj Franc 12, 3. Filipič Ivan 12.4.
Met krogle: 1. Klinar Janez 12.95, 2. Jeglič Franc 11.69, 3. Merala Rajko 11.38.
Skok s palico: 1. Zupančič Tone 3.10 m, 2. Kli-Klinar Janez 6.31 m, 3. Smolej Franc 0.04 Škoda, da ne gre v Belgijo tudi odlični Lončarič.
Skok v višino: 1. Filipič Ivan 160cm, 2. Strupi Franc 155 cm. 3. Klinar Tone 150 cm.
Tek na 300 m: 1. Klinar Janez 37, 2. Skušek Marjan 37.1.
Skok s palico: 1. Zupančič Oone 3.10 ni, 2 Klinar Tone 3 m, 3. Filipič Ivan 3 ni. V tej točki je presenetil član fantovskega odseka iz Višnje gore Zupančič, ki doslej še ni nikdar skakal.
Met diska: 1. Jeglič Franc 3S.08, 2. Merala Rajko 35.60. Lepo napreduje Merala, ki je zaenkrat sicer še junior, vendar se prav dobro znajde tudi med svojimi starejšimi tovariši. Prepričani smo, da bomo z Meralo dobili enega najboljših slovenskih metalcev.
Tek na 1000 m: 1. Košir Zmago 2:37.5. 2. Potočnik Črto 2:49, 3. Hlebce Janez 2:58. Koširjev čas bi pomenil še pred dobrim mesecem nov državni rekord. Sedanji državni rekord pa ima z 2:34 Goršek Emil. Kot zaključek, lahkoatletskega nastopa je bila še štafeta 4X 100 m. Tekli sta dve štafeti, čas zmagovalne štafete je bil 46.5 sekund.
Ob slovesu naših tekmovalcev — telovadcev in atletov — jim želimo pri težkih mednarodnih tekmah v Belgiji kar najlepše uspehe.
Tenis v Zagrebu
Pallada je premagal K/kuljeviča
V Zagrebu so se danes nadaljevale kvalifikacijske teniške tekme med štirimi našimi najboljšimi igralci. Obenem so pomenile te tekme tudi konec letošnjega državnega prvenstvenega tekmovanja. Zapustile so najlepši vtis, ker so igralci pokazali, da bodo pri skorajšnjem srečanju z Nemci mogli častno zastopati jugoslovanski tenis. Po današnjih igrah in resnosti, ki so jo igralci pokazali, lahko pričakujemo od njih zelo mnogo.
Najprej sta nastopila Kukuijevič in Pallada. To srečanje je bilo zelo važno za oba. Kukuijevič je moral svoj zadnji uspeh v tujini dokazati tudi na domačih tleh, obenem pa potrditi Upravičenost zahteve nekaterih odbornikov Teniške zveze, da pride v državno reprezentanco Kukuijevič namesto Mitiča, toda to se mu danes ni posrečilo. Pallada, za katerega je večina mislila, da je v svoji igri že zdavnaj dosegel svoj vrhunec, je danes ponovno pokazal, da je za Punčecem in Mitičem naš najboljši igralec. V treh setih s 7:5, 6:0, 6:1 je prepričevalno premagal Kukuljeviča.
Kot druga dvojica sta nastopila' Punčec in Mitič, naša najboljša igralca. Punčec je po izidu tekme sodeč zmagal zelo težko, vendar pa je na gledalce naredil vtis, da igra zelo lahko in da mu Mitič ne nudi prevelikega odpora. Ta tekma se je končala z izidom 6:2, 6:4, 4:6, 8:6 za Punčeca.
Po tekmi je trener Vissault na vprašanje, ali bo mogla jugoslovanska reprezentanca uspešno nastopiti proti Nemcem, izjavil, da bo Jugoslavija v boju z Nemčijo gotovo zmagala s 3:2, ker bo po njegovem mnenju Punčec dobil obe igri s posamezniki, tretjo točko pa bo Jugoslaviji prinesla ali igra v dvoje ali pa drugi posamezniki.
V Zagreb je prispelo obvestilo, da se bodo nemški teniški igralci pripeljali tja v torek popoldne.
Ljubljanska atletska podžveza sporoča: V reprezentanco za Celovec so določeni sledeči atleti: Bratovž, Račič, inž. Stepišnik, Klinar, Košir, Martini, Goršek, Pleteršek, Skušek, Nabernik. (Smerdel še ni končno določen). Inž. Stepišnik, Goršek, Pleteršnik in event. Smerdel^ morajo sami preskrbeti potne liste, ostali atleti pa legitimacije, izstavljene po kakšni javni inštituciji. — Ura od-potovanja v petek 28. t. m. bo objavljena potom časopisja pozneje.
Potovanje v Celovec! Jugoslovanska atletska reprezentanca odpotuje v petek 28. t m. iz Ljubljane v Celovec na triboj Jugoslavija—Nemčija— Romunija. Vrača se v nedeljo. — V udobnem avtobusu je prostor še za 5—6 oseb ter se tozadevne prijave (z rojstnimi podatki) sprejemajo do srede 26. t. m. pri blagajni kavarne Evrope med 12—13 opoldne proti priložitvi kavcije 50 din. —
Sijajen uspeh jugoslovanskega nogometa v Celovcu:
Belgrad ie igral
Celovec, 23. julija.
Pred časom se je Zagreb dogovoril za medmestno nogometno tekmo z reprezentanco Dunaja. Jugoslovanska nogomestna zveza pa je iz znanih razlogov tekmo prepovedala, nato pa se je dogovoril za tekmo Belgrad. V Celovcu je za današnjo tekmo: vladalo izredno zanimanje. 2e v predprodaji so bile razprodane vse vstopnice.
Kljub raznim komentarjem in kritikom, ki so obsojale postopek belgrajskih odločilnih faktorjev, češ da na tekmo pošiljajo igralce, ki so počivali in ki niso v formi, kljub kritikam, ki so obsojale sestavo belgrajskega moštva, so danes reprezen-tantje Belgrada še enkrat napravili ugledu jugoslovanskega nogometa v inozemstvu ogromno uslugo ter že kar čez teden zabrisali popolnoma, do kraja, neugodni dojem, ki-ga je bila' napravila zadnja Bskova katastrofa v Budimpešti v tekmi z Ujpeštom. Belgrad je igral z reprezentanco Dunaja neodločeno z 2:2, čeprav je bila reprezentanca Dunaja sestavljena od prvega do zadnjega moža iz igralcev, ki so sestavljali nogometno re-^ prerentanco nekdanje Avstrije) To je uspeh, s katerim se dozdaj ne more pohvaliti zlepa, kdo, saj je zadnjič pred nedavnim, še močno švicarska
športni drobiž iz inozemstva
V Milanu je bil velik boksarski večer, na katerem je bil največje presenečenje poraz Tu-riella. Rezultati so naslednji: Spoldi je premagal belgijskega prvaka De Winterja v osmih rundah po točkah, Cleto Locatell in Venturi sta se v desetih rundah boksala neodločeno, Kid Frattini pa je premagal po točkah bivšega evropskega prvaka Turiella.
Eric Boon, britanski prvak v lahki kategoriji ne bo smel po zdravniški prepovedi boksati cela dva meseca, ker si je nalomil kost na desni roki ■v boju z Wickwacom.
V tekmi za Davisov pokal v ameriški zoni je prišlo do srečanja med teniškima reprezentancama med Kubo in Kanado. V tekmovanju parov je proti pričakovanju zmagala kubanska dvojica Nodars-Ricardo na kandsko dvojico Pedrar-Pear-son ž 9:7, 4:6, 6:4, 4:6, 6:1.
•
V enajsti etapi Tour de France« je zmagal na progi Montpellier-Marseille (212 km) Francoz Galatteau. Progo je prevozil v 6,30.55. Drugi je bil Clemens" (isti čas), tretji Le Greve 6,31.55. Po enajsti etapi je splošni placement naslednji: 1. Vietto s časom 73,56.17; 2. Sylvere Maes
74,00.16; 3. Vlamanek 74.03.03; 4. Visscrs 74.06.12;
5.	Lambrichts 74,03.37.
•
Praška Slavija bo 2. avgusta odbrala nočno tekmo s Hungarijo v Budimpešti.
*
Praška Šparta pa bo v avgustu odigrala v Nemčiji tri tekme in sicer: dne 13 avrfu«ta v Berlinu.
•
Za naslov svetovnega prvak* se bosta po uradnem sporočilu srečala v ooju sedanji »vetovnl
prvak črnec Henry Armstroug, »ubijalec mož«, ter Italijan Aldo Spoldi. Boj bo septembra meseca v Rimu. Spoldi in Armstroug sta se srečala že v Newyorku leta 1937. Takrat je zmagal Henry Armstroug samo po točkah.
Šport v zadnji minuti
»Peresnolahka kategorija« zdaj obhaja zmagoslavja na letošnji >Tour de France«. Dozdaj se drže v ospredju pri celotnem placementu ter pri zmagah v posameznih etapah te velike dirke sledeči »peresnolahki dirkači«; Vissere, ki je težak 65 kg, Sylvere Mae«, ki ima 66 kg, Vietto e 65 kg, Gianello. ki ima 57 kg in Bailleux. ki ima 56 kg. Seveda pa ni pravila brez izjeme. in tako ije tudi tu Holandec Lambrichs. ki se je vrinil med do-zdaj najuspešnejše dirkače, je težak 82 kg.
Captain George Eyston je v Brooklynu postavil nov svetovni rekord na avtomobilu serije brez kompresorja z vozilom Bentley 4 lit. 250 »Stream Lane«, štirisedežni. Eyston je vozil i br-zino 184 km 400 m na uro pod kontrolo Royal A. C.
Znani boksar Peter Kane se bo 5. avgusta pomeril e Pierrejem Louisom. Zdaj pa je National Sporting Club pozval Petra Kaneja, naj takoj po tem boju, ki bo v Morite Carlu, izzove na boj za svetovno prvenstvo v petelinji kategoriji dosedanjega prvaka Sixta Escobarja.
Krajišnik (Banjaluka) — 2AK (Subotica) 3(1
Banja Luka, 23. julija. V Banja Luki je bila danes odigrana med Krajišnikom in 2AK-ow i* Subotice prva kvalifikacijska tekma. Krajišniku se je posrečilo premagati ZAK-a s 3:1. Prihodnjo nedeljo bo med tema dvema kluboma povraolna teikma v Subotici.
z Dunaiem 2: 2
reprezentanca, ki zadnje čase koraka od uspeha do uspeha, morala odigrati na lastnih tleh tekfno z Dunajčani le neodločeno 0:0. Belgrajčani pa so sami igrali in to na avstrijskih tleh tekmo 2:2.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah; Belgrad: Puhar, Stoiljkovič, Lukič, Manola, Bro-čič, Djokič, Rakar. Petrovič, Marjanovič, Božovic in Perlič.
Dunaj: Rafti, Šesta, Schmaus, Skoumal, Hof-stadter, Wagner, Zischek, Stroch, Binder, Han-reiter in Pesser.
Belgrajčani so danes avstrijskemu občinstvu prikazali nogomet, s katerim so popolnoma opravičili sloves ki ga je naš nogomet dobil zadnje čase v inozemstvu. Hiter, požrtvovalen, tehnično na višini je bil ta nogomet, z naglimi prenosi so igralci ogražali dunajska vrata Točno podajanje, lep dribling in dobri streli so želi obilo odobravanja pri občinstvu. Tudi Dunajčani so pokazali odlično staro, natančno in duhovito igro avstrijske šole. Belgrajčani so bili v tem boju enakopravni nasprotniki in so igrali neodločeno popolnoma zasluženo.
Za Belgrad pa sta dala gole Rakar in Petro* vič, za Dunaj pa Hanreiter in Stroch.
Zvszdne kolesarske dirke v Celju
Celje, 23. julija.
Danes je bila prirejena 17. kolesarska zvezdna dirka v Celju, in siepr na progah Ljubljana —Celje, Maribor—Celje, Slovenji Gradec—Celje, Kranj—Celje in Celje—Št. Peter—Celje. Obenem je Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredil medklubsko damsko dirko na progi Celje—Petrovče—Celje. Proga je bila dobra, čeprav je Mariborčane. Slovenjgradčane in Kranjce močil dež.
Rezultati so sledeči:
Ljubljana—Celje (74 km) je startalo 10. na cilj prišlo 7 dirkačev. Prv. Peternel Janez (Hermes) 2:22 2/5; drugi Franc Kogoi (Edinstvo) 2:22 3/5: tretji Jože Gregorič (Edinstvo) 2:22 4/5.
Maribor—Celje (60!4 km). Startalo 7. na cilj dospelo 5 diTkačev. Prvj Kar! Sodec (Maraton) 1:57.40; drugi Lukač Avg. (Tekstilni) 2:03.282/5; tretji Grmek Anton (Tekstilni) 2:03.20.
Slovenji Gradec—Celje (51 km). Startali so štirje, na cilj dospela dva dirkača. Prvi Pogorelec Ivan (Mislinja) 1:44; drugi Kočan Anton (Korotan) 1:44.1.
Kranj—Celje (80 km). Startalo 6. na cilj prišlo 5 dirkačev. Prvi Brtoncel' Anion 2:44: drugi Kresovič Vinko 2:34.1: tretji Bratim Franc 2:34.3; četrti Kolar Franjo 2:34.4, vsi člani I gorenjskega Motokluha v Kranju
Celje—St. Peter—Celje (26 km). Izven konkurence je startal član helgrajske Jugoslavije Aleksander Popov, ki je privozil na cilj e časom 44:27. Glavna skupina (startali so 4. na cilj prispeli 3): Prvi Jerneje Oto 44:25; drugi Planinšek Jože 44:251/5; tretji špajzer Jože 14:26. — Skupina novincev (na cilj so prispeli vsi 4 dirkači): prvi Judec Franc 44:27 1/5, drugi Cilenšek Franc 44:27 2/5. tretji Pukl Vili 44:27 3/5.
Medklubski damska dirka na proti Celje—St. Peter—Celje- <lt<ttm).o9tJlrtlaU sta dve tekmovalki in prispeli p? eelji PWi' Zupanec Matilda (Klub slov. kol. Celje) 28, druga FriČ Berta (Edinstvo, Ljubljana) 281/5.
Po dirki so sestavili v gostilni »pri Angelu« odsek Slovenskih kolesarskih podzvez. Ob tej priliki je delegat Koroške podzveze g. Haus izročil številne spominske diplome dirkačem in funkcionarjem, ki so se udeležili dirke ob priliki Camj-kove proslave v Slovenjem Gradcu. Delegati podzvez so sklenili, da bo tekmovanje glavne skupine za kolesarsko prvenstvo Slovenije na progi Ljubljana—Maribor, tekmovanje juniorske skupine pa na progi . Celje—Ljubljana. Ta sestanek bo gotovo pripomogel k čim tesnejšemu sodelovanju kolesarskih podzvez v Sloveniji.
Naročnikom in prijateljem ponedeljskega »Slovenskega doma«
V	prihodnji ponedeljski številki, 31. julij«, bomo začeli objavljati nadvse zanimiv in napet ilustriran listek »Beg iz tuiske legije«. V njem popisuje svoje pestre in bndke dogodovščine v tujski legiji mlad slovenski !antf> ki sta ga romantika in nepremišljenost s sedemnajstimi leti gnali ▼ Airiko in legijo. Je to prvi daljši prikaz pisanega legionarskega življenj« v slovenščini. Listek bomo objavljali tudi v ponedeljski številki, ker smo prepričani, da bo napeto in izredno zanimi vo zgodbo rad bral tudi tisti, ki dozdaj ni bil redni naročnik našega lista. V vrsti naših Ilustriranih romanov, ki so bili deležni tolikega zanimanja pri naših bralcih, bodo dogodivščine mladega legionarja Lojzeta Pajtlerja nedvomno najzanimivejša zgodba, katere privlačnost in čar še povečuje dejstvo, da je resnična in do zadnje črke doživeta.
Če vam je do izrednega užitka ob našem pod« listku, ne odlašajte in naročite poleg ponedeljske izdaje še redno izdajo »Slovenskega doma«, kar vas bo veljalo samo 12 din na mesec.