porazirili ozke meje kavarnikega leposlovnega patriotizma, povzdignili knjievnost na nivo absolutne vrednote in dvignili prapor lepote, kot svoje znamenje. To so Crnjanski, Milii, Vinaver, Andri, Ma-nojlovi, Krklec, Kovaevi i. dr. V naslednjih poglavjih govori Ratkovi o Vinaverju in Buliju, in v zvezi z njima o pelegiriki, materialistini dialektiki in kameleonstvu, uvajajo itatelja v razumevanje intelektualnega konstruktivizma. Izmed mladih dramatikov je tu omenjen Duan S. Nikolajevi, igar Volga, Volga je povzroila mnogo kritik, ugibanj in dvignila na dan mnogo problemov nove drame. Slede poglavja o R. Draincu, idealistinem razbojniku, o novih romantikih, o dadaistih, o zenitizmu, ki smatra Novi Balkan kot samostojni esti kontinent, o velikem brezdomcu Ujeviu, o nadrealistih Vuo, M. Risti, Dedinac in dr., itd.
Takih zbirk esejev in rtic pri nas ne poznamo, dasi opravljajo vano nalogo k doprinaanju lite-rarno-zgodovinskega gradiva. Seveda priujoa broura nima nikakega namena podajati znanstveno tone ugotovitve, saj bi bilo to nemogoe ob snovi, ki je vsa e valovita in v razvijanju, vendar pa je mestoma preoit asnikarski ton, ki ga oznauje neurejenost snovi in naglica, s katero je avtor ponekod izvril svoje skice.
Vzporedno z Ratkovievimi ,utanji moramo uvrstiti Lica i Maske Velibora Gligoria (Beograd, 1927), ki je znan kot meditativen in dovolj neodvisen kritien duh. V priujoi zbirki lic nas seznanja s estorico pomembnih srbskih knjievnikov prejnjega rodu, od katerih stavlja velikega pripovednika Boro Stankovia na prvo mesto. I. Vojnovia oznauje kot mojstra inscenarija in stilizacije, kot tipinega artista, ki je v tem soroden liriku Jovanu Du-iu, umetno pofrancozenemu dekadentu. V vrsti elitnih intelektualcev je tudi Milan Raki, ki je prav tako znailen zastopnik predvojne generacije, zaverovane v neivi jen jskost umetnosti po vzorcu za-padnih dekadentov. Zbirko zakljuuje tudija o kritiku Lj. Nediu, ki je imel svoj as moan vpliv na knjievnost kot propovednik etine umetnosti.
Miran Jarc
Iz tujih literatur
Nemko slovstvo
Benedikt Momme Nissen: Der Rem-brandtdeutsche Julius Langbehn. Freiburg i. Br., Herder & Co., 1927.
Ta knjiga nam rie ivljenje in duevni razvoj nedvomno ene najzanimivejih osebnosti nemke polpreteklosti. Z duhovnimi potrebami in prevrati nae generacije jo vee toliko niti, da priporoamo vsakomur, da se seznani s tem izrednim pojavom. Knjiga je po svoje neke vrste pendant druge zanimive Herderjeve knjige Unruhe zu Gott, ki jo je kot izpoved o lastnem ivljenju in izpreobrnjenju napisal pred leti beuronski benediktinec Verkade, le da to pot ne govori junak sam, ampak njegov prijatelj in ker je knjiga akt prijateljstva, ji ne manjka neke toplote in osebnostnega temperamenta, ki nam loveka najbolj priblia.
Julius Langbehn (18511907) je junak te knjige. Po rojstvu severni Nemec iz vzhodnega Hollsteina, po
univerzitetskih tudijah zelo iroko izobraen, po pravem tudijskem poklicu pa arheolog in umetnostni zgodovinar, si Langbehn ni nikdar ustvaril stalnega poklica, se je kljub temeljiti pripravi izognil strokovno znanstveni karieri in je svoj vek preivel kot lovek, ki ivi samo enemu velikemu cilju, ustvariti ivljenjsko delo, ki naj bi postalo po njegovem zamislu osnovnega, naravnost revolucionarnega pomena za nemko kulturno sodobnost. Delo, ki ga je zmogel samo neodvisen duh, ki je rtvoval za to svobodo vse udobnosti ivljenja, ki bi se jih bil sicer lahko posluil, je njegovo glavno delo Rembrandt als Erzieher, ki je izlo leta 1890. in doivelo e v prvem letu 30 izdaj. Z jarko lujo brezobzirne kritike je posvetilo na vsa podroja takratne nemke kulture in oznailo njih slabe strani, dvignilo klic po temeljiti reformi in jo tudi nakazalo ter postavilo kot ideal pravega Nemca, slikarja Rembrandta, ki je po njem zgledno vloveenje nemkega znaaja. Delu za splonost vzporedno gre pri Langbehnu, ki so ga odslej imenovali der Rembrandtdeutsche (delo je izlo anonimno), delo za njega osebno izpopolnitev, ki jo je kronal leta 1900. s prestopom v katoliko Cerkev. Knjiga njegovega ivljenja se ita kot zanimiv psiholoki roman. Znane osebnosti polpretekle nemke kulturne zgodovine se pojavljajo na pozornici ob naem junaku: slikarji Wilhelm Leibl, Kari Haider, Hans Thoma in dr., umetnostni zgodovinarji Corne-lius v.Gurlitt, Woldemar v.Seidlitz, W.Bode itd., predstavniki politine in duhovne Nemije kakor Bismarck in Fr. Nietzsche ter nam kolikor toliko blinji avstrijski parlamentarec, Alexander v. Peez, ki je Lang-behna povabil k sebi v Vrbo (Velden) ob Vrbskem jezeru. Koroko je napravilo nanj ogromen vtis, ki ga je izrazil takole: e ne bi se glasilo presentimen-talno, bi dejal, da sem srce izgubil na Korokem. Ni sicer ravno tako hudo, toda malo manjka. Cerkvice na gorah so me oarale; takega pragermanskega duha nisem nael e nikjer. Kakor so mi Benetke najbolj sorodno mesto, ki sem ga nael, prav tako mi je Koroko najsorodneja deela. Plemenito mesto in kmetska deela. O drugem obisku na Korokem v Beljakih Toplicah pie njegov prijatelj na str. 231: Kmalu sva s Hiltvjem zautila, da vplivajo isto katolike pokrajine na trudne ljudi nekako pomirljivo: Tu ne vidi neprestane gonje za delom, palice gonjaa, ampak ivljenje, ki nudi tudi najmanjemu iz ljudstva ve kakor golo delo.
Posebno plodovito in intimno je bilo Langbehnovo veletno razmerje do znanega rottenburkega kofa W. v. Kepplerja, katerega znana reformna pridiga leta 1902. o reformnem katolicizmu je nastala ob direktnem sodelovanju Langbehna, njegova slavna knjiga Mehr Freude pa po L.-ovi pobudi.
uvstvovanje in okvir delovanja Langbehna sta sicer specifino nemka, osebnost pa, ki se nam po njem odkriva, ter osnovna tendenca njegovega dela in razvoja sta tako obeloveki in danes naravnost aktualni, da moreta le koristiti tistim, ki se bodo seznanili z njima. Frst.
Univ.-Prof. dr. Franz Grivec: Die heiligen SlaVenapostol Cvrillus und Methodius. Zaloba: Aca-demia Velehradensis, Olomouc und Matthias-Griine-wald-Verlag, Mainz, 1928.
284
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si