Številka 71. Trst, v ponedeljek 12. marca 1906. Tečaj XXXI. ^ Izhaja vsaki d mi 'uHi ob nedeljah in prazuikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob uri zjutraj. r*-amifne iicfiike »e prodajajo po 3 nvi (ti stotink) * u nogin lolakarnah v Tr«tu in okolici, I.jubljaDi, GoiIci. Kranju, 1'etru, Sežani, Nabrežini, hsr. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Pontojui, l»onibergu, Solkanu itd. <'rne atlasov računajo po vrstah (široke 73 uim, visoke t , djqii; za trgovinske in obrtne oglase po stot. ; za o.-mrtnice. zahvale, poslanice, rglase denarnih zavodov po iO stot. Mala oznanila po 3 stot. beseda, najmanj pt po 40 stat. — < >gluse sprejema in^eratni oddelek uprave R iino-V. — Flučuje se izključno le upravi . Edinosti". Edinost G asiio političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč J Naročnina znaiia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K. — Na naročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati la upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorglo Gulatti IS. Edinost« da bi pač ne imelo ničesa proti osebi gosp. Jakoba Štoke, kakor taki. Nasprotno priznava velike zasluge, katere si je stekel gosp. Stoka za narodno in gospodarsko vzbujo ra Kontovelju ter priznava, da se je v prvi vrsti zahvaliti neumornemu delovanju gosp. Jakoba Stoke, da zavzemajo Kontoveljci tako mesto v na^i narodni organizaciji. Razumljiva je torej in hvalevredna želja Kontoveljcev skazati svojemu zaslužnemu sovaščanu svojo hvaležnost in zaupanje s tem, da bi ga volili v mestni svet. A gosp. Jakob Stoka nima le zasluge za Kontovelj, on ima tudi velike zasluge za mestno Slovenstvo, katere si je stekel s tem, daje povspel »Dramatično diuštvo« v Trstu na ono stopinjo, na kateri se isto nahaja danes. Brez njegove neumorne delavnosti in požrtvovalnosti bi »Dramatično društvo« ne bilo doseglo te stopinje, a istotako je gotovo, da ga to društvo pri današnjih razmerah ne more pogrešati. Posledica izvolitve gosp. Stoke v mestni svet bi pa bila, da bi moral isti opustiti delovanje v tem društvu, katero spolnuje tudi važno nalogo v naši narodni organizaciji. Radi tega prosi politično društvo zavedne kontoveljske volilce, da doprinesejo skupni stvari to žrtev, da odstopijo od nameravane kandidature in to tem več, ker sam gosp. Štoka to želi v interesu stvari ter da se pokore narodni disciplini. Govoreč o disciplini govornik ne misli vojaško disciplino . katera prihaja od zgoraj samovoljno, nego disciplino, katero si moramo naložiti sami, da pomoremo skupni stvari do zaželjenega cilja. V imenu take d! cipline predlaga kandidatom za IV. okraj gosp. Alojzija Goriupa iz Prošeka, ki je že častno zastopal ta okraj in kateri ni bil kandidiran v zadnji volilni perijodi vsled lastne želje. Za g. Dr. G. Gregorinom oglasil se j je na to za besedo gosp. Anton Sta-,rec s Kontovelja, kateri je v imenu kontovcljskih volilcev izjavil, da se isti, ( uvrižuje tehtne razloge navedene od pred-govornika in pokore se želji gosp. Štoke samega, kakor tudi narodni disciplini, udajo želji izraženi od predgovornika ter I da sprejmejo kandidaturo gosp. Alojzija Goriupa. Gosp. Jakob Štoka, ki se je tudi udeležil shoda, zahvalil se je predgovorni-kom na laskavih besedah in priznanjih za njegovo delovanje na narodnem polju ter obljubil, da bode tudi v bodočnosti po svojih močih deloval v prid svojih dragih ^ sovaščanov in na korist narodne stvari v ; mestu samem, kakor dosedaj. Kandida-! ture ne more sprejeti, ker bi moral v tem slučaju opustiti delovanje na polju drama tike, katerej se je posvetil. Priznanje na tem polju in čast, katero mu skazujejo tržaški Slovenci rad deli se svojimi sovaš-čani, katere poziva, naj podredijo svoje i osebne želje skupni koristi. Govorila sta še gosp. Valentin Cfbic • s Prošeka in Anton Starec s Kontovelja, ' na kar je bila po zaključnem govoru gosp. 'Dr. G. Gregorina enoglasno sprejeta kan-[ didatura gosp. Alojzija G, o r i u p a za VI. volilni okraj. Socijalističen volilni shod se je vršil včeraj od */41, do 2. ure pop. v gledališču Politeaina Rosseti ob ogromni udeležbi. ; (rovornika Valentin Pittoni in odvetnik Dr. Puecher sta ostro napadala Progressovo in novo ljudsko stranko. Dr. Puecher je v dolgem govoru razvijal socijalistični komunalni program ter zavračal trditve Pic cola, da je program socijalistične stranke že deloma izvršen deloma proučen od : vladajoče stranke, odnosno, da je oni del ■ socialističnega programa, ki se peča z davki ncizvršljiv. Koncem je predložil Valentin Pittoni socijalistične kandidate za III. volilni razred, med kojimi se nahajajo večinoma občinski in poštni uradniki, zdravnik Dr. Si-nigaglia in odvetnik Dr. Puecher. Govornik je zatrjeval, da je zmaga socialističnih kandidatov skoraj zagotovljena. S tem, da so socijalisti postavili 12 kandidatov za Prokletstvo. '/-z .
  • vin*ki roman Avgusta Šenoe. in dovršil I. E. Tomlć. Trevel M.^C —č. je oglasil = Kri bo tekla, mladi gospod ! den konjenikov v bližini Stankovi. Gričani se zbirajo na vseh straneh in zdi se, da nam z lepa nič ne dado — Ho, to je tisto česar si najbolj ženi tudi jaz ! je odrezal poročnik, lopnivši ezno s. roko ob ročaj svojega meča. Krvi bi želel — te gnjusne gričanske krvi. Ali se bojiš spopada ? — Eh, ne bojim se, gospod, je odgovoril konjenik, saj to ne bi bil prvi moj -popad, ali moglo bi se slabo izteči za nas. — /a nas, kako i" ! je zakričal Stanko, i'otem morate biti plašljivci. Ali glejte na me, se je obrnil sedaj proti svoji četi. Kdor bi le pomislil na umaknitev, pogine pod mojim mečem. Konjeniki, začu vsi odločne besedevi krvniki očeti zapovednika, so zagrabili čvrsteje za vito kopje in čakali na nadaljnje zapovedi Plamtečim očesom se je začel sedaj Stanko ozirati na vse strani. Kamor-koli Nad Ijeval Je vrg^ oko, povsodi je videl vrvenje in ljudij, oboroženih s kopjem, loki in sekirami. V srednji ulici, kjer je stala hiša /A-vana Benkoviča, se je zbrala naj veča gruča meščanov, med katerimi je v prvi vrsti se stal čestiti Živan opasan z mečem in držeči ojstro helebardo v levi roki. — Tu je nekje hiša mojega hudodelca ! si je mislil Stanko in je, vzravnavši se na konju, pogledal po vrsti hišic, ki so se raztezale proti dvercem. Oko mu je obtičalo na hiši, pred katero je bil mal vrtić in ki je bila vsa opletena z bršlja-nom. To je, to mora biti hiša Živanova ! — je govoril poročnik sam seboj v prita-jevanem ganotju — Tu sem — sedaj se spominjam živo — preiivel prvo dobo svojega detinstva — tu so skrbeli za-me, objemali in poljubovali — a jaz nisem vedel, da je to vse le hinavstvo, laž, da so ti objemi satanske mreže, ki me drže v njih, a poljubi kačji strup — — —. Ha, raije^i ia nisre!;ae ma- III. volilni razred ter ostro napadali na shodu novo ljudsko stranko (parttto popo-lare) je seveda definitivno odklonjen vsak kompromis mej tem dvema strankama. Slovenski voliici III. razreda naj se za sedaj ne vežejo na nobeno stran ter naj počakajo parolo političnega društva »Edinost«, katera se objavi najkasneje v sredo zjutraj. Kdo žali ? Kdo izzivlje ? Prejeli smo: Gospod dopisnik „Rdečega prapora" me je označil za antisemita. Tako so me socijalni demokratje krstili tudi na javnem shodu pri sv. Jakobu. Sicer je že dovolj pojasnil neki dopisnik v »Edinosti«, kako da je ta napad name popolnoma neosnovan. Ali vendar Vas prosim, da mi dovolite nekoliko prostora, da tudi jaz povem na kratko, kaj da sem rekel na omenjenem javnem shodu pri sv. Jakobu, oziroma, kaj da sem hotel izjaviti na podlagi svojega lastnega opazovanja. Morda res nisem izrazil vsega tako, kakor sem hotel, česar mi ne more nikdo šteti v zlo. Priprost človek sem in nisem vajen govoriti na javnih shodih. Potem pa je bil tudi velik hrup in socijalni demokratje so mi vedno posezali v besedo. Ko je gospod Kopač v svojem govoru omenjal bojev med avstrijskimi narodi in tudi našteval provzročitelje in krivce v teh bojih, prišel je do zaključka, da delavstvo bi moralo biti složno in da bi se moralo odtezati narodnim bojem. Zakaj naj ne bi — je menil govornik — tu v Trstu italijanski delavec v miru živel s slovanskim, zakaj neki naj bi slovanski delavec žalil italijanskega, ali poslednji slovanskega ? ! Vsa čast gospodu Kopaču, ker izrazil je mnenje, ki je potrjamo vsi. Res je, da je sovražtvo med delavci le njim na škodo ! Ah kakor se v principu strinjamo z gospodom Kopačem, tako gremo navskriž žnjim, ako treba odgovoriti na vprašanje : kdo je tu v Trstu v praksi kriv, da je tosovraž-t v o ? ! To vprašanje je bilo povod, da sem se oglasil za besedo in govoril sem iz lastnega prepričanja, na podlagi lastnih opazovanj in skušenj. G. Kopač naj mi veruje, da je to sila redek slučaj, da bi slovenski delavec, ako ni provociran v to, žalil drugorodca. Ce se kedaj dogaja kaj tacega, so to le posamični, zelo redki slučaji — in še do teh prihaja navadno le, ako so bili našinci izzvani. Nasprotno pa se prav pogosto dogaja od strani delavcev iz kraljestva, da žalijo domačine. Vsako priliko porabljajo, da se razžaljivo izražajo ali o posamičnih osebah, tere moje ! — Kri je vzkipela v mladih žilah poročnikovih in vspodbol je konja nehote ter pohitel proti gruči Gričanov, ki so niže stali oboroženi. Konjeniki so pohiteli za njim. — Kaj delate tu ? je zakričal mladenič temnim obrazom, posta vi vši se tik pred vrste meščanov. — Oprosti, mladi gospod, se je oglasil Živan, stopivši korak naprej — ali umestneje je, da mi vprašamo, kaj ti delaš tu s škofovo četo ? — Dobro, da vprašaš — je odgovoril Stanko, ošinivši Živana prezirljivim pogledom — vedite torej, Gričani — je zakričal potem močnejim glasom — da sem poslan od svojega poglavarja, škofa Ivana, da poberem od vas šestnajstino žita, ki mu jo dolgujete že dve leti — — —. Glasno mrmranje Gričanov je prete-kalo besedo poročnikovo. — Ne bučite ! — je zakričal Stanko jezno — in poslušajte, kaj vam povem dalje. Ker ve moj gospodar, da ste ostali brez žita, da vam je letos megla požrla ves pridelek, dovoljuje, da plačate šestnajstino v vinu, ki ga imate dovolj. Kdor pa noče dati vina, more plačati tudi v denarju. — Ne damo nič! so zagromeli Gričani v en glas. — Kdo ne da, kdo je to, naj se oglasi 1 je vskliknil mladi poročnik, ki ni bil navajen, da bi mu se kdo upiral. — Jaz ne dam, mi vsi ne damo! se je oglasil Živan z možko besedo. Radi te šestnajstine smo se pritožili pred kraljem, in ravno včeraj nam je došlo pismo od bana, da je milostljivi naš kralj odredil preiskavo proti škofu. — Preiskavo ima pravico voditi škof — je odgovoril poročnik krhko — a meni je vršiti le njegov nalog. — Ali nalog je nasilje ! je zakričal Živan. — Zato naj odgovarja škof — ali vi se morate pokoriti in odprite svoje kleti 1 — — — Ne šalite se* z menoj ! — —. — Ne damo nič !- so ponovili Gričani gromovito. — Raje poginemo prej vsi! je zaklical jezno Živan poročniku. — A kdo si ti...... se je obrnil sedaj Stanko ponosno proti Živanu — ki vse druge hujskaš na upor ? (Pride še.) ali pa o naii narodnosti. Le bi imel gospod Kopač opazovati te regnicoli, kadar so z naiinci skupno na delu, pa bi čul, kako zatrjajo vsaki hip, da so to „njih terre" in oni da so tu »padroni« ! O tistih izzivanjih. ki se končujejo s pretepom in krvjo, niti ne govorim. Nočem govoriti tu o dolžnosti ptujca, ki uživa tu gostoljubnost, ampak vprašujem le : kje je delavsko bratstvo ako delavec vsaki hip daja občut'ti sodelavcu, da je on tu — gospodar, da je to njegova zemlja?! Gospod Kopač umeje gotovo občutno človeško dušo in potem mora umeti tudi on, kako je pri duši slovenskemu dclavcu, kadar mora od sodelavca poslušati taka drezanja. To vem, kakor rečeno, iz vsakdanjih izskušenj a ne morem umeti, kako mi morejo od socijalistične strani radi tega očitati — antisemitizem ? ! ! Sodrugi na shodu naj bi bili raje stvarno dokazali, da ni res, kar tem trdil. Kakor doslej, J omo mi narodni delavci odslej vsikdar solidarni z vsemi tovariši, brez razlike narodnosti, ko bo trebalo braniti interese našega stanu solidarnosti ne bomo raztezali tako daleč, da bi mirno prenašali žaljenja — bodi oseb, bodi naše narodnosti. Mi hočemo Spomini na deda. Spisal Franjo Krašovec. Pusta sem se posebno veselil: takrat sem se »redno odtrgal od doma in pohitel k dedu, saj so bile tu vse bolj dobre klobase negordoma, če so tudi v resnici morda bile slabše. Kakor neobhodno potreben držal sem, ko so zaklali, ilovnato skledico ki je v njo curljala kadeča se kri. Popo-ludne pa sva šla z dedom v dolino k reki in spirala meso ter rezala vrbove vejice za špile. „Oče, čujte, kam teče ta reka ?- — i nGlej ga, ali ne veš, da sc zliva v Savo!" i — V Savo?! Oče, kam pa se Sava steka?" — »Sava se steka v Donavo in ta v Crno morje". — „Je Donava velika ?- „Tako velika, da treba četrt ure iti peš čez most". — „Oče, kam pa se morje zliva ? \u — „Nikamor". — »Joj, kan Pa gre toliko vode če se vse reke stekajo v morje ; ali morje ne prestopa kakor naša reka, kedar je dež ?" — Kaj še ! Vsako jutro priha jajo krilati angeljčki in zajemajo morsko vodo v srebrnih školjkah in jo nosijo v nebesa ; kedar pa se zem'ja posuši, da vrtnice povešajo svoje glavice in se žabe Ali te ' oglašajo z dreves, takrat pa angeljčki oro-' sijo z vodo zemljo in trava zopet raste". — t,Kaj pa če morje zamrzne, ha ha, potem pa angeljčki ne moraje odnašati vode !" Vsem prijateljem in znancem javljamo lužuo vest tla je naš soprog, brat, stric Ivan barija Vatovec danes ob i), in pol uri popoludne po dolgi in mučni bolezni, previden svetotajstvi za umirajoče, mirno v gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, ob 3. in pol uri popoludne iz liise žalosti pri sv. Ivanu v župno cerkev in na pokopališče pri sv. Ani. SV. IVAN. dne 11. marca 1U06. Ivana Vatovec, soproga. Josip Vatovec, brat. Marija Marc, unukinja Konsumno društvo „Na- U gastilni „Ali' Auroi*a" TRST — ulica Torrente = koncertujej vsaki večer == Tedaj jim pa vodnji mož preseka led". xQincfrm nu ostati zavedni členi delavskega stanu, ne j — „Kaj je vodnji mož tudi, oče ?"— >Sc- ^dlUMIlU VCM, Ud JL VL,LlclJ UU . . - • .. . ... • f i__i.! ____*___ uprla ie* tnrli tr naii niL-i ip • lp rodni dom" pri sv. Ivanu javlja«„žensko tamburaške društvo" da bi nehali biti branitelji časti lastnega plemena. Nikdar ne bo žal-besede iz naših ust proti drugorodnim delavcem, ali, če bomo prisiljeni, bomo znali odbijati, ker smatramo to za svojo dolžnost. G. Kopač je zatrdil, da on — če tudi je socijalni demokrat — rad in z ljubeznijo govori svoj slovenski jezik. Zatrditi je hotel torej, da je vspričo svojega socijalno-demokratičnega mišljenja ostal zvest svojemu rodu. Jaz mu verujem to in zato sem tudi prepričan, da bi tudi njega žalilo, ako bi moral na svoja ušesa poslušati žaljenje svoje lastne narodnosti. To dobro mnenje imam tudi o veliki večini slovenskih socijalistov. Zdi se mi pa, da jih ne svojega veda je, tudi v naši reki je ; le varuj se ga, kedar se pojdeš kopat ; vsakega, ki se predaleč upa v vodo, poteza povodnji mož notri. Pod vodo ima povodnji mož demantno hišo in tam mu mora služiti, oni ki ga je potegnil v vodo". — "Pa se kdaj vrača nazaj takšen človek, oče ?" — »Pravijo da se čez sedemkrat sedem let vrača bogat, ali jaz nisem poznal nobenega, ki bi se bil vrni!.« »Kaj pa oče, zakaj pa ne zidajo čez morje mostu, da bi ne bilo treba voziti z ladijami, kar je tako nevarno ?" „Ne bodi aboten, Franček, čez morje, ! nikdar nobeden ne bo postavljal mostu. Preširoko in pregloboko je in ne zgotovili bi ga nikdarw. Delo je bilo dovršeno, ob mraku sva se zopet vrnila domov. Godlja je bila že kako zavaja njihova vera, da je med itali- pripravljena in na mizi so se kadila jetrea. . - . , , . A . . . , . .1 Do osme ure ie bilo vse končano, otroci lanskimi delavci res tako, kakor bi moralo 1 ... J , _ . J ' i smo posedli za peč, oče pa v celesniku biti ! Izlasti pa naj se umislijo v položaj _ 0čef povejte nara kako storjo" je silil slovenskega delavca, ki ne ve, kaj bo moj bratranec Edij v očet3. — „Ah pusti jutri jedel, a mora poslušati roganja me, sem jih že pozabil". — „No, oče, mo- morda ravno od tistega kruh. ki mu je odvzel rate ^aj Povedati nocoj, ko smo klali", pri- j dejal sem še jaz ^Kako se Vam je godilo ~ . .. , . . . . . .. ' v nemškem Trbižu, ko ste se učili za Zakliučuiem z izjavo: mi ne sovražimo i , ^ , . . . J J J i urarja in od strahov nam kaj povejte oče! tujca niti ga ne podimo od tu, ali zahte-: n0_0j« ^ kaj toliko vam povem, da varno, da nas drugorodec spo- strahov se je bati. Ej od tega je že dolgo; štuje in da naš delavec ne takrat sem bil še trden in tvoj oče je bil trpi lakote radi njega. To naše !še otrok. Bilo je na vseh svetih dan. Po- „ j poludne sem bil v trgu in na pokopališču, zvečer sem prišel domov. Na večer sem čital, ravno tisti čas mi je bil ranjki učitelj Drobnič dal vezati mnogo knjig. Drugi so pospali, jaz pa sem le čital preko polu-noči. Po polunoči so me začele oči šče- stališče pa menda ni ne „antisemitizem in tudi ne »kitajski zid«. Fran Pianecky Tujci v Opatiji. Od I. septembra 1905, do 8. marca 1906. je prišlo v Opatijo 11.642 tujcev. Od 6. do 8. marca iqo6 jej 1 o „ , __________A • 1 meti in že sem misli iti spat. Padlo mi je priraslo 398 oseb. Dne 7. marca 1906. ie ____ ^ t . x ___f ^ ^ 1; oseb. bilo navzočih 2482 oseb. Hotel je skočiti v morje z Josipovega pomola, sinoči ob 8. uri in pol 17-letni Vladimir M. stanujoči v ulici Petronio. In sicer je hotel skočiti v morje se samomorilnim namenom. Izvršitev tega namena mu je bila pa vendar še pravočasno zabranjena in Vladimir je bil odveden v mestno bolnišnico in tam zaprt v opazovalnico za umobolne. Pretep. V neki krčmi v Eonjerju sta v glavo, da bi šel pogledat, da-li gori večna luč v cerkvi, ker prigodilo se je večkrat, da so jo netopirji ugasnili se svojimi vetrovitimi perutmi ! Zunaj je bila noč vetrovita in temna. Z gozda je prihiijalo ječanje hoj, vmes je nalahno škropil dež. Šel sem k cerkvi ; ni se mi zdelo vredno, da bi odpiral glavna vrata, saj se je videlo skozi ključavnico, da-li luč gori. Tre-notek še nisem gledal skozi ključavnico in glej : cerkiv je bila razsvetljena in je žarela od stoterih sveč. A vse so bile ru-deče kakor kri. Po cerkvi pa so se pomikale neštevilne vrste ljudij, vseh stanov v se sinoči sprla, radi nesporazumljenja na v- in vsakojake starosti. Oblečeni so bili ' črne okrvavljene halje in vsem se je stalega pri igri, 38-letni Josip Orlić in Emil Jakič, oba delavca v Trobčevem kamenolomu pod Lonjerjem. Spor je šel tako daleč, da je Jakič zadal z nožem dve težki rani Orliću, in sicer v levo stran prsi. Orlića so prenesli v mestno bolnišnico, a Ja-kiča so redarji pozneje aretovali in ga djali pod ključ. Razstava briljantnega slikarstva. — Kakor je bilo razvidno iz oglasa, priob-čenega v včerajšnjem našem listu, je v poletnem salonu restavracije Pilsen, ulica Torrente št. 12 otvorjena razsta va briljantnega slikarstva, ki uz-buja občo pozornost. Na razstavi daja se tudi pouk v briljantnem slikanju, ki se izvaja na blago, žamet, svilo, sukno, platno, les, usnje i. t. d. Razstava bo otvorjena le kratek ćas- videlo, da grozno trpe. Nekateri so se krvavih kolen plazili okrog velikega oltarja. Vmes so molili glasno in prepevali otožno, da je ječalo od visokih sten. „To so verne duše, nocoj se rešujejo«, sem si mislil. (Pride še.) Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija podaril g. Dr. N. N. 1 K. Loterijske 10. t. m. : Gradec Dunaj številke izžrebane dne 14 17 36 6 4i 77 /A 55 82 54 MtHoriseH Scttool ot Luiiuh □Či moderne živeče jezike cd profesorjev dotičnega materinega, jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačne pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odraščene in otroke v Trstu, ulica Nuova št. 11, II. nadstr. v hrvatskih narodnih nošah. 9. in pol uri zvečer preminul' Vstopnina prosta. ^ Postrežba točna Cene zmerne. njega predsednik gospod Ivan M. Vatovec Pogreb pokojnika bo jutri v torek ob 3. in pol urifpop, SV. IVAN, dne 12. marca V.m. urar MALI OGLASI. Jta» Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiBkane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. . Plača se takoj. = Dekle desno. mlado, pošteno, čvrsto, se sprejme takoj v službo. Ulica Giovanui Boccaccio 2 III) ?(256 TRST - al. Poste nuove št. g priporoča velik' izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske , ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. T- Conversations Lexikon celi (17 knjiz) je na prodaj po jako nizki ceni'; obrniti se na ,.Inseratni oddelek" „Edinosti". ' (257) za suho cepljenje dobro ohranjen z vsemi Trtni cepilni stroj pripadki proda kmetijsko društvo v Vipavi. Kupec naj se oglasi pri g. Antonu Uršlču v Vidu (272) Prva slovenska zaloga i Umetni Jot ©grafični atelie pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotogratično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost lokalov.por-celanaste.plošČe za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsafcatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema na-očbe in jih izvršuje ^.na domu ali zunaj mesta. 3 in tovarna p oh i š t v b ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. —■ TRST. — Svoji k svojim! _ _• Ivanka Doreghini Ul. Madonnina stv. 8 VELIKA ZALOGA QlinOl»inr Je najbolie voščilo za čevlje. Prašajte ^Tv pTppPa°n^mTrS.V- i POllištV«, mUHUtrtktUf. UF, Slik, (263) zrcal i 11 tapetari j. Prounrii vsakojakih spisov ali tiskovin iz nem p0poliie spalne in obeclovalne sobe- II CfUUI škega ali italijanskega na slovenski jur _ - , - - oziroma iz slovenskega ali nemškega na italijanski, Moške ODieHe na jezik se oskrbujejo. ToCnost in nataujčnost. Naslov CENE UGODNE pove „Inseratni oddelek" „Edinosti'*. izbero. Mala stanovanja nad rojansko cerkvijo._ so v najem v Skorklji št. 471 (Gostilna Trošt Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Male hiše so na prodaj. Naslov: Gostilna Trošt (nad rojansko cerkvijo). Na prodaj je več malih in velikih hiš v Rojanu, Škorklji in v Barkovljah. Nad rojansko cerkvijo je na prodaj 8C0 štirjaških sežnjev sveta, tam blizo pa 200 ; cena nizka. Posojila na menice ali vknjižbe se hitro preskrbujejo. Naslov pove „Edinost". (517) Ctanniliinip z ^vema 9<>bami, sobco, OlcUlUVcMIJU kuhinjo, vodo, plinom, se zemlji- ščem ali vitom, v ulici Fabbio Severo, na Škorklji ali v ulici Commerciale, išče mala obitelj od febru-dalje# — Ponudbe: „Valentič" na „Edinost". Služba uradnika. „Tržaško podporno in bral. društvo" V Trstu razpisuje službo uradnika. — Prosilci morajo znati doželne jezike, posehno pa slovenski pravilno v govoru^in pisavi; zahteva se tudi znanje glavnih računov in eno- j stavno knjigovodstvo. Društveni uradnik posluje vsaki dan zjutraj in popoludne. Plača znaša letnin 1200 kron. Zahtev se kavcija 800 kron. Služba, katero je takoj nastopiti, bi bila najbolj umestna za penzijo-nirance in druge. Natančneje .podatke.daja vodstvo društva ulica Stadion 10 v Trstu. Vodstvo. . > I I o " O I O I O i ' O 11 O I BS^- Tovarna pohištva r £evi zi ulica Tesa Štv. 52. a (lastna hiša). ZALOGA: PiRZin R0SHRI0 (Šolsko poslopje). ° Cene, da se ni bati nobene konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, »occccoccc: Zinstrovan cenili brezplačno ln franko ANTON SKERL mehanik, zapriseženi' zvedenec. Trst -ICarlo Goldonijev trg n - Trst «i Zastopnik tovarne koles in motofcoles „M1 Napeljava in zaloga električnih zvončkov, luči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. -—TELEFON štev. 1734 »JšLAVIJA" sprsjeata z&Taroranja človeškega življenja pe naj razno vrstnejAih kombinacijah pod Lak« ugedaimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je sgodno savarevasje na doživetje ia asari s znanji u j^čim se vplačili. Vsak člaa ima po preteku 3ooocc: pravico do dividende. let a v i j a nt «« zawrwataa kaki t Fnp. — tinmi M 31M38688 K, izplačane ojjtsaMS: 82,737.159 57 K. Po velikosti drugu ruttjemnm M?«ier«iaiM mmše dr šare m t se a k. «z i slovamsko-marodn* upravo. ▼sa pojasnila AaJ« : Generalni zastop ¥ Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni kiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poMiojija ia požarnim ikodam po Žkode ccnjuje takoj Uživa sajbeljši ulsreB, J-.J IV.'MJ ^ premičnin* r roti £ .... * najrr.ž ia evnuh. £ • L. Š in najakiitarj«. : keder poniu;e. fc Dovoljuje iz čistega dsbička izdatne podpore v narodne in občnokTriatne namene, c