likala
lm-à éttír
Holidays.
LETO—YEAB XXII.
Cmm U»U
j.JUL
PROSVETA
mm GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Chicago, I IL, sobot», S. avgusta (August S), 19X9

Uredniški la a pri v nI tki proaUH: 1657 S. UwMaU A»*.
Office mí Pabliaadaat ISS? South Uwndale A v«.
I rltphonr, KiK'k * ril l*.K) t
Jaauarj H. 1*10, t kit» HsU«tss
MOKE—I. jfBmtMà -if-lira \ m
fer naaiMag «t »p#cUI rate of pmtoga provUIti ¿ —ctUw 1101, Àd^TSTÏ1 ItlT, fcqt*orlJT^!T5riT"ltîr
Hubarripi ion WOO
Yearly
STEV.—NUMBER 181
Kitajska ostane varna za inozemske invostorje
Odločen nastop Stimsona proti zaplembi tuj« lastnine jc podkrepil utripajoča srca mednarodnih kapitalistov.
Washington. — (F. P.)—Najzanimivejša faza sedanjega spora med Rusijo in Kino glede vzhodne kitajske železnice je pritisk zunanjih velesil na kitajsko vlado. Posebno veliko vlogo igra ameriški zunanji tajnik Stimson, čigar besede najdejo večjo pozornost pri obeh prizadetih vladah, kot pa besede o-stalih velesil. Posredovanje Stimsona se vrši veliko bolj gladko med Washingtooom in Kitajsko kot pa z Rusijo. Glede zadnje se je moral Stimson po-služiti Francije, kar ni preveč prijetno diplomatično delo.
Agresivni nastop Stimsona pomeni večji prestiž za ameriško vlado. Ugled se je dvignil največ z razloga, ker se je Stimson opirsl na Kelloggov pakt in insist i r al, da ga morata obe državi upoštevati. V ozadju Stim-sonove aktivnosti je pa pomembnejše vprašanje, to je svetost privstne lastnine. Kitajska je dežela, ki je razdeljena v ekonomske sfere, v katerih js investiran tuj kapital. Kitajska \lada je le nominalen gospodar. Pravi gospodarji njenega ekonomskega življenja ao v New Yorku, Londonu, Parizu in v Pekingu.
Za mednarodne bankirje jc spor med Rusijp in Kitajsko veliko večjega pomena kot pa možnost oboroženega konflikta. Vprašanje
nost njih koncesij, ako bi vlade "zapadne civilizacije" ne mogle preprečiti konfiskacije vzhodne kitajske železnice po Kitajcih. Ako bi se kitajski vladi posrečilo, da napravi iz pogodbe z Rusijo krpo papirja, ali bi ne napravila v bodoče-identičen korak z vsemi koncesijami, ki jih imajo tudi kapitalisti na njenem ozemlju? Z njih stališča in stališča zapadnlh velesil in Japonske je to najvažnejše vprašanje.
To je tudi odgovorno, da so te simpatije kapitalističnih vlad obrnile na stran boljševiške Rusije, katera posebno v Waah-ingtonu ni dobro zapisana. Stimson in drugI državniki kapitalističnih vlad so šopet pokazali »ostalim in "barbarskim" narodom, da je spoštovanje privstne lastnine »prva zahteva za-
Padne "civilizacije".
• ■ 1 ■1
Mlartki Mavti aavaHI
500 delavcev hotelo «staviti 50 Kuhaških policajev v Youngs-townu, a niso mogli preprečiti
aretacij.
Voungatmr*, o__Petdeset
oboroženih federalnih prohiblč-» kov je v četrtek zvečer navado na detlvsko predmestje CnmpbelU Udrli so v mnoge hl->n prodajalnice. Ko so to vi-dflsvci ki delajo v Jeklarjih tovarnah, jih je popadla Je-V nekaj minutah se Je zbrala "krog prohibičnikov množica Približne 600 mož. Detektivi ao t^efonlrtH za pomoč In ko * Pr'*la domača policija, se Je mnotica razšla.
ProhiblčnJld so aretirali čas W °*eb. Delavci so glasno prote-Jtrall. Navajeni so na pivo. kaj-voda v sedanji vročini je za-
F*Mež i zdel -roje___
)11'kan, 2. avg. U Včeraj so uie prvt poštne znamke pape-države. Znamk Je dvanajet *y**rth barvah In treh slikah.
ËS!** 10 uk°i pnri d* po-^Pil u več milljoonv lir teh
ttamk.	•• .
Iz Nvirluitki stavk«
ProtideJavsko časopisje odgovorno, da ne pride do poravnave; solidarnost delavstva na visoki stopnji; glavni poštar je tu-dl na strani kompanije.
New Orleans. — (F. P.) — Stavkovna fronta neworleanskih cestnih železničarjev je neizpre-menjena. Med delavstvom in simpatlčarjl vlada solidarnost na najvišji stopnji. Kompanija skuša obratovati s pomočjo zveznih maršalov in skebov, kljub temu nima sreče. Dogodilo se je že večje število nesreč in vozoVl ulične železnice drve prazni po ulicah.
Skoraj ga ni dneva, da bi ne bilo shoda; navadno jih je večje število po vsem mestu. Na shodu, ki se je vršil v velikem gledališču Athenaeumu, je kongres-nik James O'Connor obsodil mestno časopisje radi njih pasje zveatobe napram kompaniji. Rekel je, da so časopisi največ krivi, da stavka še ni poravnana. Do poravnave bi lahko prišlo v 24 urah, ako bi čaaopisi zahtevali, da s* mora družba podati. Na ta shod ni dobilo prostora nad pet tisoč oseb.
Na strani kompanije je evi-dentno tudi glavni mestni poštar. Pismonošl so na seji svoje lokalne unije sklenili, da se ne bodo posluževali železnic tekom stavke in so svoj sklep pričeli tudi izvajati. Ko je prišla zadeva na uho glavnemu poštarju, je izdal na vse poštne uslužbence odredbo, da*se morajo posluže-
Ôajaia ako postava
Poštni načelnik prepovedal razpošiljanje pisem Moons? jeve-ga obrambnega odbora radi 'laedvičnega'
New York. — (F. P.) — Glavni poštar Kiel v New Yorku je ukazal, da pet tisoč pisem, ki jih je oddal Tom Mooneyjev o-brambni odbor, ne sme iti v poštne vreče ali po pošti. Razlog za to odredbo so besede, ki so natisnjene na kuvertah in katere so po mnenju poštnih oblasti" lewd, lascivious, obscene, defamatory, threatening, or scurrilous."
Odvetnik Civil Liberties unije Arthur Garfield Hays pravl, da se poštne oblasti motijo in da besedilo na zalepkah predstavlja nič drugega kot mnenje mnogih odličnih ljudi, med katerimi je tudi sodiftk Griffin, ki J? Mooneye obsodil In ki sedaj dtftijt za njegovo oavoboditev. i can Civil Liberties unija bo šala prisiliti poštne oblaati potom injunkclje, da razpošljejo pisma.
Besedil* ki poštarjem ns ds pokoja, se glasi: "The horror of 18 years' imprisonment — The Mooney frameup — Californls's shame—Justice California style —A terrible indictment."
Kttnjatfrrmka konfa-
mejl ns-
«
Pogajanja «a
predu je jo.
Harbin. Mandžurija, 2. avg.— Kitajski in sovjetski delegatje. ki konferirajo na meji Sibirije in Mandžurije v Mandžuliju, so ae včeraj sporazumeli, da obe deželi imenujeta redne delegate za konferenco, na kateri se naj reši sporno vprašanje glede železnice.
Kitajeki delegat Tsei Jun-šeng poroča: "Ruakl ultimsA bo avtomatično umaknjen. Pričakujem, da obe delali imenujeta redne delegate v enem dnevu Konferenca bo vsekakor v Harblnu. kjer se Je krize porodila. 8ovjet-
Takstflai delavci »traka-
ijT
iaio aomoči
JW|W pvBBHiyi
2 — m]
Apeliraj« za finančno pomoč na ameriško delavstvo.
Washington.—(F. P.)—Tekstilni delavci, ki so na stavki v Marionu, N, C., apelirajo na a-meriško delavstvo, da jim priskoči na pomoč. Stavkarji žive v velikem pomanjkanju in denarna pomoč je nujno potrebna. Apelirajo tudi za moralno podporo. Stavki načeluje Alfred Hoffman. Finančni doneaki ae lahko pošljejo na njegovo ime, Box 301, Mqrion, N. C.
Stavkarji so se obrnili za pomoč tudi na farmarje iz okolice. V tem osiru imajo farmarji naj-br*e bolj čuteče srce kot ps A-meriška. delavska federacija. 8tfrkai£em dava ¿a j o poljake pridelke — krompir, koruzo, čebulo in paradižnike.
Tekstilna stavka na jugu ponovno kaže na važen nedosta-iek Ameriške delavske federacije. Ta nedostatek je pomanjkanje skupne pomožne akcije za stavkarje. Na tisoče in tisoče tekstilnih delavcev fakttčno sili v organizacijo. In ako bi ameriško delavstvo imelo močan aparat, ki bi nabiral In delil podporo med stavkarje, bi bila stavkovna situacija veliko ugodnejša kot je pa možna pod sedanjimi razmerami.
Za vsakega delavca, ki stoji pred stavko ali pa je faktično po nji prizadet, je najvažnejše vprašanje, od kod bo dobil živ-Ijensklh potrebščin. Dolžnost vsakega delavca, poaebno še or ganlsiranega, je tudi, da po svoji moči pomaga stavkarjem. In ako bi Ameriška delavaka fede-^^ivu^T« racija imela svojo pomožno ak-BCr ci j o, svoj rdeči kxA ta bi
vssta odgovornost" za prihrani tev stavkarjev, bi bila marsika tara stavka dobljena, mesto da so delavci prisiljeni vrniti se na delo poraženi. Delavce bi bilo v takem slučaju laglj« organizi r/Sti.
Za predsednika William Greene bi veliko bolj pristojala vloga, da bi nabiral podporo za stavkarje kot pa, da koielcta za vsdržanje poletnih vojaških vašballšč. Njegovi organizaciji bi tudi ne bilo preveč truda organizirati in postaviti na trdno podlago delavaki rdeči kriš, katerega bi ljudstvo radevolje podpiralo, ako bi Imslo zaupanje vanj. Prihodnja konvenci ja A. D. F. bi ss mogls s tem vprašanjem resno baviti.

U
md milijona dettvcev na Rde-lem tffc«. ftltifc ss *5t napa-da na sovjete. '
Moskva, 2. svg. — Včsrsj, ns dsn petnajstletnice izbruhe svs-tovne vojne so bile po vsej Sovjetski uniji dsmonstrscijs proti vojni in svetovnemu imperializmu. V Moskvi je 600,000 delavcev, vojakov In drugega ljudstva paradlralo po ulicah in napolnilo Rdeči trg, kjer so voditelji potem grmeli proti Imporl-slistom, kapitalistom, socialistom, trockistom in liberalcem.
Na govorniški tribuni Je bil tudi Joaef Stalin, ki redkokdaj govori v javnosti. Rekel Je med
drvffcn* 1
"čas, ko so bili mirni odno-šaji med Unijo sovjetskih socialističnih republik In kapitalističnimi deželam mogoči, Je sa na-mi. Oborožen napad na nas Je zda| mogoč vsak čas."
TRUST ELEKTRIKE M NOVEM POHOD»
Magnatje ao doblH kontrole nad zveano komisij» električne si-le; nameravajo pe še trdnejše ualdratl i vlad*''
Washlngton.—><r. P.)—Trust elektrike postaja vedno bolj drsen. Zvezna pretakava, ki je razkrila ogromno mrežo največje propagande, kar jih je Še dežela videla, Je vplivala na magnete elektrik* toliko, da si
agandistič->|j efektlvnq iskave. usta kuje-kak način bi
je aklicala zbornica. O jravljala tule Lijfht aso-Martln In-magnata tel v svojem
Zleginaml špljon Išče Mlj
Boston. — "Yellow dog" A. R. Mac Donald, zloglasni načelnik žptonaže v industrijsh. Je tvojo ropotijo preselil iz New Yorks v Boston in tukaj odprl tovarno za Izdelovsnje "yellow dog" ell Ne novoangleške
pasjih pogodb _	tovarnarje Je še razposlal večje
"ks yZdl Z ustavila protflrftaj-1 število pisem, v katerih jim potke demoaetracije ob mej L" I nuja svojo peklensko robo.
izboljšajo svoj ni aparat, ki resistiral bodoč«
Dirigenti p jo načrte, prvič
dobili še večjo kontrolo nad vladnimi agencijami in drugič, kake taktike se isj poslužljo, da pridobe kongres za modifikacijo zakona s Ozirom na regulacijo zveznih \ odnih sil, Kar hočejo odstraniti iz tega zakona, je določba, k| pravi, da po preteku 60 let vlšda lahko prevzame elektrarn 1, ki so bile zgrajene na zvesc^sm ozemlju.
Glede tega vpr^anja ao magnatje že Imeli f posvetovalno konferenco, ka Ameriška tem je formalnb di National E1 claclja, na kateri sull, sin m Samuel Insulla, , govoru, da "vlad* nima pravice iti v blsnes". j Rezultat teh konferenc Je zauyfia brošura, ki je bila rasposlana vsem magnetom in "zaupnlmf' osebam. V nji se apelira na kralje elektrl-
Glede prvega vprašanja, kako dobiti Še večjo kontrolo nad rasnimi vladnimi odbori, Je pa stvar aledeča. Magnatje so popolnoma sadovoljni s osobjem Federal Power kompanije, kateri načalujejo Ujniki notran Jega, poljedelskega ln vojnega departmenta — Wilbur, Hyde in Good. Za predaednika komisije Je Hoover določil vojno-ga tajnika Jim Gooda, ki je pred vstopom v kabinet služil magna tu elektrike Samuel Insullu v vlogi odvetnika. Na vsa podrejena ekaekutivna mesta so bdi imenovani funkcionarji, s ks-terimi Je — razen enega — power-trust povsem zadovoljen. Ta osebe Je Wm. V. King. On je načelnik departmenta sa knjigovodstvo, oziroma za nadzorovanje poelovnlh knjig pow-er-trusta. King js njim na potu kot Je križ hudiču.
Glede njegovega departmenta pravi zaupno poročilo: "Ne-glsde na naše prizadevanje, da bi znižali aktivnosti tega depart-menU, vsekakor izgleda, da se njegova aktivnosti vedno bolj žirijo... In bodo nedvomno Ima-le zelo velike posledice za . . ." Na U department bo do namerili še močnejše pšlce v svojem prisadevanju, da ga "sa-šljejo".
Pridobili so že komisijo, da je suspendirala za nedoločeno do-bo odlok prejšnj* komisije, da zvezni funkcionarji nadzorujejo izdajanje bondov la delnic v vseh slučajih, kjer nimajo posamezne državne kontrole nad financami elektrarni!) družb. Ta auapenzija Je za power-trust velikega pomene, ker znano Je, da so držsvns vlade navadno še večji hlapčoni velikih korpora-cij in da Je mnogo laglje dobiti kontrol nad državnimi komisijami kot p« Je to »lučaj v Washington u, kamor so vedno obrnjene kritične oči Amerike. Sedaj bodo v mnogih slučajih kompanije lahko nemoteno žonglirale s Izdajanjem bondov h) delnic. 0 lo sttspeazijo J« zvez na pow«r-komisija takorekoč že zašila, vaaj pa veliko omejila, aktivnosti Kingovaga departments.
Trust slsktrike se dosledno drži reka, da Je večna čuječnost
Pogajanja mod radarji ia oporavorji
IJi— i*
Zastopniki rudarjev na antracit-nem polju Inifcoapodarji ae pri* Čeli pogajati aa doeego nove pogodbe. Sedanja poteče v e-nem letu.
runttm, Pa.—(F. P.)—-Kljub temu, ^a sedanja pogodba med rudarji in operatorji antracitnih premogorovov Še ne poteča do meseca avgusta leta 1930, se med zastopniki obeh skupin le vrše pogajanja. 3eje imajo tajne. Pričakuje ae, da se antraclt-na industrija prihodnje leto izogne stavki.
Pogajanja, ki so neoficijelna, vodi C. J. Golden, prejšnji predsednik aedmfga d is tf i k ta UMW ofA. On Je fedaj J^jnik spravnega otiboua antracitne industrije. V kolikor je mogoče dosna-ti, Js stališče operatorjev to, da mora nova pogodba določevati nišjo mesdno lestvico od sedanje.
Važno ikorovaaja
Pripravljalne seje aa konferenco o stanju ameriških otrok ae Je udslsšil tudi WIMIam Green.
Waahington. -4. (F. P.) — Prva preliminarna (pripravljalna) seja o konferenci sa protekcijo ameriških otrok, ki m bo vršila prihodnje leto. Je bila v Beli hi-Al dne 20. julija. Hoover je povabil na to sejo manjše število uglednih oaeb in vladnih funkcionarjev; med njimi Je bil tudi Green. ki je zastopal Ameriško delavako federacijo.
Na sborovanju so bili imenovani rasni odbori, ki bodo študirali zdravstveno stanje amerl-
konodnje. Vseh dvajset, kar daje misliti, ti študija obsežna. Greanovo stališče v tem gibanju bo, de bo In sistirsl o potrebi, da a« sprejme takozvanl otroški amendment k svesni ustavi.
Koliko bo konferenca pomenljiva sa dešelo, je odvisno od vprašanja, kdo bo predsedoval raznim odborom, ki bodo vodili študije. Ako bodo na ta mesta imenovane osebe Iz tabora bankirjev in tovarnarjev, ae od njih ne more dosti pričakovati. Za predsednika konferenčno organizacija js bil Imenovan notrsnjl tsjnik Wilbur. Najbolj aktivna osebe v priprsvljalnsm dslu Je Grace Abbott, načelnica tvesne-ga otroškega biroja, ki ae sa delo in pomen tega gibanja» močno zanima.
Iniciativo za konferenco je dala neka osebe, ki Je Hooverju v ta namen izročila vsoto pol milijona dolarjev.
TI-rm» j< „L.
Senator Bcbfr ss «*iflje,S Npo-verjem.	h
Washington. — I Ve tek II torek Js ssnstor Borah nasnsnil, ds bo podpirsi predsednika Hoo-verjs zs znižanje oborožšvanjs na morju. Njegov lokalni patriotizem tudi nI dovolj močan, da bi nasprotoval ukinjanju vojaških postojank v njsgovl državi, Mahu. To Js izgovoril nskollko Ironično. '
Dejal Je tudi. da on selo dvomi o efekti vnosti lloovarjevegs korska s ozirom ns vprašanje, da zvezna armada In mornarica poiščete pota za snižanj« armad nih in mornariških stroškov, Po mnenju Boraha je to v konfliktu s mititarističniml Instinkti, ker ptiči, ki bi si sami prlsfrigll peroti, so j ako redke prikaf ni.
ALI PRIDE DO NO DEC« BOJA MED RUDARJI?
Nova zagoada med UlboMiml rudarji In Lewlaovlml poboč-nlkl.
I,Chicago. — "The Illtnoia Miner," glaallo rudarjev illlnolakega dlstrikta. sarkastično napada v uvodnem članku Percy Tetlowa. ki je ožji prijatelj John L. Lewisa, predsednika U. M. W. of A. in njegov svesti poboč-nik.
Is člsnka je rasvidno. da je bil Tetlow poslan v illlnolskl distrikt najbrše s namenom, du organizira" illlnolsks rudarje. Vsekakor je pričel s kampanjo proti sedanji pogodbi. A-ko Je bil njegov govor, ki ga 0-menja "Illinois Mlnsr'", le "slu-Čaju ost" ali Ja pa imel gotov namen, ki mu ga pipdbaclva uredniški članek, bo to pokasala bodočnost.
Da se odpira bresdno med dl-atrlktno organizacijo in mednarodno unijo, je pa povsem rasvidno Is omenjenega članka. Med drugim pravi urednik:
"Ali ni Is čas, da se nagajivim bankrotnešem pove, naj gredo "ths'Hsll out of here"? No-gleds aH je pogodba dobra ali slaba . . . nsglede ali Js naš sa» slušek dober all slab pod to pogodbo, vsekakor js gotovo, da. Je "a damn sight" boljši kakor v katerem drugem distrlktu, ki Jih Ima še U. M» W. of A. Zakaj ti.pogrebnlkl unije utikajo nosove mid rudaljs, ki še kop-Ijajo premog dnijsklml vas«
low dog" koatrakt."
Clankar tudi spretno udriha po Lewisovl taktiki "standpft-tisma" in Jo naslva sa oslovsko, Kot snano, je Lewis pred nekaj tedni "reorganlslral" gotovo poddistriktno organizacijo v II-llnolau, kar gotovo ns more Imeti dobrih posledic sa organist rane rudarje In še manj sa njih organisacijo. Velika nesado-volj nost vlada papram Lewisovl mašinl tudi v gotovih sekcijah satracitnega polja. Kar Js go tovo, Je to, da mora priti sopet do notranjega boja med organiziranimi rudarji, In Čim prej ae isnebljo Lewisovs mašlne tem hitrejs ss bo rudarska unija pričala dvigati Is razvalin, v katero jo Ja Lewis porinil s svojo starokepitno taktiko ln biro-
Pogajanja mad Anglijo Ir Rotijo protrgana
MacDonaAdova vlada sahteva val po ojosoi o^^v^otolil poobla* Jett
potrebna. Milijoni, Id Jih |h> trošl sa avojo čuječnošt, prihajajo lta|f Is žepov konzttomntov v obliki visoke csne, ki Jo plačujemo se elektriko. Samuel Inaullovl Interesi so pred kratkim prejeli 67 milijonov dolarjev vredno potico v obliki dividendo. In od teh milijonov lehko potrošijo precejšnjo svo-to, da dobe še večjo kontrolo ned vlado, ker denar Investiran v take ne men« se zelo dobro obrestuje.
London, 2. svg; — Pogajanja med angleško delavsko vlado in sovjetskim poslanikom Is Pariza za obnovo odnošajev so bila vleraj sačaano prekinjena, 'Sovjetski podanik DovgalevakiJ, ki se Je vrnil v Pariz, Je Izjavil pred odhodom /la sovjetski komlsari* Jat zunanjih sadev mora Iskati dovoljenja od centralnega isvrš-nega odbora, če hoče ugoditi zahtevam Anglije.
Zdhenji minister Henderson, ki vodi pogajanja, še ni poročal kaj so njegove zahteve. Delev-aka vlada najbrž zahteva večje garancije proti komunistični pro» pa rand I In pogodbo za odplačevanje dolgov.
Rabeij pustil sl«žbo.
Raleigh. N. C. — J. T. Thomas, ki Je bil pet let rebslj v državni Jetnišnlcl Severne Karo-line In Je v tem času uamrtll pst-MSjat obsojencev, Js 1. svgusta reslgnlral. Izjavil Je, da se mu to "delo" studi In da Je bil bedak. ker ga Je prevzel. Star Je 46 let.
Kakor da Ja vstal iz grOka po 63 lotih!
Dosmrtni jetnik je čos pol eto-. letja prvič videl avto, traktor In aerobian. Ne more resume-ti modernega sveta.
BrMgewater, Mass. — Leta 1876 je Jossph H. Pomeroy u-morll tri otroke. Takrat js bil star 17 lat. Obsojen je bil v smrt na vešalih. Z ozirom na njegovo mladost mu js governer spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo v samotni celici.
Joseph H. Pomeroy Js danes star 71 let. Dolgih 63 let js preživel v aamotnl celici državne je-tnišnloe v Charlestownu. Bil je šiv v grobu. Od ure, ko je prestopil prag ječa, nI videl suna-njega sveta. Njegova mentalna slika o svetu je ostala Ista, kakršna je bila pred 69 leti. Ker nI Imel s nikomur nobene svese, ni vedel nič kaj ss je medtem godilo na svetu.
Dne 1. avgusta t L je prvič stopil is groba. Jetničar Je dovolil, da se bolshni starec oidpe-lje aa jetnlško farmo, kjsr naj preživi ostale dni svojega življenja, katerih najbrš ni vač dosti. Pomeroy je protestiral. Tako se ja navadil svojs ssmotne celice, da Je ni hotol sapustlti. Ni nič pomagalo. Moral Je iti v svobodo.
Tedaj Js sasijal. Posadili so ga v avtomobil. Mdl ja debelo gledsl. Nikjer konj^ ln samo ts-če. Na ceetl nobenega konja in vsepolno vosov, ki sami tečejo. Nalašo so ga i>eljsl! mimo letališča. fte bolj je sasijal. V zraku Js bilo več aeroplanov, ki so letali nlsko ln visoko. Ali Ja to mogošaT Tako Je bil starček is-nertaden. da ni mogel govoriti.
rasumeti. Vsako stvar so mu morali posebsj pojasniti In še nI mogel lapopastl. Vse kaše, da bo iPomeroy preživel ostale dni v
samem čudenju.
Izbruhnil J« v bvcmI kasutlnki
v Leavenwortk*. It Jstntk u-
bit In trije ranjen«.
Laaveawortk, Kana. — V tukajšnji svesni kasnilniel je v četrtek Izbruhnil upor. TrKisoČ jetnikov se Je udel«Šllo boja sa
svobodo, ki Je trajal osam ur. V teku boja s strelami js »II eden
Jetnik ubit In trij« so obležali težko ranjeni. Revolta Je nastala opoldne med kosltom v veliki Jedilni dvorani. Jetniki si se o-stro pritoževali sopar hrano, Id Je neki selo slaba; skoro vsak dan imsje ril. Stražniki so hotall pomiriti Jetnika, ker pe se niso dali. so jih napodili v celice. Te-daj se Js zsčslo. Jetniki, oborože-nI s namiznimi noši In vilicami, so napadi! strešnike. Boj Je trajal po vsem poslopju. Htraže ao zaprle vse Izhode In stale sunaj. da uporniki niso mogli poskaka-tl skozi okna, v katerih so pobili vse Šipe, Teko so Jetniki ras-grajall v obleganem poalopju do večera, nakar so se podeli.
Ustreljeni Jetnik Je bil Mehikanec po Imenu Mike Msrtlnes. Jetničar pravi, da ni bilo nobe-nege načrta sa upor In nobene nevarnosti, ds bi kdo ušel, f
Nsjstarejša
ekaalj*
Los Anreiss, Cal. —. Dva človeška okostsnjska, ki ss na prvi pogled »mat rs ta kot,** tank! najstarejših ljudi na severnoameriškem kontinentu. Živečih pred 30.000 do 600.000 leti, sta Mla pred kretklm odkopena v kamnu v Novi Mehiki'. Zraven so bile tudi kosti žs davno Izumrlih žlvsll.
Osem rudarjev sbttMl v Franciji.
Ule. Francija, t. avg — O-sem rudarjev je bilo včeraj ubitih pri ekaplozljl plina v premogovniku pri Leaau.
flOíVEtA
TIE EW LICHTEN
cuum* » last*«" i^ijlS«	rooro>-
Nt JEDKOTS
for tte Ü.K* «tete. 7mm r-r	Ci^te f»JS »ar »-r,
M VtsAû*.
wQl mt* b*
NfT4f
PROSVETA
UmmámU Ave* Chirm**, KKDSBATKD

----—-■- , #
Novega Edisona iš&jo
V teku j« zanimiva akcija.
Znameniti iz najditelj Edison j* ie »Ur in njegove produktivnost je opešana. Naj živi mož is mnogo let -i toda lahkq se zgodi, in končno ss more zgoditi, ksj drUgegs in Amerika bo brez slavnega Edisona. * Kdo naj g»
nadomesti?
Ni ssmo Edison iznsjdljiv, hvalabogu. Oglasila se js iznajdljiva glava in svetovsla, da je treba takoj pikati namestnika Edisonu. Kjs ga bodo dobili? V šolah I Ameriške srednje In višje šole so polne fantičkov in fantov — in med temi je lahko bataljon Edisonov. In šel je glas med študenti, naj se prijavijo ss Edisona; prijavijo se nsj vsi oni, ki so "me-hsniško nagnjeni". Originalni Edison je me-hsnlk in te pogoj veljs tudi sa kandidate Priglasilo se Je ne vem koliko ksndidstov ln od teh so isbrsli 48 nsjnsdebudnejših. Vrši se še ena Izbira, da izmed trlfnštiridesetorice izluščijo "pravega" novega Edisona.
Tsko gre v deželi čudežev In debele demokracije.
Edison ni nikdar polfcjsl srednjih in višjih šol. Iz kratke osnovne šole je šel direktno na delo in študiral je sam. Vsaka njegova iznajdba je bila nova šola zanj In za svst. Ce bi bili takrat iskali ženijs njegove vrste, bi bili Šli mimo njegs.
Novegs Edisona ne bodo nikdar našli. Samo eden je ln drugega ne bo več. Je pa kje na obskurnl farmi ali v zakajeni delavnici ali morda kje v Evropi dete ali deček, ki še ne ve ničesar o Edisonu, bo pa nskega dne štel visoko nad Edisonom kot IznajditcU čudes, o katerih se nam dsnea niti ne Banja. Na pozorni co stopi čim dozore razmere, ki ga razvijejo in opilijo.
Mogoče bo to sin danes neznsnegs in rev-negs slovenskega delavca.
«■SMMHSaNMaM
Milijonarska ekskurzija M Volgi
LJUDSKI OLAS
Ocvotaddska "larüttajaT v
Smešno bi bilo vprašanje, pokaj Js šU čete smerlšklh milijonarjev ln milijonark Ur drugih ameriških buržujev, ato po številu, na izlet v sovjetsko Rusijo. Ensko smešno bi bilo vprašanje, zakaj je sovjetsks vlsds Uko prijateljsko sprejela apieriške parazite (časni karjl, ki so msd njimi, so izvzeti od tegs nazi vs), jih gospodako pogostila ln jim dala na razpolage razkošne vlake ln ladje, da se vozijo po deUvsko-kmstski republiki. V Moskvi je njim v počaat godba igrala ameriško patriot-ako himno "SUr Spangled Banner", kar je bilo aevsda selo revolucionarno.
8mešno bi bilo, ker je razumljivo. Ameriški kapiUlistl vedo kaj lahko Imajo v Rusiji — in vodiUlji sovjetov vedo česa jim je treba Is Amerike. To je Uko Jaano kot beli dan in punktum.
Kekollko zanimanja pa vzbuja ruski dels-vec, oni prlproati delavec, ki malo mlall in šs manj govori, allšal pa je, da je danea svoboden. Ta delavec nI videl ameriških milijonarjev, ko so prišli v Moekvo, kajti pred kolodvorom Je sUlo dvesto policajev. j Tudi pri moskovski gostiji jih nI videl, kajti kadar ruaki proleUriat gosti ameriške kaplUliste, nI pro-letarffev zraten.
Videl pfc jih je na Volgi. Udj*. ki je noaila ameriško gospodo po široki reki, je bila na ogled tudi delavcu ln kmetu. In tedaj je bila ameriška psrtlja Uko prijasns, da se Je preoblekts v rusko proleUrako nošo: milijonarji v široke hlsčc ln prepasane srajce Is platna, milijonarke pa v platnena krila in domače robce na glavo. Čudovito t Ameriški kapitalisti so izgledali kot pravi kmetje in prale* tarči! Tako so bili pravi, ds so Jih sovjetski spremljevalci nazvall "tovariše" aH sodrag*.
Čudovito! Ameriškega milijonarja oble-češ v rusko kmetsko srajco, povezneš mu kučmo ns glavo, pe je tovsrlšl Ruski pop js grda spaka. A ostrili mu brado, obleci ga v policij-ako uniformo in daj mu beti no v roke. pa nI več pop! Kar čez poč ae vae spremenit Cel noč, dragi moji!.
Blagor Rutijll---Ampak tinti de-
lavec ln ttatl kmetič. ki malo mialiU In še manj
govorita, ae nem raealčno smilita. j .....
V kitajsko-rastri kontrmerzi sta najsani-mivejša Ule dva potnU: Kitajci ao zapleniti aovjeUkn lastnino po boljševitksm vagtedu In impt*rtslivtv^ne veleoAlo z Amerike vred aa-Ura niti ne priznava eovjetov — almpatlslrajo a sov jed ia svetujejo Kitajcem, naj vrnejo sa-pienjeno Mesnice. Zadeve k« postaja smešna.
Toronto, Oat. - Zdajle poleti, ko Je povsod precej vroče in so grla dokaj izsušen* ee prile-*e človeku keeerec mrzlega piva, kajne? In Če el se slučajno rodil, oziroma če živiš v "suhem pa»oM ameriškega kontinente, potem ti peč ne preosUjs drugo kot seetf ns karo tar se odpeljati na ^uro" v "moker jiHT na severu.
"The Hand of Maple Leaf," ki je rešena dobrot prbhlbirije, u-pajeno, za vedno, v teh dneh kar mrgoli raznih večalimanj žejnih "turistov," ki so niti "homebrua" in "munšajna" ter ee žele po-krepčati s pristno božjo, kuhano in žgano kapljico. Ker eo Slovenci že od nekdaj sovražniki čiste vode, ki je brez "dyha" in okuaa — nekateri pravijo, da okua ima, namreč grenak—zato ss ne sme-mo čuditi dejstvu, da se nahaja med tisoči teh U. S. "turistov" tudi mnogi rojak, ki mu "sušs" v novi domovini preseda.
Bsš sedaj se nahaja v naši dični prestolloi ont^rij število rojakov-Clfjjr ki so prišli k nsm> da se malce oddahnejo od vročili* in še hujše suše, ki baje vlada v "dry country." 8o val "fejst" ljudje in se Jim naše lepo mesto ze)o dopade. Saj pravijo tako in mi jim prav radi verjlhiemo; vegio namreč, kako sa počuti žejni potnik v (puščavi, ko naleti na zeleno oazo, eredi kstere žubori hladen stu-denček.
Da. je v U. S. — in posebno še v Clevelandu — huda vročina, jim tudi radi verjamemo, po-sebno poročevalec, ki je slišal včeraj Ule razgovor med rojakinjo iz CleveUnda In tukajšnjim rojakom Kosmom Damjanovi-čem:
Rojakinja (obrnjena proti Kosmu, ki bsš ČIU časopis) :— Kaj M ne delaš?
Kosms (ki js eden izmed armade brezposelnih): Ne. Sicer pa (ss zaameje) kdo bi delal v Uj vročini 1
Rojakinja (vzame njegove be-aede za resne ter ga* ošine i o-gorčenkn ) pogledom): Tako! Prevroče je? Lenuhi! Mi v "šte-cu" pa garamo dan sa dnem — če je vroče aR mraz — pa še ni nič. Vam ee pa ne da delati v vročini? Potem pa pravite, da je slabo na avetu, da se ne ds ži vetil Hudiči — delajte, pa vam bo dobro kot nam. 0, prav nič hudeg* nI na svetu: v Ameriki je doktro, v Kanadi je dobro in v "old contri" tudi; samo delati je
treba. Za lenuhe--
iBosma (Jo prelrine): Kaj bo-ste govorili o teh "dobrotah," ki jih nikjer ni. PraviU, da Je dobro v U. S. Kakšnih dobrot pa so deležni delavci tamkaj? Delati mora ta slabo plačo ln še tiste mogoče ps bo sanj jutri! Ali je fe kakšna dobroU? In tiste maae delavcev, ki so bres dela ln zaslužka — ali ae tistim godi dobro? AU moreU reči, ds v U 8., ki je najbopata%i država na
cigare kaditi za moje žulje. Pa aem spregledala in rekla: "Ne boste ne, kad« cigar za maje groše!" in sem jo pustila. Tisti socialisti ssmo venomer trobijo, da Je treba vse premoženje razdeliti, ker bi redi uživsli plodove
dels drugih. O, saj se--
Kosma (ji Jesen seže v bes do) "Kaj pa vi govorite o socializmu, ki toliko veate o njem lot krsvs o kis vir ju. Ce ŠS hočete nekaj kritizirati, se najprej potrudite lato apoznatl. SIcer pa— naj nI vredno, da bi se prerekal s vami I" (Si misli: Pusti asla, naj riga, kolikor mu drago!)
Rojakinja (jegas): Jas fts vem ksj govorim! Nič niso vredni, pa je! Saj jih dobro poznam. Bedi bi se dobro imeli na naš račun, pa ae ne bodo, lenuhi, ker nismo tsko zabiti kot mislijo.
Rojakinja bi nedvomno ie dalje svojo "kutfjeno učenost" rasklsdsls, da st Kozma ni naveličal posluŠstl neslanih Izbruhov ter se molče poslovil in odšel in z njim ssm odšel tudi jas, prepričan, da U rojakinja, ki Je "vročina" Uko slabo vplivala na njene možgane, je le isjšflifc
KomenUr ni potreben
p • •
tal
i«,'J» te«S » mâ «Bfr* 'uX^**'
'am «U	4r»Ltvm
km ti* m mm »imu mUtrnf.^'
svetu, n^ nič s: gorja ko(kjf
VI ste prav
pitallstičnlm trobanUm ki venomer trobijo o "progperlteti", Id v resnici ne ekelstlfa. Dobro je — to je res ; toda ml delavci Uh dobrot nlamo deležni! ,
Rojakinja (bo rasvname) : Kaj boš kvasil, ko nič ne veš! Jaz vem, da Je v Ameriki dobro za tiste, ki hočejo deteti. Dela je dosti In kdor ne dela, ne dela zato, ker noče, ker Je lenuh. Zato ss ml vsi tisti, ki so brez dela, prav nič ne smilijo m bi nobeno mu ne dala tudi "pentU" ne! Kdo pa meni kaj da zastonj? Nihče. Delati moram, če hočem kaj Imeti. Kdor ne dela, naj pogine od lakote!
(Tu rojakinja sa trenutek a molkne, Kozma pa ss prežimo nasmeje, kot bi hotel rsčli "Ah. saj ni vredno, da bi ss prerekal s to omejeno žensko.")
Rojakinja (nadaljuje) t O, ja» že vem. pri nss v Ameriki je do-Btl takih, ki bi radi Uveli na račun drugih: tisti, ki se shirajo okoli "Proavete" ta "Proletarca," eo vsi Uki tiči. ki bi radi aič ne delali In dobro živeli. Jas aem bile nekaj časa pri Narodni jednoti" In sem plačevala doklado se doklado, da so mogli tisti "g*, aporfje." ki jo "komandlrajn.'
Poročilo zastopnika. Braddock, Pi. — V zadnjem dopisu sem poročal o smrti pri-jaUlja v Pittsburghu, ki me je selo pretresla, ker sem ga poznal dlje čaaa. — Iz PIttsburgha sem se podal v naselbino Braddock in se usUvil pri Zajcev! družini, kjer sem dobil prenočišče in dobro postrežbo. Po večerji me je Zsjcev sin odpeljal na N. Braddock, kjer sem dobil par naročnikov in nekaj naročil na silks. Tsm sem tudi izvedel, ds se bo Rsdnikovs hči v kratkem o-možila.
Že od nekdaj se rad udeležujem piknikov, proslsv, ženlto-vsnj in društvenih veselic, Če sem povabljen ali ne. Priporočim se za teke stvari društvenemu Ujniku ali pa predsedniku; če me prvi odkloni, grem pa k drugemu, ssmo ds pridem lahko na sabsvo. Na ženltovanjfh ae je pa dobro priporočiti poročened-ma takrat, ko ste najbolj zamišljena in kujeU nafrto za bodočnost.
Drugi dsn sem se nspotil v Hermlnie No. 2 ln od Um , v Keystone. Posno zvečer aem^se ustavil pri Rahnetovi družini. BIH so nekoliko kssni z večerjo ln me Ukoj .povabili, naj prlfe-dem. Večerja se mi je prav do* bro prilegla. Prenočišče sem dobil pri Urbasovih. Hvala vi skupaj za postrežbo!
Pred odhodom is Hsrminieja sem se ustsvil že pri mrs. Šter-novl, ki ml je nspravlla okusen sajtrk. Od Um sem se peljal na Irwin ln nadaljeval potovanje s "žtefletnim zugom" v Horson City. Gospa Umsk mi je postregle i okusnim kosilom in hlada-čo pijačo, ss kar ji hvala. Vsem novim naročnikom na Prosveto se lepo sahvalim in Jim želim o-bilo sreče. Ns svidenje v kratkem času. — Anton Zldanšelk, zastopnik ProaveU.
I* * Piknik In drago.
Sharon, fa. — Dne 14. julija amo tukaj priredili piknik, katerem smo se izvrstno zabavali. Skupina, kateri sem se pridružil tudi jsz, je prepevals venske pesmi, da se je v« razlegalo pod košatimi hrasti Pevci so bili dobri, aamo jaz sem ga lomil s svojim "baaom" Uko, da ao me obUU včasih kar po strani pogledali, sa kar pa ae veda se niaetn veliko smenil. Upam pa, da vfcaela družba ml ni tega umerila, In če je, naj mi oprosti.
Sporočati moram tudi žalostno vest, ds i«* dne 27. Julija da-bro poznani TrojarJevi družin umrl edlnl sinček, ki je bil star komaj 12 let. Njegov pogreb ee je vršil ob veliki udeležbi in najlepšem redu.. Prizadeti družin moje soialje.—Mihael Lenarčič.
Odgovor br. Snoj*.*
._ne City, Kana. — Zdi se
mi vredno odgovoriti na dopis, ki ga je pisal br. Snoj, delegat na 9. konvenciji, z ozirom na delegacijo, ki j* drugačnega mišljenja kot on.
Br. Snoj in njegovi somišljeniki se drznejo piaati v takem tonu, kakor da so oni sami delničarji velikega podjetja in gospodarji. Tukaj nastane vpraža-nje, dali socialisti plačujejo a-sesmente za boljževike, ali jih
zadnji plačujejo sami. Mislim, da jih plačujejo sami in kot taki i-majo pravice kot jih ima Snoj in osUll "nezmotljivci."
Katoličani trdijo, da je sv. če nezmotljiv ln da je Vse on trdi neovrgljivo in tstinl Tako si predstavljajo tudi socialisti pri jednoti, da je vse ono, kar oni pravijo ln store, v popolnem redu in ds drugače biti ne more. Ako je Uko, zakaj pa sklicujejo konvencije, ki sUnejo $60,000? Ce ste taki graditelji in nezmotljivi voditelji, tedaj so konvencije in stroški nepotrebni.
Ta napredni Jože klasificira in beleži člane hrvatske narodnosti, da so ns nižji stopnji omi-kot Slovenci in kot Uki ni-msjo prsvic ne samo do uradov nego tudi do najmanjšega izra-Ne gre mu v glavo, kako, e moglo priti do tega, da je po konvenciji več svobode tiskM Prosveti. Morda so tudi to zakrivili boljševikl oz. Hrvati, ker Slovenci niso boljševiki, ampak so samo naprednjaki, kar so mends res, in to tedaj, ko je pol Aa buteljka. Po njegovem bi se moralo ČiUti v pravilih Ukole: "Joškoti in osUll nsši imajo po-pdlh6 svobodo tiska, vsi osUl M so podvrženi strogi cenzurl.f Ali tP Je minilo, dragi Joško, časi ¿¿spreminjajo in z njimi tudi pravila jednote.
Ako bi bili Jože in njegovi somišljeniki tako vneti organlss-torji in agitatorji kot so obre-kovalci in napadalci, bi delavske mase že davno vladale svet. tem jas ne zagovarjam KoUr-ja in osUle, ker so tega zmožni sami, rečem pa samo to, da ako ne bi poznal in razumel razvoja In jUvljenja bolje nego Joše,fl| ostal mirno za pečjo in bi ne trobil svojega neznanja po časopis ju. Kar se pa tiče velikega šte-vUa Članatva pri jednoti, rečem le, da se je zs to zshvaliti članstvu samemu, kajti člani so ae trudili in nabirali, da je iedno-U postala to kar je. Toliko za danes. i	, -
John Slobodalk, član dgištva št. 408
SOBOTA, 3. AVGUSTA.
Delavsko giM* M Angleškem
LISTNICA UREDNIŠTVA,
J. M., U Salle, m.: Naslov knjige/ki jo omenjate, nam znan. Pozdrav. ,
Nekdo, Milwaukee. Wla: Glade milijonske nagrade sa iznuid-bo, o kateri pišete, ne vemo ničesar. O stroških patentiranja In drugih boate dobili natančna pojasnila, če ae obrnete na patentni urad. Waahingtoo, D. C.
V času, ko prihaja zrelo aadje v velikih množinah na trg. jih je malo, ki ae lahko krote, Če vidijo pred seboj eele kupe stiv, breskev in grozdje, ki Uko vabi fn draži človeka, da se mu od poželenja naravnost nabirajo silne v ustih. Skoro vsak, ki moTe, si kupi to, kar mu poželi srce. In kako malo jih je, ki nimajo piti toliko potrpljenja, da bi počakaH, da t>rldejo domov NajčeŠče vidimo ljiidl, kako zob-ljejo oaešnje, marelice, slive in grozdje Kar na cesti, grede v u-rad aH na sprehod. Vsi ti se kajpada ne zatedajo, da povžl-jejo s takšnim neočiščenim in neumitim sadjem nebroj bakte-
rtj. .v: v k M.......
Cestna železnica, avtobusi, vozila vseh vrst in pešci, ki se usUvljajo ali kredo mimo prodajaln sadja, dvigajo prah, ki se nabira in osUja na sadju, tembolj če je sveže. In v tem prahu je vse polno bakterij. V njem so klice, ki se na vlažnih aade-lahko bujno razvijejo, da o-m ne le tiri ¡življenju, am-•s čelo1 pomnožojejo, slasti ¿£imif sadje * nekaj časa na toplo. Otipavanja sadja po prodajalcih in kupčij nakladanje in zavijanje v papir —• vse to je od sile n$sdrav6;in nehlgl-jenako.	prodajalce bi št
moral biti svest, da sadja ne gre prijemati z roko, ampak zajemati s pločevinasto globoko žlico ali leseno vevnico, kajti t dotikom rok se bakterije prenašajo razmnožujejo.
Ce operetno sadje, Id smo ga cupill na stoj rilci aU v trgovini n preiščemo kmazano vodo, kateri smo ga oprali, šele spoznamo, kakšno nevarnost pomeni za človeka zavživanje neopranih sadežev. Pod drobnogledom se pokažejo številke, ki vidijo fantastičns, s so na Ža-ost reshične. Niti najskrbnej Ša pralna probedura ne more odstraniti škodljivih kHc ln bakUrij, vendar pa smanjša nevarnost okuienjs in vsaj deloma odpravi množine bakterij, ki se drže sadja. S čisto navadnim pomakanjem v vodo sem odstranil s črešnje 20.000 bakterij Drugič sem jih naštel 52.000 tretjič celo 900.000.
Se nekaj primerov, ki lahko pokažejo opašnost nalezljivih bolezni, ki nam pretijo po sad ju: na borovnici sem nekoč našel 20.060 bakterij, na brusnic 8000, na drugI brusnici 14.000 na Češpljl 1000, na rumeni sliv 88.000, na hruški pa 12.000.
■te te številke dajo misliti! neumitim sadjem prihajali naše telo tudi ogromne množine bakterij.
iJfavaden črešnjev sad takta povprečno 2,1 do 5.5 ali 6 g. Ce prištejemo k tej teži povprečno 10,000 bakterij, pride na kg črešenj nekako 2,000.000 balete-
Knjiga is revija
A/M
«VI
^■■■m ni Ilustracija, mesečnik s slikat ml. Nov magazin, ki je zače izhajati v Ljubljani v začetku tega leta. Vsebuje obilico lepih izvirnih risb slovenskih umetni kov in je kar natrpan a fotograf akiml posnetki pokrajin in seb. Vmes so sanlmivi kratk pripovedni in drugI spisi Ur hu mor. V številki ima "Uuatra-cija" sliko našega slikarja Pe-ruška v skupini Ljubljančanov poleg je tudi slika Psruškovegs indijanskega pratfha, ki ga u-metnlk čuva kot kako svetinjo — Ameriški Slovenci lahko na-roče "Ilustracijo" pri t* Vladi-mir LasUvlea, 110 Hoyt st. Br«>ktyn. N. T. Za i sune 120 dinarjev letna.
Durham, N. C. — "Nimam nič proti temu, ako moji delevc prlatopijo v unijo," Je rekel nek tekatllnl baron aa jugu, ko je bi vprašan, kaj mlall o organisât» ričai kampanji Ukatilnih delav cev. -Ali jas se ne bom pogaja Ia te maram Imeti nebenih stikov s organisée i Jo," je deeti tovarnar. To je stara peeem podjetnikov: aimaJo nič proti unij dokler je unija le fraternalUtič na orgaaiaaeija aH pevsko dru
âtv*	-jm
(Kratek zgodovinski prsfkd.)
Priredil Franjo Alèl,
To se je seveda kmalu ureeničilo in da?*« ima stranka v vseh krajih, kjer je imela v zadnji dobi beležiti uspehe ali vpliv na delavski razred, svojfe posebne krajevne grupe Iti skupine. Ta razvoj se sicer popolnoma še ni zaključil, toda je predvidevati, da bo kmalu do-segel svoj višek.
Leto 1984 je tete, ko j* delavska Stranka prvič v zgodovini angleške države prevzela vla. do. Predsednik vlade Je bil RamsSy Mati),,, nald. Vladk pa Je bila nd krmilu le krajšo dobo, ker aU obe meščanski stranki, liberalci in konservativci, preprečili manjšinsko vlado delavske stranke, baš v momentu, ko je delavska stranka hotela izvršiti velike reforme v zunanji politiki in pa v socijalni zakonodaj: Nastopila je vlada delavcev 24. januarja 1924, padla pa je 5. novembra 1924.
S tem pa, ako je bila vržena manjšinska delavska vlada, ni bil zadan stranki usodepolen udarec. Ravno nasprotno. Stranka je dobila priliko, da je med delavstvom razkrinkala an-tisocijalno in protidelavsko politiko meščanskih strank. V tem pa se je rodila doba, ki je po petih letih privedla stranko drugič na krmilo velike angleške države.
Poglejmo še v aUtiatlčnih številkah razvoj delavske stranke. Od leU 1900, oziroma 1906 do danes, to je komaj 29 odnosno triindvajset let; toda v te} kratki dobi ima stranka zabeležiti številični razvoj, ki ga v zgodovini političnih bojev nima bel^iti nobena, niti meščanska stranka ne v angleški, niti v drugi
državi.
Postopoma je naraščala zavednost angleškega delovnega ljudstva, a zato bolj sigurno in
zanesljivo.
t«* volitev v »podnjo ■bom leo
1M0 (L. 8. C.) 1906 (L. K)
mo "
191H	"
1922	"
1923	"
1924	" 1029	"
*) Opomba.
število no-miniranlh
število
IsmliAnili izvoljen in
Steyflo*)
Število Ciuev
16
361 4M
427 G14 562
2 29 42 &t 142 111 161 289
376.931 961.300 M30ÜS9 3,019.129 3,311.036 3f HM^s^ J1
MSŽis
172.341 370.802 2,244.146 4,236.753 4,848.879 6,487X20 0,348.519



je, povprečno
To število ps vzeto, še mnogo prenizko, zakaj že pri, samem kg črešenj je treba računati kakor kažejo izku-,t^,;ftiveč miU^ bakterij.
Z 1. kg brusnic šem odstranil
nekoč ¿5,000.060 bakterij.
In v vseh iraenovsnih primerih je bilo sadje neoporečno, brusnice pa so btle celo Izbrane, zelo suhe in lepe.
Tolaži nas lahko samo dejstvo, da je večji del bakterij, ki se najdejo na sadju nedolžen ter ne povzroča šivljenfko opaanih obolenj, Vendar pa gre velik del čreveenih indispoziclj, primerov griže in sllčno na račun neumnega sadja. Vse te bolezni se pojavljajo pri ljudeh baš I sadja In s mirno roko
lahko zapišemo, ds jih sakriv-Ijajo bakterije. Vse premalo ee tudi «pošteva, da ss lahko ras-vlje sam ob sebi nedolžen črevesni kater v tešek Ia življen-sko nevaren tifue, znano infekcijsko bolesen, te pa zategadelj, ker slabi odpornoet organizma. In slednjičAse ne sme prezreti dejstvu, da poetenejo čeeto naj-nedotžnejše bakterije na sadja povzročiteljice zelo ae ver dih bolezni. Omenjamo aamo tifus, grižo, kolero, difter^o in tufcer-kuloso — skratka kallče, ki žive tudi irven trl«»«s. Vse te bolezni se lahko prenašajo s sadjem.
(Dalja na S. atranL)
, ________ Da j« število članov stranke vsije, kot
oddanih glasov sa atranko, ja pripisaU volilni pravici, k Staro niao imeli Vai vtisnjeni priaUii labour party.
Stranka pa, kakor bomo v naslednjih poglavjih videli, nima čisto soeijallstičnegs programa v Smislu načel Karla Mama ali socijal-nlh demokracij v večina vaeh evropskih drfa-vah. Gospodarski program se posebno razli ktlje od naših gospodarskih sodjalno-dsmokrs-tičnih programov. Ni namreč čisto točno uts-meljen iz razrednih stelišč, ker je Uukor party v tem ozlru zelo široko grudna, toda vendsr najdemo v njem socijalistlčne tendence, ki dš-jejo zlasti velik pomen pri praktični izvedbi. Da je seveda program tak, je pripisati predvsem angleškemu mišljenju ter razvoju angleškega kapiUlizma in delavskega razreda, od-noano vsem težnjam delavcev, ki so ob ivoji porajajoči se moči skupno z radikalnim meščanstvom JemaH priviligirani visoki družbi Anglije v spodnji zbornici pravico zs prsvico. Ako bi sama na primer socijalno-demokrstif-na federacija, ali eocijalistična liga, ki je mejila skoro na anarhisem, aH Ukosvsna Fsbisn Society, hotela uresničiti svoje Ideale in J>ribo-boriti delavskemu razVedu to, kar je mogla vzeti brez velikega truda delavska stranka, tedaj bi šel razredni pokret proleUriaU na Angleškem po čisto drugi poti In dvomim, da bi uspehi Ukega doktrinarskega in tadt le bolj lokalnega gibanja mogli zaznamovati uspehov bodisi v gospodarstvu, sli pa v politiki in pri vseh številnih reformah v angleškem pariamentu.
V tem smislu se je. stranka v ssdnjih letih tudi razvila. Masni vpHv sodjateo-demo-kratične federacije, soeijaiietične lige in fabič-ne družbe je skoro popolnoma .Izginil. Nsdo-mestll ga je le oaebni vpliv voditeljev teh mar-zfctično srientiranih delavskih korporacij. Gibanje teh združenj je bilo zate dokaj potisnjeno v stran. Bobri in izborni poznavalci angleškega delavskega gibanja in delavske stranke celo trde, da so voditelji labour party mnogo bolj levičarski, kakor pa delavsks masa. Voditelji namreč Izhajajo Iz zhgnstveno In politično se udejstvujočlh soclJsBitlčnih orgsni-Sttclj, dočhn se kader stranke rekrutirs le v glavnem is strokovnih organizacij. Gibanje v današnji debl je po tem nazlranju desnejte. dočim so voditelji levičarjL
To nazlranje je vsekakor precej točno. M» poznamo voditelja Fabian Society, Webs, ki Imate odločilen vpliv v stranki, a čijih deU imajo čisto aocijallstično bazo, poznamo dalje Hendersons, MacDonalda in druge, ki so v praksi pokazali, da so sodjallsmu ne le samo blizu, nego da tudi v aocijalizmu vidijo rešitev gospodarskih problemov in da s tem *tr<-me po doeegi socijalističnegs gospodarstva, rl
AFORIZMI 4) UMETNOSTI.
Umetnik prejme ed nature dar umetno^, — zlato poeodo, da Is aje deH skrivnost T* skrivnost js sok, ki teče akozi arce in ss «si» v jeseru duše. Kdor pije. naj P<*nnif da Kri-etua ni dal apostolom piti is kslika sa ekrepil" telesu, pač pa njihovim dušam . .,
Umetnika v stvarjaaja m konaekventno< prepričani in nazorov. On • neodvisen in ni ms namena kot združiti ss s naravo, ter Je rasedevati. Biemeat njegove d««* ja lepota, ne resnica.
SOWfrÀ, 1 XVOtfStX
Prof. dr. L. Houlievlgue :
We*hmgton. — Zvezni armad-ni odbor, kateremu na^eluje pod-admiral Luke McNamee je prod-lotil Hooverjevl vladi zahtevo aH prošnjo — kakor ae Še hoče imenovati — ta povišanje plač. Predložena lestvica predvideva zvijanje plač ta vee Častnike in moštvo. Raten ta prvo letnike, se zahteva stopnjevano povišanje plač, ta moštvo In tt komandante. Častniki zahtevajo 44 odstotno povišanje ln ia moAtvo je pa "metdni" odbor določil 28 procentov zvišanje plač.
O tem vprašanju bo končno določal kongres. Kako stališče bo Hooverjeva vlada savtela, je tudi Še vprašanje. Pred nekaj dnevi je predsednik Hoover dal načelnikom armade (n mornarice nalogo, da pronajdejo pota ta znižanje obratnih atroškov.
V slučaju, da bi ktngre* zavrnil zahtevo za povišanje plač o-brambnikom ameriškega kapitalizma, bi lahko naatala situacije polna humorja, ako bi te med nje naselil stavkovn duh. 8tavka generalov, mornarice ln armade?! . . . Ko bi vendar priAlo do nje t Ako bi stavke trajala do "sodnega dne," in ako bi te ji pridružile armade, mornarice in generalni Štabi vtega oetalega sveta, bi bilo vpraianje razoorošl-tve hitro rešeno. Vojne nevarno-sti bi več ne bilo, in svet bi te lahko v retnlci odpočil. Zavladal bi tvetovni mir.
Duhovniki, molite za tako stavko 1
BODITE PREVIDNI PRI VZt VANJU SADI A!
IKRT KRASTV. IHAEL PMCBIIE
(Nadaljsvanje s 1 strani.)
S tem nočemo nasprotovati taušivanju surovega sadja, na iprotno! Ljudje naj ga jedo, kolikor morejo 1 Treba pa je biti obziren do tebe ln drugih. Na-druge se osi ramo na ta način, da sadja ne otipavamo, vanj ne kihamo niti kašljtao, kakor imajo nekateri tavado, ln pa da tadja, preden ga prinesemo na mizo ter ga ponudimo gostu, lepo operemo, kakor se spodobi.
Po dr. Fr. Hoderju.
Moj sin js telo nadarjen, pe ns vem, khi naj bi postil, ali pisatelj ali ellkarf
"Hm, botjle, če poetnne plen-telj,"
"Zakaj ?"
"Papir je oenejšl od platna." e
"Kako dolgo tU fte na psfttt-nlcah, milosti vi gospa?"
"Mislim, takale prlbllšno *
štiri čekovne blokeA s
Na trgu. — "Ali so te gobe strupene ?"
"Kaj še? Ce bi vam pa postalo slabo po njih, vam vroam po-lovico dsnarja."_
Slovansks manjšine > nemškem velemesta. Na Dunaju je Izšel nov etatisttčnr priroč-nik, ki navaja natančno Število dunajskega prebivalstva, ga kategorizira po narodnoetl, verolt-povedanju ln drugih potebno-
aHa
fttevllo celokupnega prebival-etva znaša tedaj 1,866.790 duš. Od tega je 79.176 Cehov ln 2066 Slovakov, 4890 Poljakov in 9867 Jugotlovenov. Po državni prl-padnosti je češkoslovaških državljanov 119,696, Poljakov 40.-872, Jugoslovanov 9367, Madžarov je na Dunaju 10,414, nemških državljanov pa 16.666. Avstrijcev šivi na Dunaja 1,682. fW8.
Tudi razpredelnice po vero-izpoveden Jih Je zenlmlva: 1,-618.380 Je rlmtkih katoličanov, 89.182 potettarttov, 14.911 etaro-katolikov, 201,618 Judov in 88.-087 brezkonfeeljonalcev.
Zanimivo AeveAko pleme. — Imenuje se Ainu, t. J. Človek. To Je najtajlnetvenejšl rod ns zemlji. Zaman to poskušali, kam b! ga pridelill: l>eii ali kav-kaški družini, rumeni aH mon-golskl ? Naposled ga Je antropologija postavila possbe, v sijajno oeameloet. Ainuje Je ne-davno proučeval francoski znanstvenik, dr. Montandoft, In nekoliko osvetlil njih posebnost. Najznačilnejše poteza pri njih Je nenavadna lat* v ost To Je tem čudnejše, ker vil sosedje (Japonci. Mongoli, Eskimi Itd.) nimajo tako rtntoč nič brade. Iz-poCetka te Jé njih ozemlje rez-proetiralo dokaj ns Široko t bivali so na velikem dela Sibirije, vsem japonskem erhipshi ln sosednih oetrovfh. I>snse naletiš nanje zgolj na severa Jn vzhoda otoke Jees, ne juga otoke Se-hallna In ndlrih točkah sibirske ga ebrežjs. Ker od še moški tako kosmeti, M Jih ***** rad peensmale. Zato si tetovirajo *lroke brke S Šemnomodro nBP* vo. Alnojl Imsjo zanimivo vero: lova mlade medvede 1er Jih oMujeJa. Dobro jih opitajo, da JlhpreJ ali slej med sveča-
rum i	poufu' j<>
Tednik sem staaa. .m, i hn,hl4l »26 Tsdnlk v Kvropo stana ...... LT8
Ml^dli §MI k t U^ti
Ml. Ust v Evropa stana.,... tM Cens oglssom po daymmwi.^^
POJASNILO.
nejše In še bolj t vodnimi para ml naalčeno zračno plast — po puščs stmosferski pritisk, ki ti ŠČJ nanj tsm bolj, čim vlšs se zrsk dvigne. V rszmerju s razširjenjem se volumen s vaša, pri čemer ee zrsk čedalje bolj ohlaja, dokler. nI nasilen. TlstJkrei
Washington. — V smislu en-kons, ki gs js sprajsl kongres, tgrndl vlada v mestu Washisg-tonu sdravstvenl sen Ur In vlš-jo šolo ta otroke črncev.
HIßA NA PRODAJ
Tajnik Jeflm Fomič Perekla-djin je tel »pet potrt, celo užaljen.
— Glej, da izgine*, satan! je nahrulij ženo, ko ga je vprašala, zakaj je tako alabe volje.
Stvar je bila U, da ae je pravkar vrnil domov is družbe, kjer so mu povedali »mnogo neprijetnih, žaljivih reči. Sprva se je govorilo le o koristi izobrazbe vob* če, potem pa je prežel razgovor neopaženo na znanje uradnih tovarižev, pri čemer so prižla mnoga namlgavanja, očitki In celo sramotilne opazke o nizkem stanju izobrazbe uradnih o-aeb. In kikor je že v ruskih dsu-žbah navada, ao prešli končno od splošne teme na osebno polje.
—	Vzemimo na primer vas, Jefim Fomič, je rekel obrnjen proti nJemu neki mladenič. VI imate zelo lepo mesto, kakšno izobrazbo ste prinesli s seboj 7
—	Kakšno? Prav nobene. Na našem mestu nI treba nobene izobrazbe, je pohlevno odvrnil Po-rekladjln. Treba Je znati pravilno pisati ln — konec ...
—	Kje pa ste se vendar naučili pravilno pisati T
—	Z vajo ... Med štiridesetletno službeno dobo se že nauči. V začetku je zares žlo težko, napravil sem marsikatero napako, počnejo pa sem se vživel — In gre.__—■
"Nekdo je vprašal, če stanuje tukaj dijak i vašim imenom, in pri kom da stanuje. Ko sta prišli, sem mu vas pokazal, on pa je odšel. Tamle gre, vidite?"
Tudi hišnik je bil nekoliko začuden, a ne preveč; premišljal je še malo, nato pa se je obrpil ln odšel v svojo izbiro nazaj.
Razkolnikov je stekel za meščanom in ga takoj zagledal, kako Je šel po dragi strani ulice s enakomernim in počasnim korakom kakor prej ln povešaje oči k tlom, kakor bi nekaj premišljal. Kmalu ga je dohitel, toda šel je še nekaj časa za njim; končno pa je stopil naprej ln mu od strani pogledal v obraz. Ko ga zapazil, se ie meščan naglo ozrl, a vnovič je povesil oči in tako šla sta še nekaj čaea drug poleg drugega, ne da bi (spregovorila kako besedo.
"Vprašali ste mma — pri hišniku r jo» rekel nazadnje Razkolnikov a čudno tihim gla-aom.
Meščan mu nI odgovoril, niti ga nI pogledal. Zopet eta molčala.
"Kaj je to — da prihajate izpraševat — ln potem molčite; kaj ja to?"
Razknlnikovu se je trgal glas In kdoveza-kaj mu besede niso hotele railočno preko ustnic«
Takrat pa je dvignil meščan oči In pogledal Raskolnlkova s zloveščim ln mračnim pogledom.
"MorilecT je rekel naenkrat a tihim, toda , jaanim in razločnim glasom. „
Razkolnikov je mahoma poleg njega. Nogo ao mu poatale strašno oalabele, mraz ga Je iz-prdetel po hrbtu ln srce mu Je za trenutek zastalo, nato pa ja nenadoma strepetalo, kakor bi se strgalo s kavlja. Tako sta šla vštric kakih sto korakov daleč, toda zopet oba molče.
Meščan ga ni pogledal.
"Kaj pravite ~ kaj — kdo je morilec?" je zajecljal Razkolnikov jedva slišno.
"Ti si morilec," je dejal oni še bolj raz-ločno ln ilgumo, nasmehnil se v nekakem sovražnem zmagoslavju ln v drugič pogledal Ras-kolnlkovu naravnost v obraz v osteklenele oči«
Takrat sU dospela do razpotja. Meščan Je krenil v ulico na levi ln odšel, ne da bi se ozrl. Razkolnikov Je oetat na mestu ln še dolgo gledal sa njim. Videl je. kako se Jf oni, ko je bil Še petdeset korakov od nJega, obrnil nazaj ln ga pomeril z očmi, dočim ee on ni mogel ganiti s mesta. NI se dalo do dobra razločiti, a Razkolnikovu ae je zazdelo, da ae Jo vnovič nasmehnil s svojim hladnim, sovražnim in zmagovitim uamevom.
Tihih, slabotnih korakov, s trepetajočimi koleni in ves nekako prem rešen se je obrnil Hszkolnlkov nazaj In se vrnil v svojo sobico. Snel je čepico ln Jo položil na mi so ter stal kakih deset minut poleg nje, ne da bi sa ganil. Nato Je onemoglo legel na dlvan ln se zleknil po nJem z bolestnoelablm Jakom. Njegove oči •o bile zaprte., Tako je ležal bllso pol ure.
• Razmišljal nI o ničemer. Le nekatere misli In odlomki miall ao mu blodile po glavi, brea-vezne in neurejeno slike — obrazi ljudi. Id Jih je videl še on ditlnetva ali jih je srečal farno enkrat v življenju ln bi ae jih sicer gotovo ne bil spomnil; mronlk Vske cerkve; biljard v neki gostilni in čnatnik. ki je stal ob biljardu, duh po smotkah v pritlični upalti. pivnica, temne siopnke, vse mračnr. s pomijami polite In posule s jajčnimi lupinam, od nekod pa je prihajal gtae nedeljskih zvonov . . . Stike so ss menjevašo ln mašale kakor vthrm. Nekatere
kateri so več let marljivo hranili, nazadnje so pa svoje prihrani
•' ; ' "
vsled neprevidnega vlaganja izgubili.
Zakaj M ae ne ravnali po našem nasvetu, ker mi vemo kal se prihranki varno vlagajo, in je to naše življensko zanimanje.
CHICAGO, II
1900 BLUE ISLAND AVE
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
sa veselica in shoda, vizitnice, Časnike, knjiga, kobili! t slovanskem, hrvatskem, slovaSkam, čaikem, nam-|Vfm| angleškem jeziku In dragih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
unijsko delo prvo vrsts. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
206740 Sa. Lawadale A vama
TAM SS DOBE NA ZELJO TUDI VSA UST M EN A POJASNILA