Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemati volja: Za eelo loto predplačan 15 trld., za pol leta H gld., za četrt leta
4 gld., za en moseo 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman vcl.jsl: Za celo loto 12 gld., za pol leta I! gld., za četrt lota 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati volja 1 gld. •_•() kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) iti ekspedieija, Semoniške ulico št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in veljfi tristopna petit-vrsta: S kr.. čo so ;i- enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnem tiskanji se cen i primerno zmanjša.
Itokopisl so no vračajo, nefrankovana pisma so no aprojenia.M. Vredništvo jo v Seineniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dati, izvzomši nedelje in praznike, ob 1 ',6. uri popoludne.
tev. 313.
V Ljubljani, v ponedoljok 19. soptembra 1887.
LetniIc X. \
Kam pridemo!
Z Dolenjskega, meseca sept.
Katoliškemu slovenskemu iu češkemu časopisju vstaja nov nasprotnik, ali bolje bi rekel, stari nasprotnik z novimi zahtevami. Na mesto liberalcev, ali kakorkoli smo jili že ali so se imenovali, stopili so „pravoslavni". Slovenski pišoč odvračali bodo sicer to ime od sebe, in na videz protestovali, toda v srci že čisto pravoslavno čutijo. Nemški pišoč, kakor „Parlamentiir" in pooblaščenec Slovencev v njegovih predelih, pa so nič več ne pomišljajfl pred slovenskim katoliškim narodom, ampak odkrito (za kar smo jim hvaležni) in naravnost priznavajo, da jim je npatrijarhu v Rimu in Carigrajski patrijarh, oziroma ruski car vse jeduo, ali prav za prav, da bi jim bil Carigrajski patrijarh kot jedini poglavar „slovanske cerkve" šo veliko ljubši. Pa — propter pusillos" — zavoljo ljudstva, ki še vedno visi na tem „rimskem patrijarhu", hočemo ga obdržati, ako nam dovoli, kar zahtevamo; če pa ne, pa ne, kar nam je še veliko ljubše, ker še poprej dosežemo jedinost no le v obredu, ampak tudi v poglavarji slovanske cerkve.
Kaj pa zahtevamo od ,,rimskega patrijarha" ? Tistim, ki niso šo dovolj poučeni o resnicah svetih tradicij slovanskih in ki še preveč znajo katekizem ter verujejo vanj, tem še sedaj pravimo: Mi hočemo slovanski jezik pri službi božji, da bode ljudstvo moglo verjeti obljubi (der Verheissung), ker so mu bode v njegovem jeziku oznanovala, da bodo moglo upati, da Bog usliši njegove prošnje, ter mu jih bo v svojem jeziku pošiljalo, da bode moglo gojiti ljubezem do roda (dio Stammesliebe) vsled skupno molitve v svojem jeziku, da bode spoštovalo svoj jezik, ker se bode glasil pri službi božji v častitljivi obliki klasičnega staroslovanskoga jezika. To bodo odstranilo zunanje krščanstvo, prazni kalup, Slovan čutil se bodo potem kristijana in bode ponosen na svojo narodnost in svoj jezik, ker bodo veljal kot
cerkveni jezik, kar hoče kaj več pomeniti, kakor državni jezik. Tako govorimo vpričo „malih" ter rabimo le bolj izraze kakor: svetinjo sv. apostolov Ciril a in Metoda itd. Bolj poučenim pa, iu kedar se čutimo med seboj, pa tako pravimo: Ohranjenje slovanskega plemena veljti, kot „suprcma lex", in sicer: s kakoršuimi koli sredstvi.
Pogoj življenja slovanske narodnosti pa jo narodna prostost, no pa politična prostost, za ktero smo, žal! toliko časa potratili. Država ni zato, da bi dajala politično prostost, ampak da jo omejuje. Te toraj ne maramo. Narodno prostost, prosti razvoj narodnosti in jezika pa nam sicer zagotovlja člen XIX. našega državno-osuovnega zakona, ali ustava iu ž njo ta člen so lahko spremeni, in če tudi ne, pri političnih uradih in pri sodniji država narodno prostost eno in druge narodnosti omejuje, da ktera ne prekorači meje druge. Vrh tega nam oni člen postavo narodno prostost samo zagotovlja, izvrševati jo mora vsak narod sam.
Tukaj nastane vprašanje, v čem more obstati narodna prostost slovanske narodnosti, in kje more veljati iu gojiti se narodnost in jezik slovanskega rodu; narodna prostost jo pogoj življenja slovanskega rodu, kje pa naj se iščo? Zapadni Slovani so že odgovorili na to glavno vprašanje svojega obstanka: Narodna prostost slovanske narodnosti je le v slovanski cerkvi, ktero sta dala slovanskemu narodu slovanska apostola iz Velikomoravske na podlagi grškega obreda. Slovanska cerkev stoji na principu avtonomije slovanske narodnosti: ljudstvo voli prosto svojo cerkvene činovuike, oskrbuje narodno premoženje, in skrbi za svojo cerkveno-narodno šolo. V slovanski cerkvi velja slovanska narodnost in slovanski jezik pri službi božji, naj so v zunanjem življenji narodnost in jezik do cela nazaj potisne, narod oskrbuje avtonomno narodne in jezikovne zadeve v slovanski cerkvi in v šoli brezpogojno ž njo zvezani, uaj piše v državnem življenji itgodna ali neugodna sapa.
S kratka: slovanski narodnosti odkazati so
mora „dol okrog", v kterega mejah naj varuje svojo narodnost in svoj jezik, ne da bi se dotikala državnih koristi, in ta delokrog je slovanska narodna cerkev. Zakaj pa ravno cerkev? Zato, ker jo to naloga krščanstva, ktero se deli v več cerkva kakor so: pravoslavna, rimska, protestantska, starokatoliška itd. Krščanstvo namreč ni poklicano, da odpravi narodnosti in jezike, kajti tudi ti so delo Božje, temveč, da podpira in ohranjuje narodnost in jozik ljudstva, da narod z versko-n ravno vzgojo blaži v narodnem duhu, naj čisla narodnost iu jezik, darova božja, iu sorojake ljubi.
Tako beremo v št. 27. „Parlament;ir"-jevi. No, Ljubljanski dopisnik, učenec „Parlaniont:tr"-jev jo dobro glavo, v št. 28. že on stopi na kateder, ter uči: Cerkev mora biti narodna, ako hoče zadostiti svoji omikovalni nravno-verski nalogi.
„Sicer bi se pa mi Slovani ne potezali toliko za narodno cerkev, ko bi je drugi narodi že no imeli. „Kakor židovsko veroizpovedanjo tvarja židovsko narodnost, kakor je rimska cerkev narodna cerkev Romanov, ravno tako je slovanska cerkev narodna cerkev Slovanov." „Nemci že imajo narodno cerkev". Ne, ne še! Na drugem mestu se bere: „Jodnako Nemcem, ki so narodno jodnoto na podlagi vzajemnega pismenega jezika ustanovili in hoteč jo zavarovati, poskušajo po spričalu lista „Deutsche Zeitung" idejo ustanovljenja nemške narodne eerkvo uresničiti, da bi cerkev na izvirni demokratski podlagi zopet sezidali, da bi krščanski občini dali zopet samostojnost, ljudstvu volitev duhovnikov vrnili, duhovnike same z ženitvijo iz njih ločenosti posadili v sredo med ljudstvo in nemškemu jeziku pridobili tudi v cerkvi izključljivo veljavo — ravno to hočejo tudi Slovani ua zapadu, čehoslovansko, slovensko in hrvatsko deblo, namreč narodno cerkev z vsemi naštetimi, tako vabljivimi posledicami."
(Konec prih.)
LISTEK.
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.
.XII.
21. avgusta 1886.
Predragi, premih prijatelj!
Ko te in druge prevažne resnice premišljujem, kar naenkrat me iz zamaknenja prebudi petje, ki so skozi zaprto okno zasliši. Zalostno-tužno odmova: Pareo Domine, parce populo tuo . . . Tik pod skalo masabijolsko, nad ktoro so vzdigujo Marijino svetišče, je jama Marijino prikazni, polog njo pa studenec čudežue vode. Od tod se razlega ono petjo. Kmalu zaslišiin razno drugo pesni, toda vso lo nedoločno. Le tii pa tam morem vlovili kako besedo; a šo pri teh no morem koj spoznati, kak jezik jo, francoski ali latinski. Tako si dolgo časa glavo bolim o dveh vrsticah, ktero slišim večkrat ponoviti, zdite so mi znani, akoprav si jih no morem razjasniti: Qui pro nobis natus, Tulit esse tnus. Slednjič mi prido na inisel, da bi znalo kaj latinskega biti, ker Francozi izgovarjajo latinščino po francoščini. Iu tako se mi vendar slednjič posreči vganjko rešiti, spoznal sem, da so prepova iu ponavlja cerkveni himnus na čast
Mariji: Ave, maris stella. Zaslišavši to petjo izpred jame, postajal sem skoro malo nepotrpežljiv, želel sem pred jamo kar vzleteti, ker vedel som, da so jo žo pričelo prenašanjo in prevažanje bolnikov k čudežni vodi. Ko slednjič odmašujem in odmolim, podvizam so naravnost pred jamo. Tu najdem žo vso na daleč in široko obsedeno od pobožnih romarjev. Ako hoče kdo vedeti, kaj jo živa vera, kaj so pravi vero očitno spoznavati brez strahu pred ljudmi, pridi sem gledat. Tii skoro nikdo no stoji, ampak vso kleči, da, kar na obličji leže in poljubujejo tla, posvečena (to navzočnosti Marijo Device. Tii vidiš gospode in gospo, kterih žo sama bogata oprava Ti oznanja, da so visokega, bogatega stanu, tii vidiš odvetnike, zdravnike, vseučiliščnike, ki komaj prišodši pred jamo v pričo tisočev ljudi na kolena padajo ter prosoč k Mariji roke povzdigujejo. Drugo srečaš, ki so so z velikanskim molkom opasali in tako po Lurdu hodijo. Visokorodno gospo iu gospodičine stojo ob studenci ter vljudno ponujajo romarjem Marijine vode.
Komaj da so skozi množico prerijein malo bliže na levo stran jame, kamor jo po ceveh iz studenca napeljana voda v dvanajstero kopeli, v kterih se bolniki kopajo. Tudi tii je bilo že vse zasedeno. Kar najdem nokega gospoda, s kterim sem so bil žo prejšnji večer seznanil. Ta jo bil neki N . . . ., rojen
Nemec. Mlad je šo. Čudežno ozdravljen po lurdski vodi, naselil so je v Lurdu. Le-ta mi pove, da je žo danos (bila jo deveta ura) čudežno ozdravljenih šest ali sedem bolnikov. Ravnokar jo prišla ozdravljena iz kopeli gospodičina spremljana od svojo služabnico, ktera jo je iz gostilne na vozičku v kopel pripeljala. Imela jo nogo že več let popolnoma pohabljeno, tako, da ni vsa zdravniška pomoč nič izdala. Ravno zdaj koraka zdrava in čila iz kopeli. Množica ljudstva jo spremlja do pisaruice, kjer za časa velikega lurdskega romanja poslujejo trije zdravniki, navlašč za to postavljeni, da preiščejo vsakega ozdravljenca in potrdijo njegovo ozdravljenje. Opomniti moram tudi, da so vsi bolniki, ki so v Lurd popeljejo, že doma natančno preiskovani ter njih bolezen vestno zabilježena. Ozdravijenci pa so no lo v Lurdu, ampak tudi kasneje doma navadno še preiskujejo, tako da so iz nova ozdravljen|o kot stalno in resnično spriča. Po tem še lo, za nekaj mesecev, razglasi se čudež javno po časnikih. Šo precoj dolgo smo čakali, predno so so vrata pisaruice odprla ter jo ven stopila srečna ozdravljenka. Spremili smo jo potem v dolgem sprevodu v mesto do hotela, v kteri
je stanovala.	(Dalja i
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. septembra.
IV o i r aiuj efce li v>.
„Pol. Corr." objavlja, da bo miuister Gautsch nastopil svoje nadzorovalno potovanje po Galiciji du^ 20. t. m. Obiskal bo tudi Bukovi no ter so vsega skupaj mudil deset dni pri tem poslu. Slovanov je tam dosti, deset dni pa tudi zadostuje, da si država zopet nekaj tisočev prištedi.
„Czas" opominja galicijske volilce, naj volijo zmerne može, ker lo taki bodo koristili svoji deželi. Kmalu so bodo vršile veliko spremembo v parlamentarnih razmerah, tedaj pa bo poljski klub obdržal svojo uplivuo veljavo, če bo složen med sabo in postopal hladokrvno. — Isti list poroča o banketu, kteri so priredili odborniki razstave v Krakovem na čast tam bivajočim časnikarjem. Načelnik odborov, grof Artur Potočki, napil jim je s starim poljskim nazdravom : „Kochajmy sie".
O vevški vladni krogi čutijo, da nimajo več tolikega vpliva, kolikoršnega si sami žele. To dokazuje govor ministerskega predsednika Tisze v Se-gediuu. v kterem je vedno le naglašal potrebo, da se Ogerska naslanja na Avstrijo. Dvajsetletni sovražni boj proti drugim narodnostim bil je tedaj brezvspešen. Vse krivice, ki so se delale in se šo delajo posebno Slovakom in Hrvatom, ostale so neplodne, Madjar je danes tam, kjer jo bil pred dvajsetimi leti. — Kako se godi Slovanom pod krono sv. Štefana, piše „11 las Naroda": Nekdaj zrli so Cehi poželjivo na ustavo Hrvatsko, danes pa je ta lo na papirji, kajti vse delovanje Madjarov in njihovih pristašev na Hrvatskem peri na to, da se uvede edino zveličavna madiarščina v urad in šolo! — Ivodaj bo veudar prišel Oger do spoznanja, koliko koristneje je zanj delovanje na gospodarstvenem in finančnem polji, kakor pa boji proti Nemadjarom, ko je vendar centralizem v Avstriji krivična, da nemogoča stvar.
Vmu&Je držav«.
Namesto Nikolajevima, ki jo postal vsled svoje prošnje zopet profesor na srbski višji šoli, imenovan je nadžupanom Belgradskim Živko Karabiberovič. — Finančni minister Vuie protestoval je zoper razsodbo v zadevi Vukašina Petroviča ter zahteval, da o tem sklepa polni sovet, ne pa le pet članov. Dno 10. t. m. vršila so je obravnava, pri kteri je bilo vseh 14 članov kasacijskega dvora navzočih. Prva razsodba se je potrdila , konfiskacija Petrovičevega premoženja se je preklicala ter so sklenilo, da je ta zadeva sedaj konečno dognana.
Včeraj bila jo obletnica zjedinjenja severno iu južne Bolgarije. Due 18. septembra 1885 zbrala se je velika množica v Plovdivu pred palačo poglavarja Kristoviča ter klicala: „Proč z vzhodno Ru-melijo, živela zjedinjena Bolgarija." List „Plovdiv" piše pri tej priliki: „Nikdo uaj ne pozabi praznovati dau, ki je najlepši biser v bolgarski zgodovini. Poživljamo ves narod, da so vdeleži te svečanosti v spomin dne 18. septembra. Prepričani smo, da si bo vsak posameznik ta dan pridobil nove moči v boji za narodne pravice in obstanek ljube domovine." — Opozicijonalni listi vabijo izseljence, kor je obsedno stanje preklicano, da se vrnejo v domovino ter tukaj delujejo zanjo kot rodoljubi. — Princ Koburški pomilostil je povodom svojega vladnega nastopa 100 kaznjencev. — Nomški odposlanik, dvorni svetnik Hofmann, ostavil jo Solijo ter se vruil v Nemčijo; poslovanje prevzel je namestnik njegov, pl. Laaba.
Povodom svojega imendana imenoval je ruski, car Aleksander III. dno II. t. m. kot generale šest generalnih poročnikov, med njimi sta odposlanik grof Pavel Šuvalov in generalnega štaba načelnik Obručev.
Odlični Kranjci.
(Daljo.)
Klemen „de Laybacho" 1388 župnik v Slivnici pri Mariboru. '*)
K o de rman Franc, roj. 3. oktobra 1721 pri sv. Petru v Ljubljani, je bil 17. okt. 1745 v mašnika posvečen. Umrl jo kot župnik Nakelski za vnetjem 20. maja 1790.5)
K (j hrerln ocene ij, Ljubljančan, jo umrl kot župnik v Podbrezjah 0. doc. 1820.°)
Kolar Jernej, „Labaconsis", je lota 1009 bil 27 let star, eno leto duhovnik in kapelan pri svetem Pavlu v Savinski dolini.")
Komar Jurij „Labacensis", roj. 1587, jo bil v mašnika posvečen 2. marca 1618. Lota 1614 je prišel za „chorimagistra" v Ptuj. O priliki vizitacijo I. 1617 jo Sekovski škof o njem v svoj dnevnik zapisal to-le: „Philosophiam absolvit et studuit casibus conscicntiae biennium. Salarii loco habct a parocho
4)	J. Orožon, I., 450.
")	A. Koblar, II., 7!).
")	A. Koblar, II., 100.
')	.). Orožon, IV., a., 109.
Mnogo imenovani knez Nikolaj Mingrelski postal je generalni mujor konjiče, ki bo moral sedaj vsled tega izstopiti iz carjevega spremstva. Poglavar Varšavski, generalni pribočnik grofGurko, dobil je največje odlikovanje, Aleksander-Novskijev red zbriljanti.
„Temps" razpravlja zahtevo Nemčije, naj bi jej Turčija dovolila, da zapre bolgarska pritanišča ter si tako poišče zadoščenja za razžaljenje Rušču-škega vicekouzula pl. Lober-ja, pri tem pa objavlja zanimivo dogodbico, ki nam jasno označuje Bis-marcka in njegovo vzhodno politiko: „Med Borolin-skim shodom bili so turški pooblaščenci zelo presenečeni, ko jih je vsacega jutra obiskal Bismarck ter jim predlagal, naj se bolgarsko ozemlje zmanjša, namesto Sofije proglasi glavnim mestom Trnovo, Nemčiji pa naj se di'i na večne čase pravica, da zasede luko v Varni. Odposlanci odgovorili so mu na to, da bodo poročali sultanu o njegovem predlogu. Sultan pa je molčal, in ko ga je Nemčija slednjič prisilila, da odgovori, je rekel: ,Priznavam sicer, kako silen in nevaren sosed je Rusija; toda dolgo vrsto let ga že poznam, ne vem pa, kako bi Nemčija ravnala z menoj.' Odsihmal Bismarck ni nič več tako prijazen Turčiji." — Iz tega pa si lahko tolmačimo, zakaj da podpira Nemčija sicer neljubo jej Rusijo v bolgarskem vprašanji. Bržkone upa šo vedno, da bo smela prej ali slej zasesti kako pristanišče, in ravno sedaj jej je prav všeč, da so njenega zastopnika v Ruščuku razžalili. Bismarck hoče vtrditi vpliv Nemčije ob Črnem morji na kvar Rusiji, ktero tako ljubezujivo in prijateljsko podpira glede Bolgarije. — Poljski list „ Reforma" vpraša, ako je Nemčiji tako svet Heroliuski dogovor, zakaj pa ne priznava Dunajske pogodbo iz I. 1815, ki daje Poljakom mnogo narodnih pravic? — V Vratislavi zaprli so 27 osob zaradi socialističnih spletk, med njimi časnikarskega založnika Conrada, vrednika Geiserja in pisatelja Kasprovicza. Vsega skupaj jo sedaj 34 socijalistov pod ključem.
O izdajici, ki jo prezgodaj objavil listu „Figaro" francosko poskusno oboroženje, piše „Temps": Najprvo obdolžena tajnika sta pri tej stvari popolnoma nedolžna. Oba vojaka izpustili so tedaj iz zapora. Minister našel je pravega, uecega Aubanela, ki jo baje dopisnik tujim listom." Ta mož imel je prost pristop v miuisterstvo ter je občeval z mnogimi Pariškimi časopisi. Začeli so ga nadzorovati, pri tem pa so zapazili, da pogostoma zahaja k vred-uištvu „Figaro". Poizvodoli so neki celo, da jo dobil nagrado 250 frankov za svoj trud od tega lista. Vojnemu ministru pa niso zadostovale vse te sumljive okoliščino in sklenil je, da se popolnoma prepriča, sledeče: Na mizi neke pisarne, v ktero je Aubanel skoraj vsak dan zahajal, pustili so ležati drugo listino, v kteri se je obravnavalo o koucen-trovanji in sploh o izidu poskusnega oboroženja. V istini zginila je listina, drugi dan pa je bila v „Figaro" ponatisnena od besede do besede. Vojno ministerstvo izročilo jo to zadevo ministerstvu notranjih zadev. Ker pa je sumil minister Fallieres, da ima mož sokrivce, ukazal je policiji, da ga nadzoruje. Aubanel pa je bil prebrisan ptiček. Zaslutit je, kaj ga čaka, ter jo upihal; pravijo, da je že v Belgiji.
Iz Dublina se poroča, da je soduija zaprla tudi Mandevillea, ker jo irske najemnike hujskal zoper veleposestnike. Obravnava vršila so bo v osmih dneh, ob enem zoper Mandevillea in OBriena.
Dne 16. t. m. vršil se je v Filadelflji slavnostni sprevod industrijo. Bil jo velikansk, celo Amerika sama kaj tacega še ni doživela. Trajal jo polnih šest ur, brojij jo 40.000 osob, 10.000 konj in 1000 slavnostnih vozov, ki so alegorično predstavljali različne industrijske stroke.
„Rejterjevo izvestje" poroča iz Mešeda, da so perzijski vojaki zasledovali afganistanskega pre-tendenta Ejuba kana do okraja Daštiluta, potem pa je zginil, ne da bi vedeli, kam.
victum et a magistratu civico 100 II. Item domum propriam, lectum et satis lignorum cum stola. In-servit hic (Ptuj) per 3 annos." 8) Istega leta je odšel za župnika v Trbovlje, a 30. septembra 1020 mu je vizitator „Sixtus Oareanus, episcopus Gormanieensis" župnijo vzel. Vsled prošnjo in obljube, da bode vse ukaze vestno izpolnoval, mu jo župnija bila sicer zopet podeljena, a kor tega ni storil, kar jo bil obljubil, moral jo 7. fobr. leta 1032 župnijo za vseloj zapustiti.')
Kovač Peter Pavel „Carniolus, Labaeonsis, Ss. Theol. in I. annum Auditor," jo bil 22. aprila leta 1727 venčan „AA. LL. et Philosophiao prima Laurea."2)
Kraško v ic Janez Jurij „Civis Carniolus Labacensis, Ss. Theol. in 2. annum Auditor conde-coratus AA. LL. et Philosophiao prima Laurea Anno 1727 dio 22. mensis Aprilis bora 8. matutina."8) Poznej jo postal tudi doktor bogoslovja ter jo kapelanoval v Braslovčah leta 1732—1739. L. 1741 jo bil vikarij pri sv. Martinu v Šaleški dolini, 1. 1743—1750
") Kn<!7.0Hkolijnki nrliiv v Gradol.
') J. Orožen, IV., b., 403.
') in ") Topograpliia Ducatus Stjriao.
Izvirni dopisi.
Iz Trsta, 14. septembra. (Angleško b r o-dovje v Tržaški 1 u k i.) [Dalje.] Poveljnik cele eskadre je drugi sin angleške kraljice Viktorije. Princ Alfred (Ernst, Albert), vojvoda Edinburški, Saksonski, grof Clstorski in Keutski, je rojen 6. avg, 1844 ter ima sedaj stopinjo podadmirala v kraljevi britanski mornarici, častni polkovnik topništva in pehote, častni načelnik cesarskega ruskega brodovja druzega oddelka na Črnem morji, častni pruski generalni major; poročil se je 23. januvarija 1874 z veliko kneginjo Marijo, rojeno 17. oktobra 1853, edino hčerjo ruskega cara Aleksandra II., toraj s sestro sedanjega cara. Na brodu „l)readuought" jo princ Jurij, drugi sin prestolonaslednika princa Valeškega, rojen leta 1805, ta je sedaj poročnik kraljevo mornarice. Na ravno tem brodu je tudi princ Ljudevit Battenberški, starejši brat bivšega bolgarskega kneza; rojenje 24. maja 1854, ima stopinjo pomorskega britanskega poročnika, ter je poročen 30. aprila 1884 z Viktorijo, hesensko prince-zinjo, ki je hči veliko vojvodinje hesenske Alice, drugorojene hčere angleške kraljice Viktorije; toraj mu je kraljica Viktorija stara mati iu prestolonaslednik angleški stric.
Marquis of Lorne jo soprog priucezinje Luize izmed devetero otrok šeste hčere kraljice Viktorije. Toraj jo vseh skupaj pet visokih oseb ua brodovji zakotauem v Tržaški Inki. Izmed pomorščakov in pehote, ktere je tudi na brodovih, se jih sme vsak dan tisoč izkrcati na suho — in policijskemu vodstvu je prideljenih dvajset mož na dan za policijsko službo.
Kmalu, ko se je zvedelo, da dojde sem angleška eskadra, začelo se je govoriti po mestu, da jo bodo slovesno sprejeli, pa gotovega nihče ni vedel nič, ker je bilo zakrito vso z nekako skrivnostjo, tako, da so začeli že tudi ljudje godrnjati, kaj da na magistratu mislijo, da nič ne naznanijo, kako mislijo sprejeti goste. Počasi se je jelo pred magistratom nekaj pripravljati, posebno za razsvitljavo; napeljavah so plin na vodnjak, na sobo Karla VI. in na oba pred magistratom na velikem trgu stoječa kandelabra — v sredi vrta so napravili lesketajoč se vodnjak, in proti trgu obrnjeno stran krasi lepo rezljan obok z napisom „Salve". — In razsvitljena bodo tudi cela stran vrta proti mestni palači. — Na trgu nasproti palači so postavili tudi oder za pevce in orkester. — Koncert ima obsegati 11 točk, prva je angleška himna, ktero poje zbor — potem se bodo pa vrstili vojaška godba iu pevci.
Magistratua palača je lepo okrašena znotraj s preprogami iu rastlinami. — Godba pešpolka Aleksandra 111. št. 01, prej tukaj v garniziji, je prišla nalašč iz Pulja, in angleškim gostom na čast je bil včeraj zvečer na velikem trgu koncert in potem po mestu godba, ktero je spremljalo na tisoče ljudstva. Da se bode lažje red vzdržal, izdala je policija poseben razglas, da se sme iti na veliki trg samo od jedno strani, namreč skozi borzni trg in ulico Malcanton, na vseli druzih krajih pa samo s trga proč, nikakor pa no notri.
Včeraj popoludne že se je videlo po mestu
župnik na Vranskem, potem pa do I. 1785 župnik v Skalah.4)
Kregar Lukež, 1. 1654, 1055 podvikarij na Bizoljskcm. Vizitacijski zapisnik od 1. 1054 ima o njem: „Vicarius loci Lucas Crogar, Aluinnus collegii Mariani Oberburgi duobus annis. Saccrdos uno anno, natus Labaci, ordinatus ad Collegii Mariani Titulum; formata oi data non suni, ordinatus est Labaci. Studuit post absolutam Rhetoricam duobus annis casibus Labaci. tlabet libros praescriptos in Consti-tutionibus praeter Concilium Tridentinum. Seruit (hic ad s. Laurentium) hoc loco post festum s. Georgii, est pro interim contontus ista conditione, nt mere-atur meliorem. Quid forat ista conditio noscit, quia nondum collegit. Stolae taxa non seruatur, sod pro libitu diminuitur, nt pro missa ot Vigiliis majoribus dent tantuin 12 kr. cum alibi dentur 40 kr. uel llorcnus. In familia non habct nisi unum puerum, coquit illi vxor Aeditui, si quando hospitos adueniunt, aliis vicibus pano uiuit ot vino. Ideo profusis lacritnis potiit potius ad unum Parochum promoveri ad coope-raturam, qui factus jam maeilentus non putat, quod
poterit sie in longum continuare; uihil seminauit
-
| 4) J. Orožon, IV., a., 113 in V., 284.
mnogo uniform, tako pomorščakov, kakor tudi pešcev v rudečih bluzah in belih Čeladah, in nekteri so radovedno ogledavali mesto, drugi pa se niso mnogo zmenili no za ljudi, 110 za reči, temveč so hodili tako rekoč bolj po mestu okoli, da si dolg čas pro-ženo, bili so skupaj po štirje, pet, in skoraj vsak je imel v ustih malo kratko pipico. Ljudje so jih jako zvedavo gledali, oni pa so so hitro razšli po kavarnah in krčmah pokušat posebno Gambrinov sok. Nekteri so bili jako lepega obraza, drugim pa se jo skoraj brala tuga na obrazih, ker akoravno so vozijo „v tuje kraje, tuja mesta, in kamor jih popelje cesta," vendar nekaj jim manjka, namreč domovino megle-uega Albiona.	(Dft,j° P1''1'-)
Iz Gradca, 15. septembra. (Gurre zaprt.) Lansko leto na jesen jeli so razni časniki po vseh avstrijskih pokrajinah v nekem na videz skromnem iuseratu denar ponujati, ki se posebno na zemljišča, kakor tudi na osobni kredit lahko dobi. Kdor ga želi, uaj se zaupno obrne pod to iu to „šifro" do administracije lista. Kdor je to storil — in storilo jih jo mnogo, ki so denarja na posodo iskali — dobili so čez dva dni iz Gradca hektografovauo pismo s tvrdko: „Franz Gurre, Bank- und AVechsol-geschiift in Graz, Murgasso 11", v kteri je omenjeni „bankir" rekel, da žo dil denar. Toda ker ne pozna zemljišČnih ali oziroma osebuih razmer pro-silčevih, pošljejo naj se mu 3 gld. za informacijo. Koliko je dobil takih, ki so 11111 po 3 gld. poslali, ue vem, vem pa, da jih jo res nekaj dobil in to celo tukaj v Gradci. Denar za informacijo je mož pobral, s posojilom je pa prosilce »vlekel" od tedna do tedna, dokler se ni poslednjih potrpežljivost sprevrgla v robato postopanje iu tedaj jo Gurre rekel, da sam nima denarja, pač pa ga lahko proti dobremu poroštvu preskrbi. No, na dobro poroštvo da v Gradci vsaka banka denar iu niti treh goldinarjev za „infonnaeijo" ne zahteva. Poleg toga skubil jo Gurre posojila potrebne prosilce tudi še na ta način, da je vsakega prisilil, kdor je kako večje posojilo z njegovim posredovanjem dobil, da se je moral na življenje zavarovati za jako veliko svoto. To je Gurrč delal zato, ker je bil ob enem agent pri mnogih zavarovalnih bankah, da je od teh prisiljenih zavarovanj odstotke vlekel iu ob enem pa, če bi bil dolžnik med tem umrl, imel v rokah večjo svoto, ktero bi bil po dolžnikovi smrti na zastavljeno 11111 polico potegnil.
Kdo ve, kake sleparije je mož še uganjal, da se je mera taistih do vrha napolnila iu je minuli teden prekipela. V ponedeljek prišla je policijska komisija v Gurretovo stanovanje, kjer so napravili nekoliko preiskave, potem so pa G umita seboj vzeli in ga pri deželni sodniji shranili. Preiskava in glavna obravnava spravili bodete izvestno veli -kansko sleparstvo na dan.
Naše slovstvo.
„Šolske Drobtinice",
(Konce.)
Drugi oddelek obsega članke učiteljem namenjeno. V lepi obliki in lahko tekočem slogu slika
hactonus pro futuro Vore, ideo commendatum est ipsi, ut mittat aedituum ad Vicinos parochianos ro-gatu, ut ei exaront agros pro exigontia oechonomiae, nam libontor praestabunt et tenontur hoc praostare, si uolunt habere Ouratum, cum ipsi 11011 prouiderint, ut jumonta propria haboro possit ad agriculturam. Caoterum ut in patientia serniat ot huic loco ot po-pulo inculto faciat charitatom, ipsos instruat ot prao-cipuo post Concionem doctrinam Catechisticam ipsis tradat, oidom est pluribus commendatum. Do cura animarum an ipsa indigoat absipio examino huc missus, ipsemot dubitauit, ideo in dorotheana synodo, si uidobitur, poterit so donuo in ista causa insinuare, cum aprobatus in quadragesima pro Oberburgo ratio-nabiliter conseri possit sufficions etiam pro isto loco si sic superioribus placuorit."
O božiči 1651 jo bil v dijakona posvečen, 1053 in 1054 je kapelanoval v Gornjem gradu, 1055—1057 v Ljučah, kjor jo potom bil kratek čas vikarij. L. 1058 jo bil zopet kapelan v Gornjem gradu.')
') J. Orožon, VI., 437 in 488.
(Daljo prili.)
M,
nam najprvo učitelja - začetnika, kakoršen bi moral biti. Reči moramo, da je pravo pogodil pisatelj s tem sestavkom, Želeli bi le — in od teh nazorov ue bomo nikdar odstopili — naj bi bil v pravo razmerje postavil občevanje učiteljevo z duhovnim pastirjem, kar je premalo povdarjal. Ni namreč mogoče vspešno delovati v šoli, ako si duhoven in učitelj složno rok ne podajeta. Pouk in odgoja ne moreta vspevati, kjer ni skupnega delovanja in med-sobojne prijazne podpore. Tudi v tem bodi nam Slomšek učitelj.
Poglavje: Za koliko podpira šolska ustrah ovalu ost ali disciplina poučevanje 11 o p o s r o d 11 o ? •— sostavljeno iu raz-redjeno je prav pregledno in korenito izdelano. Lepo se bere tudi sostavek: A v a 11 c e m e n t ljudskih učiteljev, ki priporoča, naj bi se v plačne razrede razvrstile učiteljske osobe po zaslugah, starosti in značaji njihovem, ne pa dotične šole. Pisatelj meni, da bi po takoj plačilni sistemi učitelji postali zadovoljni s svojim stanom, da bi se pre-meščenje učiteljskega osobja od leta do leta manjšalo, in da bi posamezno šole ne dobilo zaporedoma najslabše, druge pa zopet nepretrgoma le najboljše učiteljsko moči. Mi se sicer ne moremo popolno optimistično izreči o tem predlogu, ali vsakako bi se na ta način uvedlo neko plemenito tekmovanje med učitelji, ki bi pouku gotovo le koristilo. Toda žal, da nam ni upati naglo tako korenitih izpre-memb. Našim poslancem pa bi bilo v istini svetovati, da premišljujejo o tem predlogu za bodoče čase godu osti.
Pospešujmo braujo dobrih bukev med Slovenci. To jo napis poglavju, ki uasve-tuje nabavo »ljudskih knjižnic" in povdarja, da naj so knjige revidirajo iu določijo za posebne razmere čitateljev. Ni vse za vsacega. — Misel izvrstna, dal Bog, da bi se na to vsaj po ljudskih učilnicah vodno iu povsod ozirali.
V sostavku: Učitelji slovenski zedi-u i m o so tesneje, priporoča pisatelj, naj bi si vsi slovenski učitelji osnovali skupen organ, v kterega bi vzajemno dopisovali, da bi bil tak list hvalevredno glasilo vsega slovenskega učiteljstva. — „Vi-ribus unitis" bi se gotovo vsestransko več doseglo, kakor sedaj, ko učitelji razkosani v dva šolska lista dostikrat ne ved6, kteremu bi so pridružili in — »duobus litigautibus" — svojo gmotno in duševno podporo podajejo nemškemu nam nasprotnemu listu.
Knjigo zaključujejo 70 strani obsezajoče praktične vaje pod naslovom: 1 z š o I e za šolo. Podajajo ljudskemu učitelju naloge v izobrazbo prostih stavkov in slovenskega pravopisa. O teh nalogah, ktere je prijavljal »Učiteljski Tovariš", izrekli so se jako priznalno že nekteri učitelji. Prav je toraj, da jih podaje pisatelj skupno svojim kolegom, kterim bodo izvestno pri poučevanji dobro služile.
Iz celo knjigo veje ljubeznjivi in praktični duh Slomškov. Prebirali smo jo z veliko zanimivostjo in s posebnim veseljem jo priporočamo vsem, ki se pečajo z odgojo mladine. Dokler bode Slomškov duh živel med nami, ni so bati, da bi se odgoja naše mladine pokvarila. Vzemite knjigo v roko učitelji in duhovniki, berite jo pazno, sad ne izostane 1 K sklepu le šo željo : Bog nam daj pisateljev iz Slomškovo šolo! . . . Knjiga so dobiva pri založniku in v bukvarnah za l gld.
„Pannonica. — Spomeniški listi."
Svojim prijatoljom ostavil Dav. Trstonjak. Založba pisateljeva. — Tisk tiskarno družbo sv. Mohora v Oolovci 1SS7.
Pod tem naslovom je izdal slavni naš pisatolj č. g. D. Trstenjak lično knjižico povodom svojo sedemdesetletnice. Vsebina knjižici je: I. Etnografske razmere v nekdanji Panouiji od pradobo do rimskega gospodstva. II. Ka|xov — Camum ime za pivo pri starih Pauonih. III. Panonskonoriška boginja Ad-sallutta. —• Neštevilno razprave Trstenjakove, ki jih je priobčil po raznih naših listih in letopisih, preiskujejo temno zgodovino našega naroda. Starino-slovec pri stvareh, za ktero so navadni izobraženec no zmeni, postoji, premišljuje, preiskuje, zbira ver-Ijivih dokazov za svojo trditev in tako pojasni marsiktero temno stran davno preteklosti. — Kolikor bolj prebiramo in pretohtujomo raziskavanja svojega slavuoga učenjaka, toliko bolj se uverujemo o resničnosti prvopesuiškega vsklika slovenskega: Od prvega tukaj Strmujo moj rod, Čo vo kdo za drnjga Naj rooo, od kod?
Prečitaj to knjižico, utrdila te bo še bolj v ljubavi do roda i doma. — Slavljeucu pa želimo, da bi šo dolgo vodil pero v poslavljenje domovino slovenske, ktero 011 ljubi presrčno.
V predgovoru piše pisatelj: »Leta 1837 sem začel slovenski pisati, toraj je preteklo petdeset let mojega literarnega delovanja. Jaz sem pisatelj malega naroda, toraj se ne morem ponašati s stoterimi knjigami, kakor Kraszevvski, dasiravno nisem bil manj delaven iu nisem manj ljubil svojega naroda. Poskusil sem se kot pesuik, novelist in humorist; kot mytbo-, lilo- in arheolog, spisal sem zgodovinske razpravo, uatisuene v naših slovenskih, tudi v nekterih nemških časnikih, mnogo mojih spisov jo našlo priznanje, marsikteri članki so že zastareli, ker znanosti napredujejo. — Errando didici.
Kot sedemdesetleten starec ne bodem več mogel krepko peresa voditi, naj me uadomestujejo mlajše moči in v ljubezni popravljajo, kjer sem se jaz zmotil. Gradiva jim zapuščam obilo. Bog varuj slovenski narod!"
Domače novice.
(Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda) naznanja vsem čč. podružnicam, da jim v kratkem razpošlje „Vestnik", kteri naj slavna načelništva blagovole razdeliti čč. družbenikom ter drugim rodoljubom, da jih tem več pristopi ter s svojimi, če tudi malimi doneski podpro to šolsko družbo. Naj bolj primerno se to utegne zgoditi o priliki občnega zbora ali kako podružnične zabave ter se tako združuje utile dulci.
(Veselica St. Peterske podružnice) privabila je včeraj toliko občinstva na vrt Schreinerjeve pivarne, da je bil tudi najmanjši prostorček zaseden. Med navzočimi zapazili smo gg. cesarskega svetnika Iv. Muruika, dr. Vošnjaka, dr. Zamika i. dr. Vrt ozaljšan je bil neštevilnimi zastavami in zastavicami, razsvitljevali so ga pa raznobojni lampijoni. Veselični odbor potrudil se je po svojih močeh, da doseže sijajen vspeh v vsacem oziru, in radostnega srca konstatujemo, da se mu jo to tudi posrečilo v polni meri. — Gosp. Valentinčič razjasnil je v svojem nagovoru priprostimi besedami pomen Ciril-Metodovega društva ter povdarjal, da je treba podpirati združenimi močmi društvo, ki ima tako blag smoter in kojega geslo je: Vse za vero, dom, cesarja! Občinstvo sprejelo je nagovor živahnim odobravanjem. — Gospodičini Zorka .,*.,. in Josipina .,*.,. deklamovali sto jasno in gladko ter dokazali, da ste vzgojeni v narodnem duhu in da ste popolnoma vešči krasni, ljubko doneči materiuščini. Starišem tacih hčera pa moremo le častiti. — Pevsko točke izvajal je »Slavec" precizno; čisto in krepko razlegali so se glasovi iz čilih grl vzlio ne posebno ugodni akustiki. Občinstvu je posebno ugajala gosp. Stegnarjeva »Slavec in pevec", solista gg. Pavšek in Perdan pa sta pokazala, dasta v isti ni »slavca in pevca". Tudi v Vašakovem čveterospevu »Stanak" se je odlikoval g. Pavšek, kojemu se vidi, da ga ni zastonj poučeval v petji minulo jesen g. Grbič. Grbicev zbor »Slovanski brod" je težka in utrudljiva skladba, a blizo 40 pevcev broječ zbor nadvladal ga jo z lahkoto ter ga gladko izvršil. Vsaki točki sledilo je burno ploskanje, prikipelo pa je do vrhunca, ko je nastopil gosp. Meden ter svojim silnim iu veudar milim glasom očaral poslušalce v Ipavčevi »Slovauski pesmi". Skladba sama pa je tako srečna ter sega tako v srce, da smelo trdimo, kdor jo je enkrat čul iz Medenovih ust, »on po tebi hrepeni, oj slovanska pesem ti!" Občinstvo ni mirovalo, dokler ni naš slavni »slavec" dodejal še Ipavčeve »Prošnje" in »Domovine", llvala in čast g. Medenu in »Slavcu", ki sta vsikdar pripravljena sodelovati ondi, kjer se gre za korist in prospeh narodnega napredka. V nekako plačilo pa naj bodo »Slavcu" besede navzočega Zagrebškega gosta in slovenskega skladatelja g. Stockl-a: »Nikdar bi si 110 bil mislil, da je v Ljubljani mogoče delavsko pevsko društvo, ki bi imelo toliko vspoha v tako kratkem časi!" — Ako šo dostavimo, da zuaša čisti dohodek »kroglih 17o gld., dokazali smo, da sm6 biti St. Peterska podružnica ponosna na tako povsem dovršeno veselico.
(V gimnazijo Ljubljansko) se je letos vsled nemilega višega ukaza vsprejelo samo 817 (lani 840) učencev, ktere bo v 19 razredih podučevalo 31 uči-
teljev. Dovoljena je v VIT. šoli paralolka, in tako sta brez osme — na gornji po dva, na spodnji so po trije razredi (a nemški, b in c slovenska). Profesorja H e i n r i c h iu K e r m a v n e r, lani zarad boloh-nosti v počitku, sta zopet vstopila in ua mesto Nod-veda prišel jo profesor W a 11 n e r. Na tako množili gimnaziji je g. ravnatelju Š u m a n u odmerjen za pomočnika v uredovanji profesor Pavlin. Pisar-jenja tii in tam dokaj sitnega je po novih določilih profesorjem naraslo vsaj za polovico več nego v prejšnjih letih, kar je javaljne v pospeh pravemu znanstvu!
(Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 20. septembra 1887 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Finančnega odseka poročilo: a) o nakupu Andr. Trškanovega posestva Karolinški dvorec na barji, za ljudsko šolo; b) o premembi prodajnih pogojev za mestno zemljišče okoli deželne posilne delavuice; c) o prodaji 400 □» mestnega sveta ob Poljanski cesti Janezu Črnetu; d) o nakupu enega dela Josip Bokalovega vrta na sv. Petra nasipu za razširjenje ceste. _ 3. Stavbinskega odseka poročilo o razdelitvi parcele št. 100 v katastralui občini Poljauski na stavišča in o stavbinski črti za novo otroško boluico. — 4. Policijskega odseka poročilo: a) o računih za zdravila mestnim ubogim 1880. leta; b) ob vdeležbi mestne občine Ljubljanske pri VI. mednarodnem kongresu za higijeuo iu demografijo, oziroma pri zboru za statistiko avstrijskih mest. — V. Poročilo odseka za olepšavo mesta: a) o prošnji drsalskega društva za dovoljenje glede gradnje paviljona ua drsališči pod gradom Tivoli; b) o nasvetu, da je za boljše oskrbovanje mestnih nasadov nastaviti vrtnarskega pomočnika. — Tajna seja. V tajni seji pride ua vrsto: Poročilo o stalnem nameščenji mestnih živinozdravnikov v klavnici. Oddaja službo otroške vrtarice. — Razven tega je za tajno sejo oglašenih jednajst poročil finančnega odseka in dve poročili stavbinskega odseka.
(Javna tombola) na korist meščanskemu bolniškemu društvu in za novo poslopje „Elizabetišča" vršila se bo v nedeljo popoludne dne 2. oktobra ua Kongresnem trgu.
(Sv. misijon) pričol se bo 22. t. m. pri svetem Gregorji. Vodili ga bodo čč. oo. lazaristi iz Ljubljane.
(Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 13. snopič.
(Odlikovan rojak.) G. J. Z a d nikar, trgovec s steklovino v Gradci, sin Ljubljanskega pasarja g. Zaduikarja, dobil jo na Liuški obrtuijski razstavi veliko srebrno častno medalijo za razstavljene akvarije in sobne vodomete. G. Zaduikar ima v tej stroki res jako mnogo različnega in zanimiviga.
I Vabilo, j Oesarjovič Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer imolo bo letošnji jesenski občni zbor v Trbovljah v nedeljo 25 sept. s sledečim obravnalnim vsporedom: 1. Poročilo ravnateljstva; 2. Govor g. Fr. Praprotnika: Spravljanje iu uporabljanje sadja; 3. Predlogi in nasveti. K obilui vdeležbi vabi sadjerejce in prijatelje sadjarstva odbor.
(Ušla sta) dva vjetnika iz Celjske c. k. okrožno ječe, o kterih trdijo, da sta jako nevarna. Prvi je Martin 11 e z j a k , drugi pa F rane Dr e m e 1. Predrla sta zid, skozi luknjo položila na nasprotni zid sosedovega dvorišča posteljno desko, po kteri sta zlezla ua zid, s zidii na sosedov vrt in od tod po svetu. Niti sledu ni za njima, kam bi se bila obrnila.
(Iz Trsta.) S sedanjim šolskim letom pričelo se bo neki ua tukajšnji gimnaziji poučevanje slovenščine v vsakem razredu posebej, pa učnih moči primanjkuje, in nikdo so ue zmeni za to. Došlo jo višjo povelje, naj se združita dva razreda, ako bo v jeduem razredu premalo učencev za slovenščino. Nadalje je došel ukaz, da so dijak ne more učiti slovenščino in italijanščine, kakor jo bilo doslej, temveč samo jeden teh jezikov. To bo gotovo na škodo sloveuskijnarodnosti. Kaj pa društvo „ Edinost"? — Mestni zbor so jo vendar enkrat opekel pri pravosodnem ministru zaradi slovenščine v zem-ljiščnih knjigah; niti pritožil se ne bo, ker jo ministrova naredba vtemeljena po § 10. drž. tem. zakona. Advokati Tržaški posvetovali so bodo 24. t. m. o tej zadevi. — Zgradbe v Tržaškem pristanišči prevzel jo podjetnik de Cecconi, ki je od proračuna v znesku 3,022.760 gld. 53 kr. odpustil 8-2°/0. V*Štirih tednih pričeli bodo delo. — Zlo-
glasna „Alabarda" je nehala izhajati. Tega lista je bila glavna naloga, da je grdil in napadal vse, kar je avstrijsko, posebno pa slovansko..
(O Uurretu) izjavljajo se Graška zavarovalna društva jako neugodno. Pravijo, da jim jo bilo že več časa njegovo nepošteno ravnanje znano in so zarad tega vse njegove zavarovalne ponudbe odločno odbijale. Gurre se je večinoma pečal z inostranskimi zavarovalnicami.
(Izvoz žita) iz Ogerskega preko Pragerskega na Nemško in v Švico po Arlski železnici se je v novejšem časi prav obilno pomnožil. V zadnjem časi prišlo je dan na dan po šest izrednih tovornih vlakov iz Ogerske ua Pragersko postajo; napolnjeni so bili s samim žitom.
(Volapllk), znani svotovni jezik, pričel se bo poučevati tudi v Gradci. Dne 1. oktobra odpre dotični kurs neki g. S c h a c h e r m a y e r , član in odbornik trgovskega društva „Mercur". Pravijo, da veletrgovina čedalje bolj pogreša skupen jezik. Da to doseže, hoče se menda volapilka posluževati. Do sedaj je na celem svetu že 120 volapilških društev, ki imajo devet časopisov v volapiiku pisanih. 130.000 ljudi že ta jezik razume. Težak pač res ne more biti, kajti Graško volapUško društvo, ki se ravnokar ustanovijo, misli ga zmagati v dvajsetih urah; deset ur namenjenih je slovnici, ostalih deset pa konver-zaciji. Volapilk je menda že po celem svetu raz-širjon. Celo na Kitajskem ima že svoje prijatelje. Pri latinščini človek dve leti potrebuje, preden si dobro v glavo vtepe vse deklinacije iu konjugacije, ki so stebrovje, na kterem stoji jezik. Pri volapiiku naučiš so menda vsega tega v dveh, k večjemu treh urah. To bi bilo pa že vredno poskušati.
(Hrvatski sabor) je imel v soboto 11 sejo. Na dnevnem redu je bila volitev zastopnikov v ogerski državni zbor. Izvoljeni so v zbornico magnatov trije in v zbornico poslancev 40. Opozicija ui oddala volilnih listkov. — Nato je interpeloval vlado poslanec dr. Vrba nič o postopanji upravnih ogranov pri volitvah, poslanec Jakčin o nepostavnostih, ki so se vršile ob volitvi v Kostajnici. Konečno je bil „stanto sessione" zapisnik prečitan in overovljen, ter seja zaključena. Prihodnja seja bo 7. nov. t. 1.
Razne reči.
slovenskih poslancev, in da so preide v opozicijo s Čehi zoper Gauča, kar poraenja njihov izstop iz 11ohenwarthovega ali slovanskega kluba.
Deva, 19. septembra. Cesar ogledal sije včeraj grad Vajdahunyad potom pa v Devi sodni dvor, muzej in cerkve. Narod ga je povsod navdušeno pozdravljal. Oesarjovič pripeljal so je včeraj zvečer. Prisrčno pozdravljen.
Dunaj, 18. septembra. Državni zbor sklical se bo začetkom druzega tedna meseca oktobra.
Berolin, 19. septembra. .Kal no ky vrnil se je včeraj na Dunaj.
Pariz, 19. septembra. Boulanger ogovoril jo včeraj v Saintgalrnienu častnike ter jih nujmo pozval, naj tudi v bodočo nadaljujejo ofenzivno taktiko. Hudodelstvo jo, pravijo, da je ravno sedaj prišla ura razoro-ženja evropskim narodom. Sovražniki Francijo vedo, da dežela noče imeti po nobeni ceni miru.
Umril ho:
10. septombra. Alojzij Knipic, dolavčov sin, 8 dni, Karolinška zemlja št. lil, Trismus.
VrcHicnsko sporoHlo.
g Cas S t a n j h	g ^
--V o t o r	V r o m o m ?
niiHvnvn n iu "»komoru toplomera	o*•
opazovanja v raw po'Col!S,Jn	a g
17,'u. zjut.l 4-10 2	brozvot.	megla
17 8. u. pop. 738 28 +22-2	si. vzh.	jasno 0 00
_ 9. u. zvee. 739-28 +15-0	si. vzh.	jasno_
7. u. zjut.l 739-74 +14 0	si. svzh.	oblačno
18.2.u. pop. 730-00 +20-0	si. svzh.	del. jasno 0 00
9. u. zvoe. 739-06 +14-2	si. vzh.	sk. jasno
—	Dobro mu jo je zasolil. Mlad gizdalin prazne glave bil je nekdaj v družbi znanega filozofa Schleiermacherja. Ilvalisal se je mnogo s svojim prostim duhom, Schleiermacher pa se je v njegovi jjližini stoječ smehljal mlečnatemu mladiču, češ, pomilujem te! Naenkrat se obrne ta proti modrijanu z besedami: „In jaz ne verujem v Boga, ker ga še nisem nikdar videl!" — „To načelo uporabljam tudi jaz glede Vaše častite osobe", odgovori mu Schleiermacher, „ker tudi jaz ue verujem v Vašo pamet, koje do sedaj še nisem zapazil."
—	Vsikdar trgovec! Slabo oblečenemu možu, kojega žena je bila vedno bogato opravljena, rekel je prijatelj: „Ljubi moj Jeftiuovič, med Vašo in Vaše ženo obleko je pa pač prevelika razlika, kajti oni je vedno tako elegantno in dragoceno oblečena!" — „Glejte, ljubi barou, mi dva repre-zeutujeva hišo; žena moja oblači so po žurnalu, jaz pa po glavni knjigi.
—	Po noč na burka in slovstvo nos t. V znani arabski zbirki pripovedk „Tisoč iu ena noč" pričenja se vsaka pravljica z enimi in istimi besedami : „Ljuba sestra, ako ue spite, povejte mi eno onih krasnih pripovedk, kojih Vam jo toliko znanih". V francoščino prevel je to zbirko prvi neki Gallaud, ki je v tej izdaji tudi obdržal zgorajšnji stereotipni uvod. Hitro je pošla knjiga in založnik pripravljal jo ravno drugo izdajo. V neki mrzli noči iste dobe vzbudil ga je iz sladkega spanja zvonec; odprl jo okno ter prašal, kdo da jo in kaj da zahteva. V plašč zavit neznanec pa jo zaupil: „Ljubi gospod Gallaud, ako no spite, povejte mi eno onih krasnih pripovedk, kojih Vam je toliko znanih". Mož zaprl jo okno ter so čmeren vlegel v posteljo. Drugo jutro pa je bilo prvo njegovo delo, da je prečrtal v rokopisu dolgočasni in enakomerni uvod, ki ga je motil minulo noč v prijetnih sanjah.
Telegrami.
Ptuj, 19. septembra. Shod volilcev obilno obiskan. Poslancu Gregorcu donelo burno odobravanje, izrekla se jo zahvala in popolno zaupanjo kazočemu potrebo, da so konča sedemletna brezuspešna hlapčevska politika
uno h. zjutraj mogla, coz dan jasno. Line 18. dopoludne nekoliko oblačno: popoludno in zvečer skoraj jasno. Srednja temperatura 15-7" in 16-7° O., za K)" in 2-ii" nad normalom.
)SJ>MMMJBS^h i>orxiu.
i Telesrratleno poroči lo.) HI. septembra.
Papirna renta 5<;i po 100 gl. (s 1(5»;, davka) SI	gl.
S roboma „ 5% „ 100 ., (s IQ% davka)	82	.,
4 "/o avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112 „
Pap rna ronta, davka prosta......96	„
Akcije avstr.-ogerske banke......880
Kreditno ak.ijo ..........281
London.............120	„ —
Srebro ..........................—	„ —
Francoski napoleond....................9	„ 95'
Cesarski cekini......................5	„ 94
Nemško marko...........01	r 52'
Tržne cene
dne 17. septembra t. 1.
25 kr. 65 „ 00 „
00
gl.|kr.	_	gl.j kr.
Pšonica, liktl. ...	5	85	Špeli povojen, kgr. .	— j 64
Kož, „ ...	4	3!)	Surovo maslo, „ .	—190
I Ječmen, „ ...	3	2B	.Injeo, jedno „ ,	— 2°j
I Oves, „ ...	2	00	Mleko, liter . . . .	— S,
I Ajda, „ ...	4	22	Govejo meso, kgr. .1	— 64
Proso, ..........3	90	Telečjo .....— 50.
I Koruza, „ ...	4	BB	Svinjsko „ „ .	— 60|
i Krompir, „ ...	2	23	Koštrunovo ,, „ .	— 30;
j Leča, „ ...	12	—	Pišaneo.....— 40
Grah......13	—	Golob .....- 16
Fižol, „ ...	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2 OB
Maslo, kgr. . 1	—	Slama, „ „ , .	1 50j
Mast, „ .	—	66	Drva trda, 4 □ mtr.	0 20
Speli svož, „ •	—	00 „ mehka, „ „	4
IdlllHorSlICT.
Gospodarski list s podobami.
Stev. XVII. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino:
Vinska stiskalnica. Nova shramba za sadje in zelo-njadi. — Pouk gospodarjem, zlasti mladim, ki prične gospodarili. — Kako ravnati s zrnjem mod mlatvijo in po mlatvi Vplivanje časa sojatvo na pridelke. — Razno reči. — Gospodarsko novico — Vprašanja in odgovori. — Uradno vesti e. kralj, kmetijske družbo kranjsko. — Tržno cene. — Inserati.
..Kmetovalce" izhaja dvakrat na mesoo na celi poli, ter slano za eelo loto 2 gold. Gg. učitelji in šolsko knjižnico dobivajo list za polovico cone.
(16) ■ ■ ■ « i priobčoni v „K m o t o v a i o u" i m aj o najboljši v s p o h , kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmoenih krogih. Zelo priporočljiv jo ..Kmetovalec" za objavljonja pri nakupu ali prodaji Jfr-gospodarskih pridolkov, izdelkov ali potrebščin. L t
"fcf	y V^^	L—i.—g—. rfj
Služba župnega organista,
ki je ob onem tudi cerkovnik župne cerkve v Št. Lamperlu, jo'
izpraznjena. Službono ponudbo sprojoma A.nto« llor(M>, župnik, St. Lamport pri ZngorJI na Savi.	(2)