/// *O VIL, šiev. 44. y/ ''"c,¦______________________________ Celfe, sobofa 25. aprila 1925. Postoioa placana g gotouinu khjgbb^w fV .^H^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^fc ^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^^^I^^^h ^^^^^^^^^9^^H^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^HHhh^^b^^sB^Bk ^^^^^^^h^^1^^^^^& H^H^k -¦¦%/. jH ^IB^^v ^^L«^^B i^B ^^m ^fli ^^h Bw^^^Hä ^^^^J|^a m^^b ^QflnS^B «^ in^v ^^bh^^v ^^^^^^^^^^a ^^^^^^^^^r wRh^^^Hw ^b^^^^^h^v ^^m^^^^^B Stan« mesečno 7 Din, letno 84 Din, za inozemslvo 240 Din. •gfasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. Izliafa v torebL, Letjrtelt üix »oboto. Vlvednifttvo t Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 lÄpravoIStvot Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Te!. 65 Račun pri poštncm ček. zavodu St. 10,666. Belasten shod poslonco dr. Fivlsa v [clju. \ Za sredo 2'2. aprila sklican shod l'fc'Üske in okolisko organ izaci jo demo- ^Tatsko stranko so je razvil v velieasl- ^(> tnan.ifp.staoi.io naoijonalno in dr- ^avno misl'i, kakor jo so naše mesto (^lje ni doživolo. f'redsednik kntjown' Hla dvovana. Oljskega doma. so jo zo W'ed doloeeno nro naiiolnila volii'cev- zborovalccv, ki so prihitoli, da čujejo syojoga poslanca in ran izrečejo svoje 7-*upanje. Ko sm.o pred meseci pozdra- Xlh dana«njoffa pas]anca k. dr. Pivka 'nod nami kol, kandidata for smo iz- ipkh svo.jp nolranjv zadovoi'jstvo nad s«*no izhiro kandidata. jo bil on ^romnega nmouja. da treba počakati '» soditi po dehj. 2e iz .prvih boil) v ^n.rodni skup.šcini pa jo izsel nas l^o- sIaneo dr. 1'i.vko kol. /mr^ovalec in Pt'opovodnik fcsn.ico, prod kojini so 'tsramooono obniolknili oni, ki so do- sjoj z lažjo in Id'ovofnnii za])ravjjali u/i-še dobro inio mei\ hivili Srbi in Kv- vaii. l^'odscditik dr. Kalaiv prisrono pozdravi poslanca, t\v. IMvka oh vilia.r- :*ih zivijoklicih zbornvalcov. Porocilo dr. I'irka: Ko smopred meseci dobojevali vo- lilno borbo, jo nasio]>i!'o mod nami hi- l]i ono pornLrjonjo, ki jo potrebno v.n, Pravuno prosojanjo polozaja tor bodo- ^nalo^ in ciljov. ki ji}] ima nasa na- '?dna i„ naprodna politika. Pri vsnj v^ko demok^eij, bi hotel biU in ONUU tudi v bodoč* posten posredova- r-^T nami in-niPd onimi, ki so iz S K-!-VZr0k0v zaPustiTi naso vrste tor lablh »no Kkupno in onotno narod- , u'onto, ki nam jo potrobna, ako ho- <-emo dasezati vne. Vsi smo mali, raz- ^Pijeiii na toliko drobcov in i>rogra- lnov pa smo uprav noznalni in ne-spo- ¦^obni priboritijiaprodni jnlsli ono vo- ».lavo v narodu, ki ji gre in ki v msnic-i po kulturni in ftos]>odarski naši mooi ¦Pastoja. Odklanjamo'inalo s.fuxli, ki la- z«jo 6b v.sakib volitvah o moci svojih orgajiiracij in i« üami. Priznali smo vso mandatp mOv^voljenih radicevskih poslannev, v ^na nisi.io inogli piij)oznati, Maudaii poslancev, ki so aaprti, no bodo potr- ioni, kor oni po zakonu nimajo mo- raine kvMlitete, ki jo za posTanca p()- ti-ebn:i. Oni poslanci, ki so na zagveb- skern /.borovanju svojčas . priznali n.sodni TiMdioov kornk, pa pridojo v proiskavu. Volt!re r iiuiriborsko-celjskeni okrozpi. Slovonska. Jjudska stranka jo vlo- zila po vol'itvah volik protest proti too- jomu m;.nida.tn. Ta protest govoi'i o velikem tororju, ki so ga pri nas vrši- ]e oblasti in |)oodinci'-naprodnjaki. ])0- kazal soin norosnionost vseh klerikal- nili trdilov in opozoril na neverjotni versl-l lerm-, ki ga je izvajala sloven- ska duhovsrinn nad vol*ilci. Kar se jo .tfodilo a- torn ozirn pri nas, so no godi nikjer drugotl v naši državi — in. splob nikjer na svetu. Priznavamo dnbov- nišhu -j)ravifo političnega ndoj.stvova- n.ja. \ kolikor jo v skladn z njegoviin poklioom, n'tkdar pa ne mnremn trpeti in ndohrarali politicise (igilacije v rcr~ kvi. Oviliovnik, ki v cerkvi. agi.tira, j'-rosi in krade nnšemu t-lovokn voro. No mot'omo priznavati slovenskim dn- hovnikom prava, da bi oni votlili be- sodo in 'la bi mora'Ii mi mnlčnfi. Srbi >m Mi'va.ljo sprva kar nisso mogli vorjoli moji.m navodJDam o klorikalnom toror- ju. Mislili so, da prelir.ava.rn. l\oiično i>a so uvidoli rosničnost mojih bosed in zavzoli odlorno sfalhšče pr'ofi kloji- kaTcorn. Mi vonio, da >mo na dolu, in ve- nii), da homo pritegnili naso napredno knietijstvo. ki bo «posobno podroti kle- rikal izeni samo* ledaj, ako bo slo skup- no z nami. Hooemo pa delaii tako, da homo napredovnli smotreno in sk- -olulno. ihin mi, proračun. Z 31. marcem je potekel .slaii dr- ža\ni proračun. Ker vsled verifikacij- sko debate ni preostajalo dovofj časa. za podrobno debato o drž. proračunti. smo si za. siJo pomagali s starim pro- ratrunom. tako da šmo vzeli za dobo 4 mesecev (proracunsko dvanajstino) za ' podla.eo lanske postavke. Ker pa so sr1 do lotos n oka tore poslavke spremenile, so nekateri ministri stavili novo yja- litevo. Od spremenjenih postnvk oni(>- njain sa.mo srlavne'lri: 1. Minister saobraraja jo zahte- va.j' note kredile za dograditev neka- ferih v Qradnji &e nahajajocik zeleznic in za zQraditcv novih, \ .lužni Srbiji in zlasti v Crni gori, ki «e niraa želoz- niških zvez. Mi moramo gledati, da bodo tudi v Južni Srbiji in Črni gori gradili zoloznice, ki «o tarn nujno po- trebne. ker .od toga zavisi pospodarski procvit in gospodarsko izenačenjo v naši državi. Dočim je govoril klorikal- ni poslanec Pušenjak v debati o tej ?a\- devi še dokaj stvarno, se je postavil1 poslanec dr. Gosar kot ^slovenRki spe- cijalLst^ na povsem avtonomistic.no stalLšče in govoril o teh železnicaH v tonu, ki je vSrbe in Črnogorce \ipravi- čeno razburjal. Klerikalci ne ljubiijo države; to bi vam lahko dokazal iz nji- hovih lastnih hosed. 2. Minister vojne in mornarice je zahteval povimnje postfivk za svoje mmisfrstvo, m. dr. tudi 80-railijonski krodit za zgradbo odnosno izgraditeT municijske tvornico v Kragujevcu, ki bi poslej dobavljala naši vojski doma- oe. strelivo, izdelano od domačega de- lavstva. Kferikalcem je bilo lahko in Po kraljevem povratku v Beograd. Zunanji minister dr. Ninčlč na dvoru Pred povratkom min. preds. Paäica — Važna seja ministrskega sveta. — Ukrepi proti Bolgarski. .i Beograd, 24, aprila, Danes ob' T. I>ojtoei sta kralj in kraljica s svojim spremslvom prispela iz Sarajevo, v Beoffmd. Kralj se je vozit z avtom preko Rogat^ce in Zvornika do Race in iiadaljeval od tarn z dvornim vo- zom vožnjo v Beograd. Prvotno jc kralj nameraval ostati so nekaj dni v Bosni, vsled dogodkov na Bolgarskem pa. se jo odlocil prokiniti svoj odmor in odpotovati v prestoHco. Danes opoldne je zunanji mini- stei- (\v. Nivčic kralju zelo obsirno po- j rooal o raznili doffodkih na Bolgar- skem in o slališčii Jugoslavije napram bokfarskiw obdoIHlvam, da je nasa država. aktivno angažirana pri zad- njih alontatili v Sofiji. Beograd, 24. aprila. Za jutri pri- oakujejo prihod ministrskega pred- sednika Pašiča iz Dahnacije. Takoj za' ])opoldne je sklicana ražn.a seja mini- strskega sveta, na kateri se bo defini- tiivno (loločila taktika m sklenili ukre- ni naso drzavo prnti fiolaarski. Napeti odnošaji z Bolgarsko. Nov napad boigarskega notranjega ministra na našo državo. — Brezvestne obdolžitve !n natokevanja. OgorČenje v Beogrsdu — Jugoslavia bo zahtevala zadoŠČsnjie. — Pred padcem Cankovljevega režJma? Beograd, 24. aprila. Diplomat'ski odaosujl med našo kraljevino in so- sedno Hoi'garsko postajajo vedno boij napeli in jo pričakovati od strani na- se via do najodloawjhih komkor v So- fiji. "Bolgarski poslanik v Beogradn Vnkarevski jo sicei* sinooi zastopnj- kom liska sveijn.no zatrjeval, da s,o od- nošaji mod obema državama normalni, dobri tit ()Lij;tlfljskJ, tako jo pa It' na prvi polled. Medsebojni odnosaji so so sedaj šp poo.s/rM, kor jo bol&arski no- h'anji minister Rnscv včeraj pononno in na zolo nekvalificiran način napa- dol nato kraljevino. 8projel jo namrec zfistopnike inozemskeca casopisja in. jim ppdal zolo obširno izjavo o razvojn I dogodkov zadnji.h dni. Minister Rnsev v tej izjavi najprej dokazuje, da je Moskva diktirala revolncijo na Bol*gar- skem, da jo jo on a organ izirala in tu- di financirala. Dalje pa bolgarski no- Iranji minister trdi. da se je na druffi strani revolucijonarno gibanje price- to izvajati iz Srbije. Bolgarski emi- «ranli so po njogovi izjavv dobivali v JugosTavIji podpofo for so bill pre- skrbljeni z živežem, obutvijo ter opremljeni z orožjem za napad na bol- garsko ozemlje. Minister Rusev je zno- va ponovil obdolžitve, da se je Jugo- slavija udejstvovala pri zadnjih aten- (•ilih v Sofi.ji, in omenil, da so eksplo- zivno snovi za. to atentate izhajaTe iz j it gosl ovanskega v i ra. Tieoyrad, 24. aprila. Ycorajöitja i/.java bolffarskega notranjega mini- stra liuseva, s katero so dola naso dr- /;ivo odgovorno za krvave dogodke v Sofi.ji, jo izzvala v Beoqradu največje oaorčenje in deloma (udi senzacijo. Za danes popoldne je sklicana seja rlade, ki bo razpravljaTa o stališčn na- še vlade naprara Bolgarski. Sigurno je, da bo nasa vlada zahtevala od Bol- ,i:-ar':kp za obdolzitvo in žalitve najglo- bokfijše. zadoščenje. Dobro poučeni krogi trde, da se dogodki na Bol&ar- skem in x Sofiji razvijajo tako, da bo inora.la sedanja CanJcoi'liem vlada kon("no odslopiti. Rumunija in bolgarski dogodki. Rumunska vlada se strlnja s protlkomuni^tičniml ukrepi bolgarske vlade. — Konferenca Male antante se najbrž odgodl do 8. maja Bukaresta, 24. aprila. Rumunska rkida. >,?. zelo pazljivo zasledovala do- Kodke na. Bolgarskem in koncno izjav- r.ja, da jo povsem solidarna z bolgar- .sA'O vludo glede njenih odredl) proti komimistorn. Rumunija ohrani glode bolgarskih notranjepoliticnih dogod- kov popolno nevtralnost in je tudi skle- nila vse na rumunsko ozemlje poHoglte bolgarske komuniste izrociti bolgar- ^kim oblastim. U-idi dr.podkov na Bolgarskem !|e ¦rumimxha vlada predlagalo. v Beogra- dn in Pragi. da se za 3. maja ßklicana konferenca Male antante odgodi do 8. maja 1. I. komodno, postaviti se na antimilitaaii- st'dcno slališče in zahtevati' znižanje staleža nase vojske, da se nekaj pri- 8tedi. Toda na.ša država na zunaj še ni tako absolutno varna, da bi lahko po- ffresala vojaštvo. H. Najti jo bilo treba kritja za 1W)-niiLijonski kredit za vojne invali- rfe. Po (ialjši debati v poslanskem klu- bn "Narodnega bloka je bil z večino gla- soA' sprejet predlog financnega mini- ¦sti#a dr. Stojadinoviča, da. sv povisa invalidski davek in uvedo 2-odstotni davek na rocno delo, ki se pobira tudi v dnigih državah. Pinančni zakon ima svo>e senene, a tudi solnčne strani. Letos je bilo v teku Blairovo in Armstrongovo poso- jilo. Zadnje case smo dobili vec^ po- nudb za posojila iz inozeraRtva, ki jih bo vlada deloma tudi sprejela. Nadvse zuncilno jo, da amerifike in angleške finančne skupine ne zahtevajo vec ga- i-ancij za posojiia. To se je zgodtfo pr- vic, kar obstojamo, in znači, da jc Ju~ saslavija danes vredna zaupanja in sposobna za plodonasno. investicije. Naloge in delo r prihodnjosfi. V parlamentu lahko delamo brez ozira na kako oh^trukcijo. Danes je pofožaj tak, da ^ nam bližajo radicevci in da je Stovenska ljudska stranka po- polnoma osamljona. Nasa naloga je, da dokažomo .Srbom in Hrvatora, ¦ da ima mo rut za nje in da so z nami eno. Uradniške razlike. V lanskem drž. proračunu ni bilo nobone postavke za izplačilo razlik v uradniških plačah. Tndi v proračun- skih dvanajstinah kot izrednem prora- čunu je ni. Financni minister stoji na staMšČu, da spada ta poMavka v l©tos- nji redni proracun. Ker pa znaša ta postavka po njegovi izjavi že. ogrom- no vsoto, se bo vsta\dla v prora- čun /A leto 1925./26. najbrž mmo Stran - »NOVA DOBA< S*ev. 44 delorna, ker država ne zraore vsega na- enkrat. Tekom debate o proračunskih dvanajstinah o torn sploh ni bilo go- vora, še manj pa glasovanja in je lorej povsom prozoroa nanicn klerikalne tr- ditve, da sem glasoval proti izplačilu uradniskih diferenc. Poleg novega stanovanjskega za- kona, ki seveda ne bo najsrečnejši niti za stanovanjske najemnike niti za hiš- ne, posestnike, bo treba v skupščini sprejeti incalidski zakon, zakon o sod- nikih, zakon o aodisčih, razne šolske zakone in važni finančni zakon. Težko je najti srednjo pot, vendar iiajrri je izenaeenje neobhoclno potreb- no v vseh ozirih, zlasti pa v davčni za- konodaji. Dokler no dpbimo toga, bo- mo astali Slovenci vcčji plačniki, ka- kor so drugi deli države. Jzenacenja davkov Sfovenci vslcd tega ne bomo težko občutili, kajti vsako izenačenje rlavkov nam more prinesti kveejemu le •olajsayo, nikakor pa ne novih bremen. Imam dobre vtise o možnasti bo- dočega dela in dobre vtise za bodoc- ^iost. Prodrimo dalje v naš narod! — Prosim vas, da ne kvarite cnotnosti v •iiaprednih vrstab. Vi me kritizirajte, ,}az vas bom pa vzpodbujal. Želim, da yzrastenio in da dosežemo pri prihod- j nijh volitvah se več uspehov. Vein, da boste vi in vsi oni, ki sem jili v zadnjih ardnovni.h počitnic pa nameravam s svojini! srbskimi kolegi potovati po Sr- biji in pokazati srbskim kmetom in moštvanom nase slovensko mišljenje. Hoclil* bom tudi med Hrvate. In če mi bo mogoč« kakega srbskega poslanca povesti s seboj v Slovenijo, ga bom se- znanjal z našim! prilikami, da bo po- tpm lažje in z vecjim raziimevanjom braniI nase zahtevo.« (Bnrno odobra- vanje.) Nato je še dal davc. upr. g- Cvati- fp nekaj pojasnil o zaracunavanju davkov. g. KoUek je govoril v imenu obrtnistva ni g. Bunc o klerikalizmu. Koneno je g. Prekoršek precital sle- (le<"o resolucijo: .\a zboru demokratske stränke v (lelju (hie 22. aprila 1925 zbrani volil- ri jemljejo porooilo svojega poslanca dr. Pivka z odobrenjem in zahvaTo na znanje ter mu izrekajo svojo popolno in iskreno zaupanje.« Freneticno ploskanje in pritrje- valno vzklikanje vseh navzočih je po- Jüizalo, da uziva p^slanep dr. Pivko med svojimi volilei neomejeno zaupa- nje in pol no priznanje. Predsednik je nato ob 3Ail. za- kljucil veličastni demokratski shod in med ziva.hnim odobravanjem prosif g. poslanra dr. Pivka, da poneso mini- Rtru dr. Žerjavu prksrčne pozdrave de- mokratskega Celja s soboj v Beograd. PwSifi&n& vesfi» NAHODNA 8KUPŠCINA se se- stune v toi-ek. dne 28. t. m. Na dnev- riem J'edu prve seje je volitev parla- mentarnega odbora za pretres inva- lid.skega zakona ter razprava o tiskov- n(!jn in stanovanjskem zakonu. V skupščini se zopet pojavfja živahnej- šg življenje. ker se poslanci polagoma vračajo v Beograd. Po prihodu min. precisedniJca Pa.sk;a se bo vr.šila seja ! min istr-rtkega sveta. na kateri se bo razpi'avljalo c> dogodikith Jia Bofgar- skem. BOLGARSKA TRAGEDIJA. Iz Caribroda prihajajo porocila, da na- merava bolganski kralj Boris vsled zadnjih kivavih dogodkov, pobojev in atentatov odstopiti in prepustiti vla- darsko mesto svojemu ocetu kralj u Ferdujandu. To vesti so niso potrjene, a se trdovratno vzdržnjejo. Naša vlada bo te Oni pri bolgarski vladi o,stro pro- testirala proti natolcevanjem bolgar- skih ministrov, da je naša vlada ,po- vodoni zadnjih dogodkov podpirala bolgarske revolucijonarje. NISO SE ŠK SPAMETOVALL Voditelji SKS po dežoli, ki čutijo pri- lisk in nasilje klerikalizma, so še po vsakih volitvah svečano izjavljaTi, da so za skupen nastop iiaprednih sil in da treba v bodoče najti potov, da so na- rodne in napredne vrste ne bodo ce- pile v največje veselje klerikalcev. Mi verujemo v povštenost in iskreno voljo posameznih vodilnih elanov SKS po dezel'i, ali kaj pomaga vse to, ko smo pa že ponovno videli, da je ostalo do- slej vedno le samo pri lepih besedah, dejanja pa so pokazala drugace. — :>Kmotijski List«, ki napoveduje obeni zboi- SKS za ]iedeljo 3. maja v Ljub- ljani. piše na uvodnem mestu zopet po sfari navadi ter se povzpne do trditve in izjave, da mora SKS postaviti edi- no napredno 1. j. demokratsko stranko v is to vrslo s klerikalci. Voditefji SKS pri zeleni gosposki mizi v Ljubljani se očivLdno zopet boje, da prihajtjo Kar ei Busse: 0 Hvaležni svotnik, (Poslovenil P. H.) (Konec.) Spot odpožlje pisenuK1 v nebo, na- to dovspe odgovor. Najvredne.KŠi da je tisti, ki ji bo potem, ko prcjmo ta listič, prvi ioie- noval ime njenega dobrega nebeškega poslanca — ime sv. Vojteha. Še pred vas jo sreča Lucka Bem- bovskega. Hotela je kar urno mimo njega, pa jo je ustavil. >Kaj si si ogledala žito, Pepica? Tudi jaz mislim sam malo na polje. Upam, da ga bo sv. Vojtoh prav dobro blagoslovil. Saj veš, na moji njivi stoji.* Deklica se strese in ga.strmo gle- da; v obraz je rdeča kot kuhan rak. aKaj praviš, Lucek?« »0 porju govorim, Pepica. Zakaj so čudia? Saj veš, kmet sem.« »Ime . . . čegavo ime si pravkar izrekel?» »I nu, ime sv. Vojteha. V ostalem: nedavno sva govorila o možitvi. Ali si stvar že premislila?« Ni mu mogla od- govoriti.: Naenkrat jo bil njegov obraz čisto pri njenem. »Pepica«, je šepelal ognjevito, »ali si hočeš pisati Pepica Rembovska?« Zakričahi je; tedaj pa ji položi krepko roko, s katero je nekdaj zadržal besne konje, okoli ramen. »Pepica, Ijubix^a, rad te imam ... župnik čaka na naju. Ali hočeš biti moja?« Trevsla se je po vsem telesu. Ko jo je pa poljubil, se ga je divje in strast- no oklenOa. »No izpusti me Lucek, drži me! Saj si najmočnejši, najfepši in najpa- metnejši — ne vea, kako te imam ra- Iz nebes je došla čestitka, posled- nje pismo, ki ga je prejela Pepica. Vitold ji je pisal, da je zdaj srečen in tako da se mu je izpolnila zadnja že- lja, ki ga ,jo še vezala na svet; zato jemlje od nje slovo. Živela bosta srec- no in dolgo in naj se ga zvesto spom- nita in tudi sv. Vojteha ne smeta čisto pozabiti. Pepica so ni nič več žalostila, da je nebeska posta prenehala poslovati. Dan za dnem je prinaäal obilo dela in veselja. Se pred žetvijo sta hotesa imeti ženitovanie in se torej nista utegnila ukvarjati z drugimi skrbmi. Dan pred svatbo — bilo je okoli polclne — reče deklica zaročencu: »Ti, tega ne veš, ker je moja skrivnost in naj tudi ostane. Toda sv. Vojtehu mo- rava biti zelo hvaležna, Kaj praviš, ko hi ga. danes obiskala?« Ženin se je nasmehnil in sfa sta. ¦Po njivah so je zibalo zlatorumeno ži- to; ob potu je spet cvetel ostrožnik, okoli njega so brenčale čebele in frfo- tali motulji. Pri meji so ikstavita. Nehote po- išče deklica staro stezico, da pride do svetnika. Že je napravila nekaj kora- kov skozi sumece žito, tedaj se spomni» da je njiva Luckova, in. vsa zardela so obrne k njemu. vAli stnem?« ga vpraša. »Saj od jutri dalje je tudi tvoja«, ji reče on. Med tern ko je deklica klečala pred svetnikom in pobožno raolila, je smeh- ljajoč se stal ob meji. ,Zdaj vpraša', si je mislil. »Ta- krat pa ji niti na um ni prislo, da bi vpražala. Toda> da ni bilo te ozke ste- zioe skozi mojo njivo, bi se bilo vse izteklo drugače. Kajti nikdar ne bi bil mogel prežati na malopridneža in bi nikdar ne bil odkril» da je to Pepica Gmerkova, in tudi pisem ne bi bis do- bil. 3v. Vojteh, odpusti mi pobožno prevarol Saj sem jo imel rad, ko jo bi- njih podežolski re.snicno kuaecki zaiifi- niki do drugega spoznanja, zato pa je treba vdariti vnaprej po demokratih. Ljndje, ki žive od sovraštva in so za- pravlli s svojo nespasobnostjo in leao- bo ves političen in naroden kapital f korist klerikafiizma, nv morejo druga- (:e. Drugo pa je vprasanje, ali si bod» napredni kmetje dali do neskončnosti pridigovati od svojih ljubljanskiii go- spodov tako polLtiko, ki jih vedno boij žene v brezpornembnast. GIedaliLde. Repertoar: Petek 24. aprila ob 20.: Akud&myk celjske gimn. podrnžnice F. S. s povskimi točkami in komedij» »Skapinove zvijače«. Ned el ja 2(5. aprila ob 16.: Repriza aka- ¦tUnniJB celjske gimn. podr. F. S. Znixane cene. A KADEMUA GIMNAZUSKS P0DRUŽNIGE FERIJALNEQA SA~ VEZA v mestnern gledafišeu se ponovi v nedeljo, dne 26. I. m. ob 4. uri pop. pri 25% znižanih cenah. Spored je isti, kot Y petek: pevske toeke ginm. mes zbora j^od vodstvom g. C. Preglja, sa- mospevi g. Kaz. Modica in g. Mirk^ Močana (pri klavirju osmošolec gosp. Berglez) in Molierejeva komedija v 3 dejanjih »Skapinove zvijače«. —¦ Na ))rireditev of)ozarjamo zlasti občinstv» iz okolico in z dežele, kateremu je predvsem namenjena. Zveza z vfrki je prav ugodria. Upamo, da bo gledaliöoe razprodano, saj je že igra sama vred- na, da si jo človek ogleda in. se ob njej pošten o nasmeje! Pod pri to naate d.i- jaštvo! Kino« AltlSTNI KINO. Petek 24, m s»- bota 25'. aprila: »6000 kilometrav na motociklu po Švici, Italiji, Jugoslatiji,- Avstriji in Ceškoslovaški.« Divni na- ra.vni pasnetki Uz Lucerna, Gurilia/ Prodarlskega, Innsbrucka, Bozna, (Jardskoga jozera, Milaua, Firenoe, Genove, Viareggija, Benetk; Gorice' Sibenika., Splita, J)ubrovnika, Mostar- ja. Sarajeva, Beograda, Zagrebay Gradca, Bratistave, Brna, Prage, Ust- ja, Karlovih varov, Linca, Adiške do- liine, Grossvenedigerja, Vel. Zvonarja, Dunaja itd. PredsUivc»: v jx»tek ob pol {•)., v soboto oh pol 7. in pol 9. Za mla- dino dovoljeno. — Nedelja 26. in pon- deljek 27. aprifa: »Smrt tisočerih mulct (>Muke ljiibavL«). Velik kitajski lju- l)avni roman v 4 dej. s predigro. V, glavni vlogi odlicna kitajska umetnica Sessne Hayakava. ' KINO GABERJE. Petek 24. ia sobota 25. aprila: »Tajnost cirkusa Eddy Polo«. Ogromna ameriška cir- kuška drama v -6 epohah. V glavni vl'ogi Eddy Polo. V. in VI. epoha. Za mladino dovoljeno. — V nedoljo, poo- deljek in torek: Harrold LtoydL la še Vitoldova nevesta/ xl^ocakaj se trenutek!« mu zakii- če deklica iz rumenega žitnega morja, >/da spletem svetniku sopek.« Lucek prikima in misli dalje. ,Ge prav preudarim, stvar ni ui- kakšna prevara. Kajti nič se ne zgodi brez volje Tjubiii svetnikov in sv. Voj- teh me je samo izbral'za sredstvo, fit, izvrsi svojo voljo. Hvala mu za nje- govo milost!' »Tu sem«, se oglasi Pepioa zraven njega. Tesno objeta stopata pocasi po meji. Naenkratl začneta oba hkratr. peti — morebiti sta se spomnila na- slednjega d>e: »Hoj, bratci, na nebu gosi kriče, Ko v jatah vesefth na jug hite. Po beli tam cesti sredi polja, Julie hejsasa! Vesefa se svatba peljal« Tako sta pela vsa srerV^a in se ni- sta kar nič brigala za okolico. Samo enlcrat se je deklica obrnila in a hva- Jeznim'pogledom ozrla po svetniku. Tedaj jo bilo, kakor da ga je bas obsijal svetel solnčni žarek in mu if- vabil na obraz vesel smehljaj. Tudi on, dobri evetnik, je bil hvaležen; kajti ve- del je, da odslej ne bo nikdar več čisto pozabljen, dasi stoji sredi polja in da>- \ei vatran od vsake poti. B1EŠČEČE BfiLO PERIIO Z ZUT0R06 MJIOM! ZLATOROG Stev. 44 »NOVA DOBA« Stain 3 Diflevne vesti. .^A.JViOiJJ HOTEL JUUOSLA- VIJE, v Zagrebu so v sredo na sve- <*an riaein otvorili najvccji hotel v .Iii- Soslaviji; hotel »Esplanade«, ki so na- haja T bližini glavnega kolodvora in ki -k1 onremljon z najniodornejšmi komfortom. Hotel ima veliko zboroval- uo dvörano, koneertno dvorano in vo- hko rostavracijske proslore. Hotef so prieeli graditi maja 1923. Gradbena ¦dela jo vodil arhitckt D. Sunko. Pri JU'adbi j« bilo dnevno zaposlenih 250 'ieiavcev. Za zgradbo se je uporabilo ?'0(K) vagonov stavbenega tnaterijala. '^ostopjo obsegii G0.000 kvadratiiih ine- iJ'ov. Hotel ima eno ročno in cno avto- ¦uiaticuo telefonsko cenlralo. V vseh prostorih so olcktricno uiv. Za raz- ¦^votljavo skrbi 8000 žarnic. V hotelu iahko st.anu.ie 500 cxseb. S tern hotelom i* iustrt«pno štoviJnim tujcem, ki so ob ^•¦ihodii v. Zagrnb moraii stanovati Wivatn». kor v hotolih ni bilo dobiti sob. ^AJKNLSKA 1UZSTAVA V LJU- WLJANl ot/ 26. aprila do 4, maja I925- V nedoijo, dne 26. t. m. se ob pol ?*• Predpoldne sviuano otvori vajeni- *ka rjmiaVa. iNa razstavi bo zastopano «ijoništivo iz ueie Slovenije, tako da ¦nam bo nudila ta prireditev, ki je prva ic vrsto v naši državi, dokaj pop_oTno m lepo s4tko slovGnsko obrtniške mar- ijivosli in podjetnosti Na razstavi bo «odolovalo nad 900 vajoncev, ki botlo lazslavili i/xielkc iz Ji laziuh obi'tuili sti'ok. Iz predmetov, ki so že sedaj na ¦j-azstaviščn (paviljon L in K Ljubljan- skoga vefesejma), se da sodili, da bo nudila razstava re« zadovoljivo sliko o zmoznotitih našega obrlniskega na- vaščaja. JS'a razstavkšču jc vicleti. okus- no izdelanu lesne izdoJke, garniture za jedilnice, spalnice, pisarno itd., nada- Jjo so razstavljena prav tepa sodarska, kolarska in tesarska dola. Izredno do- vršeno izdelko so razslavili tudi. klju- cavniearski, rnehaniaki in kovaski va- j^fnei. Dobro so} zastopane obla^ilne stroke. Mod njimi so p.rav okustio iz- delane damske toafete, ki so jih ras- irtavile naše krojačice. Kakor na vseli i-azstavah, ho ludi tukaj prisla do po- r>obncffa izraza naša c-ipkarska obrt. Dovrsene izdelke so vazstavili tudi pe- čarji, tapetniki, sobni in crkoslikarji, pleskarji in kleparji. Pri vsaki strokl najdemo Uidi pra.v dobro izdolano ri- sbe in načrte. JEKLKNK VA1JÜNE ZASTORE ler vsa kljucavnicarska dela izvrsuje ter sc priporoca. za cenjena narocifa kljuravniearstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glo.j današn.ii inscrat na zadnji strani. PH0T1 ODEBELELOSTI deluje a kolosalnim uspehom sarao »VILFA- NOV CAJ«. Dobiva se v vseh lekarnah in drogorijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. Celjske novice. NEMŠKI LIST V GELJU, ki ga zopet podpisuje kot odgovorni 'rednik g. Schauer, razpravlja v ol> sirnem uvodniku o vzrokih pomanj- kanja denarja pri nas ter o težkih davunkii bremenih, ki tarejo naše go- spodarske sloje. Po prvih stvarnih be- ^odah pa zabrede pisec že v argumen- lacijo celjskefia ali spodnjestajerskega vsonenißkog;i naruhnjenca. Cujmo ma- io: pri nits se tlaci in uničuje indu- ^t-rijo, kor jo nemška ali židovska, uni- yevanjo industrije je pri na.s patrijo- ticno de^). pri nas se indl]strijco vsak aan m vsako uro od nezrelih fanticev 'no estiva, da morajo odpuščati uspo- ¦^nljene inozemske strokovne moci in specijaliste ter na njihova mesta na- stavljati ljucli, ki se odlikujojo po tki- 'ijonalisticni nestrpnasti in nedoseg- y.ivi ignoranci. Tako torej. 0 »nena- s'°mesUjivih« tujcih, ki jih mrgoli pri 'las v bančnih in pisarniških strokah lfl na prav nespecializiranih mestih, bo treba tern nadutim germanskim podjetnikom, ki si blade svojo staro sorraansko nestrpnost v ^Gittier Zei- tung«, ;;zapeti se neko drugo pesem. NTaravno je, da moramo za stroke, za koje imatno nsposobljene ljndi v našl državi, pa so brez krnha, zahtevati, da «e namestijo v domačih tuzemskili oodjotjih, nenadomestljivili inozem- ^kih specijalistov pa niheo ne prega- ).ki, saj jih zaposlnjo tudi ona naša ndustrija, ki no smatra. za potrehno, da v domačih in inozemskih nemških Ustih krado krodit državi, od koje živi V nadaljnih razmotrivanjih se spravi <;oljski nemski lipt, ki .jo glasiTo spod- iiještajerske riemške trgovine, industri- je in obrti, nad našega »Protzenbauer mit den nationalistischen Raupen im Gehirn«, ki ne more prodati ne vina, Jie lesa, ne živine. Tujskega prometa *}U ker si k nam razbojnikom in naci- ionalnini nasünikom nihee ne upa, da- ^ nam je bogata Avstrija in Nemčija hllz-»G kot Francija in Angleška. V tem tonn se pojo nemška pesem dalje, pol- ^a sovraštva do nas in do države, ki ie odvoč tukaj, kjer bi naj po n em ski mentaliteti vodila nemška cesta na Adrijo! Mi smo miren in zelo poniSen narod, opzir imamo celo do vsakega 'Kalega renegata in njegove nacijonal- He domiBjavosti is časov Avstrije, kaj V zalogi mi*ice in stolöki Sz hrasto- Ve9a lesa, predali in rola pri^HANC BAR, Llubllana Cankarjevo nabrežie 5. šele pred mogotei nemskega kapilala, kojim se ze vsepovsod odpirajo wa ste- zaj vrata in se jih kliče Zß ono mizo, ki bi naj bila čista in naša, četudi skromnejše pogrnjena. Tu smo na kri~ vih potih, zato pa Ima ze vsak nemško- misleci človek pri nas komjzo, da se znam v svoji prenasičenosti na vse, kar je in kar njenm ni pri sreu: in te- nt ei jno in v principu mu ni in mu nik- dar ne ho prav, da je tu Jugoslavia, kjer je hü nckdxtj eksploatacijski leren zUritoijskomu do- mu« v JViariboru. SVINJSftl SEJEM V CELJU v soboio, dne 18. aprila. Dogon 130 svinj. Povprečna rena: Prašiči od 0 do 7 tednov komnd Din 1)0—140; od 8 do 9 tednov Din 140—180; od 9 do 12 ted- nov Din 200—230; 3 meseee stari di- narjov 300—350; si mesoeev stari di- narjev 350—500^7 do 8 mesecov stari Din 600—700. Prodanih je bilo 30 svinj. Kor dovažajo k mot jo ob srodah in sohotah vedno vwje število piemen- skih svinj na sejern, so interesenti opo- zarjajo. da se nudi sedaj na svinjskih sojmih vsakernn prilika, da si Tahko nabavi za pleme vsakovrstno svinje po zrnorni ceni. N0ÖN0 LEKARNlSKO SLUŽB0 ima prihodnji teden lekarna »Pri Kri- žu«, Cankarjova v. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL* V CEIJU se vrše vsak vecer salonski koncerti češkega kvinteta iz Präge z Jazz-Band vTogami. 332 Pasta za pod najboljše konsistence se dobi na vago v drojrerJjl »Sanitas«, Celje- Oapisi» POLZELA - BRASL0VÜE. Občni /bor krajevne organizacijo demokrat- sko st ranke za naš okraj se vrši v ne- dofjo 2ü. t. m. ob 3. pop. v gostilni g. Plavca. Vse somieljeniko prosimo, da so zbora gotovo udoležo. Sport. S. K. Celje : Voj. moštvo 39. pp. Za nedeljo, dne 26. t. m. je skTenil S. K. Gelje nogomet.no tekmo z voj. mo- Stvom domaeega 39. počš. polka. Tekma se vrži ob pol 4. popoldne. Voj. moStvo posedujet nekoliko zelo dobrih moči — aktivnih članov raznih beograjskih klubov. Pricakovati je, da se bo proti svojemu protivniku prav castno borl- lo. — S. K. CoTje nasto-pa s sledečim moštvom: Natek, Krajnc. Gorsek, Ogrizok. ŠalekaT, Krušnik, Stožir, Regner, Vreeko, Slavic, Wagner. Curtška borza v petek 24. aprüa. Zagreb: 8'30 Odgovorni nrednik:J?arfo PecniJc, Iz^ctja in tiska: Zvezna tukarna. Celi& BlagajRicarha zmožna slovenščine in nemščine, se takoj Spfejm«* v lekarni pri »Orlü«. rjuh iz močne tkanina ä 2 m Din 3601-, ä 27 cem Se za nadaljnjo naklonjenost 3 l^nac Paušer, lončarski mojster Steftn 4 »NOVA DOBA< •14 Za&exijskotrgovino (knjigarna, papirnica in galanterija, se išče dobra ppodajalha td 1. junija do 15. septembra. Naslov v upravi lista. 2—2 ki govori tudi nemSko, se sprejme v trgo- vini 7. mešanim blagorn in semeni M. Ber- dajs, Maribor. Hrana in stanovnnje razen perila v hiši. Išče se tudi pridna bltagajničapbffi. Kdo rabi stanovanje? Na prodaj ena dvonadstropna hiša na •glu s 6 stanovanji, druga enonsdstr. vila z 2 stanovanji, v zadnji eno sta- novanje s 5 sobarni in kopalnico takoj kupcu na razpolago. Kupčija ugodna, ker se zahteva takoj le del kupnine, drugo ostane pod izredno ugodnimi pogoji. Obe moderni stavbi v Celju, vsaka z vrtom. Proda se vsako stavbo posebej. Podrobnosti nri odvetniku: dr. Jos. Vrečko, Celje. 2—2 UstanovPjecar- leta 1879. TeSefors it. 553. Ključavničarstvo AVGUST MARTINČIČ LJUBLJANA, Rintska cess a St. 14 prwo in etttino patSjetje za napravo jeklenih valcstih za»torov v SBoveniJi priporača. napravo nowih valčnih zasfcrnv in popravo i«tih po kon- kurenčnih cen;.h ter ima vse pr-ipadajoce btago ctaSno na skladiL6ti< tzdeBu|e in sc pi*iporoča za txarovilo moEnönih p!abtf ofcri*ij «saV:^. vrsteod priproAte do najbogatetfie izpeEjave, dkarJMBta ©mrežja, zeiex^a r.u štcrttlnike, vcntllacije raznih vrst, raina okcvja, železna vrata in »k»o, okroula žeSezn» stopniLča| predpeinik« iz železa in bakra i. 4. «a. Stalna zaloga Stedilnikov v pHz»»niv«stni in fiolidniixwrsifvi! Glasovirji in pianini novi in rabljeni, po zmernih cenah vedno v zalogi. Oddaja se tudi na ohroke. M. Ropas, Pra da x»l lcolodL^sroPVu Vb% hramllnienJ po«It se !svrfin)e)o nnlKulnntneie, hltro In toe- no. Uctodno obi*«»tovaiLlc). Pofasnila it& nas veil brezpfiaCno, Vrednost rezervnfh xaklndov nad Kron 25.OOO.OOO-. Za hranilne vloge jamci mosto Ceije s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjo.