Problemi in naloge TKS Šiška v letu 1976
Množičnost ali ,,smetana"-to ni več vprašanje!
Piše: Albina Žorž, sekretarka skupščine in IO TKS Ljubljana-Siška
Moramo ugotoviti, da tudi pri nas, v naši občini, pri samoupravnem konstituiranju teles-nokulturne skupnosti nastajajo nekateri proble-nii, na katere bi želela opozoriti — z namenom, da jih tudi odpravimo. Očitno je namreč — to je pokazala tudi 3. seja skupščine in obnašanje nekaterih delegatov — da je v našem delu še vedno dokaj prisotno grupaštvo in tudi privati-2.acija.
Kje so poudarki?
Vse premalo smo se v svojem delu usmerili v uveljavljanje tiste vloge telesne kulture, ki bi odločneje posegla na vzgojno in idejnopolitično delo. Vse premalo smo še storili na področju množičnosti, kjer bi morali biti sindikati in mladina, ki so povezani s temeljnimi organiza-cijami združenega dela, kot idejnopolitični no-silci vključeni v delo konference delegacij in tam pomagati oblikovati osnovne smernice raz-voja telesne kulture. Prav zaradi tega bomo mo-rali družbenopolitičnim vidikom v telesni kul-turi v naši občini posvetiti v naslednjem ob-dobju posebno pozornost.
Naslednja in še vedno izredno pomembna na-Joga, ki je pred nami, je vsekakor popolna uve-ljavitev samoupravnih delegatskih odnosov na vseh področjih telesne kulture. Na tem področ-ju smo sicer presegli prve pomanjkljivosti, smo pa v resnici še zelo daleč od tega, da nam bo delegatska baza predvsem v vrstah uporabni-kov — delovnih ljudi, ki združujejo sredstva za telesno kulturo, v resnici zaživela. Tu pričaku-jemo izdatnejšo pomoč in podporo vseh subjek-tivnih faktorjev in še posebej zveze komuni-stov, sindikalnih in mladinskih organizacij ter socialistične zveze kot fronte vseh organizira-nih socialističnih sil in vseh ostalih družbenih dejavnikov.
Druga izredno pomembna naloga je vseka-kor doseči kar največjo množičnost in s tem tu-di opravičiti porabo sredstev, ki jih združeno delo daje za področje telesne kulture v naši občini. Podatki, ki so sicer varljivi, kažejo, da se v naši občini ukvarja na različne načine s telesno kulturo kar 15 odstotkov prebivalstva, kar je v primerjavi z ostalimi občinami izredno ngodno (v srednjeročnem programu naj bi vključili v različne telesnokulturne aktivnosti 30 odstotkov). Toda naša sedanja organiziranost,
ko imamo nad 130 nosilcev telesnokulturne de-javnosti brez športnih aktivov v TOZD, kaže, da naše organizacije niso racionalno organizira-ne in se še vse preveč zapirajo v ozke kroge.
Bomo financirali »hobije«?
Takšno stanje pogojujejo sicer objektivni, predvsem pa tudi subjektivni vzroki (prostori, kadri, drobljenje sredstev), vendar pa se bomo morali čjmprej odločiti tudi pri nas, katerim pa-nogam dejavnosti bomo dajali v bodoče pred-nost, vprašati delovne ljudi, ali so za to, da se z njihovimi sredstvi pokriva oziroma finančno podpira pogosto tudi vse tisto, čemur bi lahko rekli, da je nekomu ali skupini ljudi le »hobi«, velikokrat pa celo kar občasni »hobi«! Vprašati jih bomo morali, ali ni v našem skupnem inte-resu razvijati množičnost v bazi TOZD in kra-jevnih skupnostih, kjer že delujejo društva in klubi, ki so si kot pr.ogramsko osnovo predvsem zastavili množičnost in pa seveda vso tisto kva-liteto, ki bo resnično zrasla na osnovi množič-nosti in se tako vključevala prek selekcije v športne klube, za katere se bomo v Ljubljani dogovorili in ki bodo nosilci kvalitete z višjimi oblikami športnih tekmovanj. To bomo lahko dosegli samo s smotrno organizacijo močnejših društev, ki bodo združevala na določenem pod-ročju vso telesnokulturno aktivnost. S tem bo prišlo do bolj načrtne uporabe že obstoječih prostorskih kapacitet, kadrovskih rešitev — skratka — do višje oblike organiziranosti teles-ne kulture na določenih področjih, ki pa bo mo-rala razvijati svoje aktivnosti med vsemi struk-turami delovnih ljudi in občanov in predvsem naš prispevek k stabilzacijskim prizadevanjem, med mladino. To bo — mora postati — tudi ki niso enkratna naloga in to merilo naj bi v bodoče veljalo kot osnova za financiranje pro-grampv izvajalcev oziroma nosilcev telesno-kulturne dejavnosti v naši občini.
Tudi na področju urejanja vrhunskega špor-ta pri nas še nismo storili dovolj. Zlasti bomo morali pregledati, kako uresničujemo določila družbenega dogovora o statusu vrhunskih šport-nikov — amaterjev in seveda s tem v zvezi do-končno rešiti vprašanje amaterizma, ki se tudi pri nas v različnih oblikah pojavlja več ali manj še vedno kot odprt problem — kdaj, komu in kako bomo dajali nadomestila.
Naša naloga v prihodnjem obdobju bo, da prek javne razprave pridemo do prednostne li-ste športnih panog, ki jih bomo razvijali v ob-čini, mestu in na ravni republike. Nadalje bo
treba pregledati, kako daleč smo z urejanjem in prilagajanjem tekmovalnih sistemov novim razmeram, ki morajo predvsem upoštevati mno-žična in cenena tekmovanja ter stalno obliko vključevanja delovnih Ijudi, občanov in mladi-ne v različna tekmovanja kot privlačno obliko telesnokulturne dejavnosti.
Čigavi so objekti?
Dokajšnja razvejanost šolskih športnih dru-štev kaže na velik interes mladine za telesno kulturo. Oceniti bomo morali, kaj to pomeni za nadaljnjo množičnost telesne kulture v naši občini in mestu. Gotovo je to izredno pomem-ben element vzgojno-izobraževalnega procesa na eni strani in za razvoj športa v naši občini in mestu na drugi strani. To je sicer mejno pod-ročje, ki pa ga bomo morali programsko in fi-nančno usmerjati, saj je šolski šport, ki je ve-zan na šolo — na učnovzgojni proces, v per-spektivi celo na celodnevno šolo, za nas izred-no pomemben. S primernim in načrtnim razvo-jem te dejavnosti bomo dosegli osnovni smoter, ki ga zasleduje naša telesna kultura, to je: za-držati čimveč mladih ljudi v različnih oblikah telesnokulturne dejavnosti od mladih let do sta-rosti.
Naslednja naloga, na katero želim opozoriti, je načelo, na osnovi katerega moramo čimprej temeljito oceniti enakopravnost vseh, ki upo-rabljajo telesnokulturne objekte oziroma šport-no-rekreacijske površine. Nevzdržno je, da so le-ti ponekod še neizkoriščeni, da si telesno-kulturne organizacije in šole med seboj objekte izposojajo ob visokih najemninah. Osnovno na-čelo pri tem mora biti, da bodo predvsem ob-stoječi objekti stoodstotno izkoriščeni. Nihče nima pravice najemnin za telesnokulturne ob-jekte postavljati nad ekonomsko upravičene za-hteve, saj so delovni ljudje in občani za izgrad-njo le-teh prispevali nemajhna sredstva. Seveda pa bodo morali tudi telesnokulturni delavci po-skrbeti, da se bomo v teh objektih obnašali kot dobri gospodarji in navajali mlade ljudi, da je to njihova last, ki jo je treba čuvati in varovati kot last nas vseh.
Na koncu želim opozoriti, da bomo morali pred sprejetjem programa in finančnega načrta za leto 1976 temeljito oceniti uresničevanje sta-lišč na področju materialnih in finančnih odno-sov v telesnokulturnih organizacijah. Prelomiti bomo morali z miselnostjo in prakso, da je že vsak program temeljnih nosilcev takoj sprejem-Ijiv, brez da ga združeno delo ovrednoti in sprejme za svojega. Na tem področju so storje-ni šele prvi koraki. Zato pričakujemo od vseh osnovnih nosilcev telesnokulturne dejavnosti in še posebej od delovnih ljudi, ki se združu-jejo v konferencah delegacij in pošiljajo v na-šo skupščino delegate, vso pomoč in podporo.