Leto XYI.
Y Celju, dne 1. junija 1906. 1.
Stev. 63.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik11.
Ì Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta	Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine
(i kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko m druge dežele	ter 0(J Tsakfc petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za
c._______ ______________„-r...............	, toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: >Ia leto 17 kron.	večie inserate in mnoeokratno inseriranie znaten popust.
S pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. ) J t	__ plačuje se vnaprej.	|
______ { ._. _____^_—i—
— x .
To se je zgodilo. Pričakovali smo , pa vendar mnogo več glasov za Bračka in zato opominjali za pripravo za ožjo volitev, katere so so najbolj goreči pri-poročevalci g. dra. Korošca naravnost bali. Nas vse lehko tolaži borno število 7065 glasov, katere so ob nečnveni agitaciji dobili Nemci in Štajerčevci za Bračka. To kaže. da „Štajerc" ni pridobil tal med nami do sedaj, kar nas pa ne sme zapeljati do prenizke cenitve protislovenskega gibanja, kateremu je glasilo „Štajerc'1.
Adresa ruske dume na
carja.
Osnova adrese, ki ]0 je sprejela ruska gasudarstve::aja duma in ki je bila predložena carju, se glasi sledeče:
„Vaše Veličanstvo je izvolilo v nagovoru na narodne zastopnike izraziti sklep, da bode neustrašno čuvalo
da izvršuje zakonodajno oblast v zvezi j
s'ivojim vfad.arjèm. Državna dama vidi.
v svečani obljnbi vladarja zastopnikom naroda podlago za učvrščenje in daljni razvoj redu in zakonodajstva, ki od-govar j as t rogo ust a v ni m osnovam.
Državna duma hoče zopet s svoje strani z vsemi silami delati na to, da se spopolnijo osnove narodnega zastopstva. in hoče Vašemu Veličanstvu predložiti zakon nanašajoč se na zastopstvo, zakon, ki bo po enoglasno izraženi volji naroda temeljil na .splošni volilni pravic i. Poziv Vašega Veličanstva na skupno delo v korist domovine je našel živ odmev v srcih poslancev v dumi, katera, sestoječa iz zastopnikov Vseh razredov in narodnosti, Rusijo pozna in hoče ustvariti državni red na temelju mirnega skupnega flela vseh in na čvrstih stebrih državljanske svobode.
Duma smatra za svojo dolžnost izjaviti, da odnošaji, v katerih Rusija živi, onemogočujejo plodonosno delo za ponrlajevanje najboljših sil države. Država (narod) je spoznala, da je najhujša rana našega državnega življenja s a m o v o 1 j a uradnikov, ki delajo zid med carjem in narodom in cela Rusija je enoglasno in jasno izjavila, da je obnovitev življenja mogoča le na "osnovah svobode poleg udeležbe naroda v zakonodajni oblasti in v kontroli po izvrševalni oblasti. Vaše Veličanstvo je izvolilo dne HO. listopada z vzvišenega prestoja izraziti trden sklep, da baš te osnove stvori temeljem daljnjega razvoja Rusije, in ves ruski narod je oduševljeno pozdravil glas o tem sklepu; a že prvi dnevi svobode so bili zamračeni s težkimi izkušnjami, katerim so narod izpostavili oni, ki mu še vedno branijo pot do carja, k i vse osnove manifesta z dne « o. 1 i s topadü ü » ''i J-i^a
p a n j e V vlado, samo pri taksnem zaupanju je mogoče mirno in normalno delo državne dume. Pred vsem je treba v Rusiji, da se razveljavijo izjemni zakoni 0 p'o množitvi armade in vojnem stanju, pod katerih zaščito se osobito razvija in pojavlja samovolja in neodgovornost uradnikov. Istočasno je treba uvesti - v-*" *v uprave pred zastopniki
Za plodonosno delovanje dume je potrebna izvršitev temeljem pravega narodnega zastopstva, ki obstoji 0V tem, da je le soglasje med vladarjem in narodom izvir zakonodajne oblasti. Vsako pregrajo med carjem in narodom treba odstraniti, ne sme biti ni enega polja zakonodaje, ki bi bilo za vedno zaprto svobodni reviziji po narodnem zastopstvu skupno z vladarjei^
uma smatra za svojo v imenu naroda Vašemu
tem Rusijo' s r a Jff^T.e z
T"	, ^	--
V*à r t i t v a h>i b r e- z o o s o n i- p . /,
izgredi, streljanjem in za-tvarjan jem.
Sledovi tega postopanja od strani uprave so v zadnjih mesecih tako globoko prodrli v dušo naroda, da je mir nemogoč, dokler ni narodu popolnoma jasno, da -so onim, ki se imena Vašega Veličanstva poslužujejo kot plašča, od sedaj vsa nasilja zabranjena, in dokler so ministri pred zastopstvom naroda neodgovorni in dokler ni prenovljena cela uprava. Samo če postanejo ministri odgovorni narodu, se more v naših dušah vkore-niniti misel o popolni neodgovornosti vladarja. Samo takšno ministrstvo. ki uživa zaupanje večine dume, more učvrstiti z a u -
anstvu izjavi, da hoče ves na-
r o d 7. vso n o č i o i n n u vdaseno
t e r v s v e t i veri v skorajšnji pro c vit domovine izvesti v s t va r j u j o če del o novega življenja, ako ne bo med njim in prestolom stal državni svet, ki ;je sestavljen iz (po carju) imenovanih dostojanstvenikov in izbrancev iz najvišjih razredov družbe, in če se zakonodajni kompetenci narodnega zastopstva ne bodo stavile meje s posebnimi zakoni. V delokrogu zakonodajnega delovanja, ki čaka dumo. smatra ona za važno potrebo, da bodi s točnim zakonom osigurana nedotakljivost osebe in svoboda vesti, govora, tiska, združevanja in zborovanja ter tudi stavk (štrajkov.)
Brez teh osnov, katere so že v manifestu z dne 30. listopada razložene,
Po volitvi.
Na mesto pokojnega [gospoda dekana Žičkarja izvoljen je za poslanca v državni zbor gospod doktor bogoslovja Anton Korošec, urednik ..Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. Rojen je 13. maja 1872. V Št. Ju rji na Ščav-nici v gornjeradgonskem sodnem okraju, duhovnik je od 25. julija 1895 sem.
O. volitvi sami nam je omeniti, da so volilci vkljub očitanju „Našega doma'1, katerega urejuje g. dr. Korošec z „Gospodarjem"' vred — da so bili pri volitvi leta 1904 „zaspani" pokazali zdaj še hujšo zaspanost, Leta 1904 je volilo 31.488 mož, zdaj samo 29.115,-torej 2.373 mož manj. Vseh volilcev je nad 120.000 mož. Slovenskonarodnih glasov se je oddalo 29. maja tega leta 21.950 (Korošec 19.153, Rebek 2.807), lata-, 19U4 23.052, torej letos 1702 glasa manj. Nasprotnih glasov je bilo leta 1904xkup 783« i WnrtsrtiktTT65?71ln;gi 2195), letos 7065, torej 771 gla.-<<7 manj.
Socijalni demokrati, ki so : 19Ó4 brali 2192 glasov, so letos vsi /a nemškega kandidata Wratschka glasovali, kar kaže. da niso demokrati.
Glede slovenskonarodnih glasov v Celju in drugih mestih, smo ostali v Gelju od leta 1904 na isti stopinji, v Ptuji smo pridobili 8 (57—65). v Or-moži izgubili 9 (43 —36), v Slovenjem Gradcu imamo 25 glasov, leta 1904 pa 18.
Ostali smo v mestih na starem stališču, žalostno »je. da ne napredujemo v mestih. Tu naj bi nehali medsobni prepiri Slovencev in vsi imeli blagor in napredek naroda pred seboj!
Konec volitve je pokazal, da je naš list razmere v bistvu prav sodil. Dan pred volitvami smo pisali, da bode g. dr. Korošec „skoro gotovo" voljen v prvem glasovanju.
LISTEK.
■K,' •
0 bistvu in načinu izražanja poslednje volje.
(Odlomek predavanja dr. Lj ude vi ta Stiker-ja dne 28. sušca t. 1. v „Nar. domu'* v Celjn.
Ako bi se z življenjem posameznega končale tudi njegove pravice in končalo se njegovo premoženje, bi se pač nihče več ne hotel truditi; kaj bi : se tudi trudil in potil, saj bi ž njim samim legel v grob tudi težko pridelani trud.
Ustanoviti se je tedaj moralo pravno načelo, da s smrtjo posamezne osebe njeno premoženje naprej živi in se izroči tistemu, kojemu ga je umrli namenil. Dedno pravo je tedaj tudi tako staro kakor človeštvo, saj bi si brez tega prava rednega življenja niti misliti ne mogli, ker skoro ni človeka,
ki bi v teku svojega življenja ne prišel v dotiko s tem pravom. Zatorej je pa tudi potrebno, da pozna vsak vsaj temeljne določbe tega prava, ker ravno nevednost v tem oziru rodi največ nesreč, največ dragih in izgubljenih pravd.
Dedič je oseba, ki naj prevzame po zapustnikovi smrti celo njegovo premoženje ali pa samo v primeri s celoto določen del istega, n. pr. 1/2, V3, 1/4, itd. Kdor dobi samo določeno reč iz zapuščine, ta ni dedič, ampak voli-lojemnik. Glavni razloček med dedičem in volilojemnikom je tedaj ta. da zadnji vé, katero gotovo reč bode dobil iz zapuščine, med tem ko dedič tega ne vé, ampak le kolik del premoženja bode dobil.
Dedna pravica ima, kakor vsaka druga pravica svoj pravni naslov; ona izvira iz oporoke, ali iz pogodbe, ali pa iz postave. Kdor hoče tedaj dedo-
vati, mora imeti enega teh naslovov | za sebe. Oporoko napravi zapustnik | sam in imenuje sam osebo, katera naj | po njegovi smrti njegovo premoženje prevzame; dedno pogodbo napravljajo zakonci in se navadno v njej medsebojno za dediče imenujejo; postava pa določuje osebe, katere so poklicane k zapuščini, kadar zapustnik ni zapustil veljavne poslednje volje.
Dedinska pravda stopi v svojo moč s smrtjo zapustnika pod pogojem, da je dedič zapustnika preživel. Ako umrje nameravani dedič pred zapustnikom, tedaj ne preide njegova dedinska pravica na njegove dediče. Prvi pogoj dedinski pravici je tedaj, da dedič zapustnika preživi; drugi pogoj pa je ta, da' mora dedič biti zmožen prevzeti zapustnikovo premoženje. Po naših postava nekatere osebe sploh I nikakšne dedščine prevzeti ne morejo | in sicer; 1. tujci iz dežel, v katerih so
Avstrijci tudi nezmožni dedovati; 2. vojaški beguni in 3. osebe, ki so položile slovesno obljubo do vednega uboštva;. 4. osebe, ki so pred sodnijo priznale, da so prešestovale.
Ako imenuje zapustnik v svoji oporoki kako nezmožno osebo za dediča, potem velja stvar tako, kakor bi zapustnik sploh nobenega dediča ne bil imenoval.
Dedič lahko zapuščino prevzame, ali pa tudi isto odkloni, vendar pa mora vsikdar svojo voljo pred sodnijo izreči. Kadar pa se je izrekel, da hore zapuščino prevzeti, potem ne more tega svojega izreka več preklicati.
Dedič pa lahko zapuščino prevzame na dva načina, ali nepogojno ali pogojno. Kdor se je nepogojno za dediča oglasil, tisti jamči tudi s svojim lastnim premoženjem za zapustnikove dolgove, tudi ako zapuščina ne donese toliko; pogojni dedič pa jamči le tako
se ne more postaviti nobena reforma, ker je duma trdno uverjena, da se ne more ustvariti niti svoboda niti red. če se ne ustvari enkrat vseh državljanov pred zakonom. Zato izdeluje duma zakon o ravnopravnosti vseh državljanov obenem z odstranitvijo vseh stanovskih, narodnostnih in verskih pred-pravic (privilegijev.)
V želji, da zemljo osvobodi administrativne zaščite in da omejenje državljanskih pravic prepusti izključno sodiščem, smatra duma smrtno kazen tudi na temelju sodnega sklepa za nedopustno. Duma meni, da ji pristoja pravica izjaviti, da bode tolmačem enodušnih teženj vsega naroda na dan odstranitve smrtne kazni.
Razjasnenje potreb kmečkega ljudstva in temu odgovarjajoči zakonodajni čini tvorijo nadaljno nalogo dume. Duma smatra tudi potrebno, da se stvori zakon, ki potrjuje ravnopravnost.kmetov in jih osvoboja pritiska samovolje. Istotako smatra duma za nujno potrebo zadovoljitev potreb delavskega stanu. Prvi korak k temu mora biti neomejena syoboda organizacije vseh delavcev. Duma si stavi za-dačo, delati za povzdigo njih materi-jalnega in duševnega blagostanja ter za povzdigo narodne prosvete. Duma smatra tudi za potrebno, da se v prvi vrsti reši vprašanje zadovoljitve že davno dozorelih zahtev posameznih narodnosti.
Rusija je država, napolnjena z mnogimi narodnimi plemeni in -narodnostmi. Duševna skladnost vseh teh je mogoča le v zadovoljitvi potreb posameznih, da se pri tem posebnosti njihovega življenja čuvajo in razširjajo. Duma hoče skrbeti za obsežno zadovoljitev teh upravičenih potreb.
Vaše Veličanstvo ! Na pragu vsega našega delovanja stoji vprašanje, ki
razburja narodno dušo, ki vznemirja tudi nas narodne zastopnike in nam brani storiti prvi korak k zakonodajnemu delovanju. Prva beseda, ki je zazvenela po dumi in bila sprejeta s simpatičnimi klici v celi skupščini, je bila beseda: amnestija (p o m i 1 o š č e n j e.) Rusija kliče po popolni politični amnestiji, kije zahteva narodne vesti. Ona se ne sme zadržati. Z njeno izvršitvijo se ne sme čakati. Vaše Veličanstvo! Duma pričakuje popolno politično amnestijo kot podlago medsebojnega razumevanja in in soglasja med carjem in narodom!"
Evo, .tako govori ruska duma! A pri nas baš oni, ki kriče vsak čas o svojem svobodoljubju in naprednosti, bijejo v obraz vsaki svobodi in vsakemu napredku! Globoko v srce naj bi
daleč, kakor sega zapuščina. Previdno in pametno je. da se dedič vsikdar le pogojno oglasi, ker se nikdar ne vé, ali ni morda zapustnik imel skrivne dolgove, za katere nihče vedel ni. Dostikrat se prigodi, da mora dedič, ki se je nepogojno oglasil, žrtvovati še svoje premoženje, mesto da bi kaj dedoval.
Naš zakon spoštuje pred vsem voljo zapustnika; ta volja pa mora biti prava in resnična; prisiljena ali na goljufivi način povzročena poslednja volja je neveljavna; izrečena tudi mora biti brez bistvene zmote. Zapustnik mora dalje dediča sam imenovati in ne zadostuje, da bi zapustnik imenovanje istega komu drugemu prepustil.
Daljni pogoj veljavne poslednje volje je zmožnost zapustnika; postava navaja več vzrokov nezmožnosti in sicer pomanjkanje zavednosti, izrečeno zapravljivost, nezadostna leta. bistveno
si zapisali naši avstrijski slovanofagi besede ruske dume o pravicah narodnosti j!
Slovenski Sokolski zlet v Brežicah
o B i n k o š t i h dne H. i n 4. junija.
Spored.
(Vstopnina: h koncertu 3. junija 1906 zvečer E —"60. k javni telovadbi in ljudski veselici 4. junija 1,906.: Numeri-rani sedež na tribuni K 3'—, sedež na tribuni K 1'50, stojišče na tribuni K 1"—, sedež na telovadišču K 1'—, stojišče K —'60, stojišče za kmetsko ljudstvo K —'20.
V	nedeljo, dne 3. junija 1906: Popoldne ob 3. uri na kolodvoru: Sprejem delegatov slovenske sokolske zveze. Sprevod z razvitimi zastavami in godbo v mesto. — Popoldne ob . 5. uri: Občni zbor slovenske sokolske zveze v veliki dvorani ,.Narodnega doma".
Zvečer ob 8. uri: Slavnostni koncert v „Narodnem domu" na čast sokolskim gostom. Sodelujeta: pevski zbor čitalnice v Brežicah pod vodstvom preč. g. župnika Mesičeka in polnoštevilna ljubljanska društvena godba pod vodstvom kapelnika g. J. Poula.
V	pondeljek dne 4. junija 1906: Predpoldne ob pol 10. uri na kolodvoru: Sprejem hrvatskih in srbskih sokolskih društev. Predpoldne ob l01/4 uri na kolodvoru: Sprejem slovenskih sokolskih društev. Slavnostni sprevod na telovadišče, kjer se vrši izkušnja za proste vaje, in v mesto. Predpoldne ob pol 12. uri na vrtu „Narodnega doma": Slavnostno razvitje zastave brežiškega Sokola.
Popoldne ob 1. uri: Banket sokolskih društev.
Popoldne ob 3. uri: Sprevod vseh sokolskih društev iz „Narodnega do>;a^' na telovadišče (ob starem pokbpališ»;^ in okrajni cesti.)
Popoldne ob 4- uri: Javna telovadba.
Popoldne od 6. ure naprej : Ljudska veselica. Koncert si. ljubljanske društvene godbe, plesišče. V paviljonih prodajajo častite narodne dame v korist brežiškega Sokola. Petje, prosta zabava. Pečejo se janci in odujki na pristno hrvaški način.
Velika pevska slavnost v Rušah.
dne 15. junija obeta postati narodni praznik v pravem pomenu besede. Kakor kažejo priprave krajnega odbora, vršila se bo v popolnoma drugi obliki kakor vse dosedanje sličue prireditve pevskega društva na Ptuju. Združiti užitek na krasnem petju z onim postranskih zabav, to je njen namen.
pomoto, redovne obljube in težko kazen. Tretji in najvažnejši pogoj veljavne poslednje volje pa je zunanja oblika iste in sicer je ta pogoj tako važen, da je pri pomanjkanju prave oblike vse skupaj ničevno. Zakon natanko določa formalitete, pod katerimi mora biti izražena poslednja volja in razločuje dve poslednji volji: poslednjo voljo v širšem pomenu, s katero kdo za slučaj smrti komu kaj zapušča in poslednjo voljo v ožjem pomenu ali oporoko, s katero se prepušča celo premoženje ali pa v primeri s celoto določen del tega premoženja. Vsaka oporoka mora tedaj imenovati dediča. — Poslednja volja, v kateri se nahajajo druga naročila, posebno volila, se pa imenuje zapisje ali kodicil. Oporoka obsega tedaj imenovanje dediča za vse, I kar ni za volila določeno, ali pa za I alikvotni del zapuščine, in kar ne ob-I sega oporoka, pripade postavnim de-
Rešitev te naloge naložila sta si tozadevna odbora.
Odbor na Ptuju izbral je že one komade, kateri bodo prišli do skupnega proizvajanja. Vspored je mičen in samo tako dolg. kakor ga neobhodno zahteva slična slavnost. Ne pevcem, še manje pa se je bati občinstvu, da bi kalili predolgotrajni nastopi občnega veselja. Tem širje polje odkazano je nastopom posameznih društev. Ostali del vsporeda izpopolnjevala bode vrla „Šoštanjska godba."
Kakor odbor na Ptuju, tako je v polnem teku delo krajnega odbora v Rušah. Že samo na sebi lično trato sredi vasi, okinčano s kapelico ter lipama, oživiti hoče z mnogovrstnimi planinskimi kočami, uticami, plesiščem, kuhinjo, kavarno, prodajalnicami jestvin, pijače, cvetlice in razglednice. Da pa je sploh mogoče premagati to ogromno delo, pridružile so se domačim narodnim ženam gospe in gospodične iz Maribora, iz Sv. Lovrenca ter iz sosednjega Lembacha. Prevzele só svoje posamezne skupine v medsebojno tekmovanje. Res krasna ter hvalevredna redka prilika videti kmetice z moderno oblečenimi damami sodelovati v istem odboru. In ni najti razlike, ni čuti nikakoršnega brezna — vse dela in strmi samo po enem — pogostiti kolikor mogoče dobro ljube pevce ter vse ostale slovenske goste.
Odbor stopil je tudi z ravnateljstvom južne železnice v pogajanje radi posebnega vlaka, ki bi vozil iz Ljubljane v Ruše. Prosimo zdaj vse one, kateri bi se hoteli udeležiti te slavnosti, da bi se prijavili pravočasno odboru v Rušah za vozne listke. Natančnejši podatki se bodo takoj objavili po končanih dogovorih z železnico.
Pevkinje in pevci in vsi Vi rodoljubni Slovani — slovenska meja Vas kliče — Vam v zabavo, onim v veselje r in bodrilo.
Občinske zadeve.
Pačenje lastnih imen.
Kako smo bili Slovenci v prejšnjih časih v vseh ozirih narodno im-potentni, kažejo po nemško spačena lastna imena slovenskih krajev. Mi nismo imeli niti pri Nemcih niti pri potujčenih lastnih sinovih niti toliko veljave, da bi nam pustili na miru naša imena. Iz Reke so naredili Riek, iz Brega Wreg. Čreto so pretvorili v okorni Tschret, Stražo v Strasche, Jur-klošter v Gairach ter popolnoma skoro nehote dosegli, da se bodo nemška imena med slovenskim ljudstvom udomačila. „Grem v Gairach na delo", ti odgovori delavec, če ga vprašaš, kam je namenjen. Pa tudi na Trifailu in na Steinbriicku je prav živo, slovenski
dičem, ker pri nas ne velja načelo rimskega prava „nemo pro parte testatus, pro parte intestatus desedere potest, t. j. nikdo ne more svojega premoženja zapustiti deloma vsled oporoke imenovanim dedičem, deloma pa vsled pomanjkanja oporoke postavnim dedičem, ker je bila pri Rimljanih pravica imenovati dediča prva pravica vsakega rimskega državljana. Pri slovanskih in germanskih narodih pa je bila že v starodavnih časih druga navada, ker se pri teh narodih ni vprašalo toliko za voljo zapustnika, temveč je imela njegova rodbina pravico do zapuščine. S smrtjo zapustnika so nehale vse njegove pravice in vsa njegova oblast, ter so njegovi bližnji sorodniki stopili v vse njegove pravice.
Bistvo oporoke je tedaj imenovanje dediča. Ako bi se n. pr. oporoka glasila: A. dobi moj glasovir, B. mojo uro, C. moj denar, tako bi to ne bila opo-
imeni Trbovlje in Zidanimost se potiskate v stran. O Dramlje, kako so mogli iz tebe narediti Trennehberg iz Dobrne pa Neuhaus? Polzeli pravijo Heilenstein, Orovi vasi Pfaffendorf. Medlog je nakrat jpostal Mftlläg, Lišče Lais-berg, Griže Greis, Stavenčinci Pfaffen-dorf, Očeslavci Sulzdorf. Boračeva Wo-ritschau i. t. d. i. t. d. Sam nesmisel!
Ako vzameš v roke imenik občin, najdeš v njem celo mravljišče popačenih slovenskih imen. Odkod toliko spak? Zakaj taki atentati na naš jezik?
Odtod, ker si mi Slovenci nismo znali svoje narodnosti niti čuvati niti gojiti.
Šele 1. 1869 se nam je dal državni temeljni zakon, po katerem se nam je dala v členu XIX. nedotakljiva pravica svoj jezik in narodnost čuvati in gojiti. Da smo dobili ta zakon, pa ni bila naša zasluga, saj se še dandanes malo kdo briga, kako stopiti pačiteljem naših imen na prste! Obratno sami si svoj jezik pačimo in kvarimo. Le poglejmo v krstne matice po naših župniščih. koliko je tam Wresonniggov. odprimo šolske kronike, po večini vse nemško! Pobrigajmo se malo za zapiske pri davkariji in sodniji, povsod stara pesem o Wotschdorfu, Giesküblu. Tainachu. Burgstallu, Krottendorfu i. t. d. namesto Podboč. Visole, Tinje, Boršič, Žabjak i. t. d. i. t. d.
Čudovito je, kako naši žandarji, večinoma ponemčeni slovenski sinovi, po svoji jezikovi nevednosti pačijo slovenska [imena, katera Nemci drugače vedno po naše pišejo, n. pr. Ternau-berg mesto Trnovo, Stopitz namesto. Stopce. Gertschin namesto Gerčin i. t. d.
Vsak pisar pri sodiščih, glavarstvu, davkarijah in drugih uradih skuša lepo slovensko ime po svoje zaviti ter ga, če drugače ne more, spačiti z nemško končnico, n. pr. Wodenow. mesto Vodenovo, Wobów, mesto Bobovo. Ka-tschidol mesto Kačjidol. Nazareth, mesto Nazarje, Studenitzen mesto Studenica. i."t. d. Da le ni slovenske končnice, pa mu je dobro in lahko pri srcu!
Tudi pri dačnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Celju se nahajajo takšni strici pačitelji, a tudi drugi uradniki pri glavarstvu ne zaostajajo za njimi.
Le primerjajmo pri glavarstvu spisane legitimacije za letošnjo državuo-zborsko volitev. Občine so spisale imena v volilnih imenikih v pravilni slovenščini, a te pokveke so si upale mnogo imen popačiti, da je grdo. Iz Jurija so. kar naredili Georg, iz Raškarja Rašker, iz Prosečnika Presečnik, iz Bebarja Weber, iz Šalomuna Schallomon. i. t. d, imena krajev pa so popačili, da je sramota.
To je več kot predrznost!
Mi imamo po zakonu pravico si svoj jezik čuvati, zato se naj naše ob-
roka, ker v naredbi ni imenovan nobeden dedič.
Kdor hoče oporoko napraviti, mora imeti postavno zmožnost. Nezmožni so:
1.	otroci, kateri niso dopolnili 14. leta;
2.	blazni; 3. preklicani zapravljivci; 4. redovniki; 5. vojaški beguni. Kdor pa je dopolnil svoje 14. leto, ki pa še vendar ni dopolnil svojega 18. leta, sme napraviti oporoko, pa samo pred sodnijo. To je posebno važno glede nezakonskih otrok. Pri teh določa postava, da imajo po njih dedno pravico le mati ali lastni otroci. Ako umrje nezakonski otrok brez matere ali lastnih otrok, zapade zapuščina državi. Ker se takih slučajev vsako leto ve-' liko pripeti v škodo dežele, katera z občinami vred veliko potrosi za nezakonske otroke, bi bilo le želeti, da bi ta postavna določila ljudstvo tudi poznalo in se po njih ravnalo.
(Dalje sledi.)
čin« proti temu sramotnemu pačenjn naših lastnih imen pritožijo na namestništvo in če bode treba še dalje.
Zakon imamo jako dober, treba le da postanemo tudi mi dobri in zavedni Slovenci, da ga uporabimo povsod, zlasti tam, kjer se nam zdi kaka zadeva malenkostna. Mnoge malenkosti namreč okužijo celoto, n. pr. garje celo ovco, uš vso glavo, mala krasta vse truplo. Naša popačena lastna imena so take garje in kraste na truplu narodnosti naše.
Slovenske občine! V lekarni narodne zavednosti se dobi maža proti temu okuženju —brezplačno!
Svetovno-politični pregled.
— Državni zbor. Seja dne 30. maja. Pričetkom seje je poslanec Ka-threin konštatiral. da je bila včerajšnja seja odpovedana, kar je provzročilo med poslanci veliko nevoljo. Konferenca načelnikov klubov je označila to odpoved kakor neutemeljeno v poslovniku, priznava pa. da je predsednik Fetter postopal bona fide. — Predsednik Vetter je izjavil, da je odpovedal sejo, ker je prejel avtentično poročilo, da je ministerstvo odstopilo in da ne pride v zbornico. Drugega namena ni imel. Zato je takoj sklical današnjo sejo.
Utemeljevaje napovedani n u j n i predlog, ki ga je včerajšnja konferenca načelnikov klubov vsprejela, je posi. Kathrein rekel, da obsoja nujnost predloga v položaju, provzročenem vsled odstopa ministerstva. V trenotku, ko izraža Ogrska željo, da enostransko in na našo škodo razrahljava in rešuje skupne odnošaje, ne smemo molčati marveč moramo varovati svoje pravice proti vsem narodom, in ne smemo do--jmstiti, da se o pravici prebivalstva v Avstriji' kakor si bodi razpolaga brez nas. Mi moramo radi tega zahtevati, da se skliče seja, v kolikor zahtevajo to razmere.
Posi. Klofač je obsodil predsednika. izjavivši, [da so Nemci krivi na onemoglosti in propadanju našega parlamenta, Avstrijski parlament ne more opraviti ničesar proti močnemu ogrskemu parlamentu.
Posi. Derschata izjavi, da po-nenja predloga samostalne carinske tarifa od strane Ogrske kršenje nagodbe iz leta 1867, iz katere se ne sme iztrgati posamičnih vprašanj, ki ugajajo Ogrski. Vsaka prihodnja vlada mora ves obseg nagodbenega vprašanja spraviti v pretresovanje. Dokler se tozadevno ne doseže popolnega sporazuma, ni možno govoriti o skupni razpravi carinskih prihodkov, o plačevanju v gotovini in kateri si bodi obremenitvi te državne polovice. Govornik je vsako prihodnjo vlado syaril, da bi z vspre-jetjem ogrske carinske tarife stopila pred zbornico, oziroma, da bi se poslu-žila § 14, ali pa razpustila parlament, kajti izbruhnula državna kriza se more rešiti le z ljudstvom in parlamentom.
Posi. Breiter predlaga dodatni predlog, s katerim se Derschatov odsek poživlja, da predloži zbornici tekom 8 dni načrt nove uravnave gospodarskih razmer med Avstrijo in Ogrsko, ki se imajo ob enem smatrati kakor program parlamenta in bodoče vlade v nadalj-nera boju v obrambo avstrijskih interesov»
Posi. Morsey izjavlja, da se je treba upreti Ogrski, zlasti na polju tarifne politike.
Posi. Gross zahteva, da se na-godbeni odsek čim prej sestane in tudi od naše strani pripravi nova ureditev. Najnovejši nasilni čin Ogrske je radi tega provzročil tukaj veliktf razburjenost, ker je moral princ Hohenlohe, pod čigar vlado je stal ves parlament,
odstopiti v trenotku, ko se je vlada po svoji dolžnosti uprla temu nasilju. Govornik je interpeliral na vse stranke, naj se združijo, da združene varujejo vse pravice in prerogative parlamenta in da ščitijo interese Avstrije proti vsem faktorjem, tudi proti ogrskemu kralju.
Posi. P r a ž a k je izjavil, da se ne strinja z nujnim predlogom. Njegova stranka je za carinsko ločitev, ter je nemške stranke obdolžil, da so vedno zanemarjale gospodarske koristi.
Posi. Lueger je izjavil: dokler se ne vzpostavi zopet v skupnih stvareh prejšnje stanje, ne dovole krščanski socialisti za skupne stroške niti nov-čiča in tudi ne rekrutov.
Posi. K r a m a f je izrazil nado. da odpre nastopivša kriza pot do poštenega narodnega mira v Avstriji in do direktne volilne pravice.
Posi. Adler je naglašal, da krivda sedanjega položaja zadene ne le krono, ampak tudi parlament, ki si ni dolgo vrsto let znal pridobiti veljave. Le ako se ustvari pravo ljudsko zastopstvo s tem. da se čim prej uvede volivna reforma. se zamore obvarovati Avstrijo pred veliko nesrečo.
Posi. Grabmayr je rekel, daje revizija zakonov iz 1. 1867 neobhodno potrebna, le s tem, da se na novo uredi ves obseg nagodbenega vprašanja, je možno priti do povoljnega sporazuma za obe stranki.
Posi. Dzieduszycki je obžaloval in grajal, da se je tekom debate napadalo krono. Glavna krivda je v dolgoletni onemoglosti avstrijskega parlamenta, pomanjkanje parlamentaričnih vlad z močno zaslombo v parlamentu. Govornik je naglašal potrebo, da se vzdrži carinska skupnost v interesu skupne monarhije.
Posi. W a s s i 1 k o je svaril pred nepreračnnljivimi nevarnostmi, ako se ze izvede volilne reforme.
Posi. Wolf se je izjavil za carinsko ločitev in personalno unijo ter za odpravo § 14.
Nujnost predloga je bila vsprejeta z 240 proti 8 glasom. Meritum predloga je bil tudi vsprejet. Odklonjen pa je bil dodatni predlog posi. Breiter ja. Prihodnja seja se bo vršila dne 7. junija. Odsek za volilno reformo je tudi sklican za dan 7. junija.
—	Dr. Vladimir baron Beck — novi mož. Beck je dobil od cesarja nalogo, da sestavi novo ministrstvo. Beck je že konferiral z raznimi parlamentarci. Za slučaj, da se ne posreči sestava parlamentarnega ministrstva, ima baron Beck tudi pooblastilo, da sestavi uradniško ministrstvo. — Beck je rojen v Klatovih na Češkem in je popolnoma vešč češkega jezika. S češkimi poslanci je konferiral v češkem jeziku.
—	Čehi in ministrska kriza.
Mladočehi so v „rdečem princu'1 takoj od začetka videli protektorja Nemcev in se zato vedli napram njemu ves čas skrajno hladno. Dočim so bili Gautscha skoro neverjetno popustljivi in se jim je to od radikalnejših strank ostro očitalo, so odgovorili na Hohenlohejevo „kompromisno predlogo"' zaeno s celim narodom: „Ne! Do tukaj dalje pa ne!" Vsi češki listi brez izjeme — i soci-jalnodemokratični. katerim je gotovo največ na tem, ca se uvede splošna volilna pravica — so kar najostreje obsodili „kompromisno predlogo"'. Že s svojo predlogo glede volilne pravice se je Hohenlohe pokopal in njegovi dnevi so bili šteti, čeprav bi ne bilo odločnega koraka „velikega ministrstva"', kateremu se je uklonila krona. Umevno je toraj, da Hohenlohe kljub temu, da je padel v boju proti Ogrski in da Čehi mogoče najbolj čutijo nevarnost, ki preti izza Litve sem, ne najde ob
svojem odhodu med Čehi niti enega prijaznega glasu. Težka, morda izmed mnogoštevilnih najtežja avstrijska kriza, ki je nastopila po padcu „majevega"' princa, je dala povod, da se je govorilo v mladočeškem poslanskem klubu obširno o skupnem nastopu vseh čeških strank. Na predlog člena gosposke zbornice Kfižika, ki se je udeležil klu-bove seje, se je pooblastilo predsedstvo, da • ob primernem trenutku prične v tem oziru pogajanja pred vsem s češkimi, dalje pa z vsemi slovanskimi poslanci.
—	Hohenlohe se povrne v Trst.
„N. Fr. Presse"' poroča, da je cesar priobčil princu Hohenlohe, da ga je imenoval namestnikom v Trst. •
—	Potrjen zakon. Uradni list prijavlja sankcioniranje zakona o. v š t e t j n uradniške aktivi-tetne doklade v pokojnino in o zvišanju uradniških vdovskih pokojnin.
—	Državni zbor. Klubovi načelniki so se dne 30. maja zedinili, da naj bo.prihodnja seja poslanske zbornice v četrtek po Bin-k oš t i h.
—	Prihodnji češki minister postane, kakor poroča ,,Hlas Naroda", deželni poslanec in profesor na praškem vseučilišču Jaroslav Čelakovsky, ki je Mladočeh.
-1- Ogrsko-hrvaški državni zbor. V začetku seje dne 29. maja je razvijal dr. Wekerle program nove vlade. Rekel je. da je njegovo ministrstvo prevzelo vlado, da reši ustavo in napravi zopet red. Prva naloga vlade "bo, urediti postavno državno upravo, doseči dovolitev rekrutov, uzakoniti finančni dogovor s Hrvaško in uvesti v smislu modernih demokratičnih načel splošno volilno pravico. Glede notranjih zadev bo vlada varovala avtonomijo komitatov in mest. Komitatnim uradnikom se zboljšajo plače. Glede šolstva je vlada na madžarskem stališču; vendar ne misli vsega pouka podržaviti, niti delati ovir kulturnemu razvoju nemadžafskih sodržavljanov. Hoče le, da v vseh ogrskih šolah prodre madžarska državna ideja. Kmetijstvo bo vlada pospeševala s tem, da bo razbremenila male posestnike. Razmerje z Avstrijo bo vlada uredilavobliki pogodbe. Glede Hrvaške se odredi, da se izpolni stara želja Hrvatom, da bodo namreč uslužbenci državnih železnic občevali z občinstvom v hrvaškem jeziku. — Potem se je pričela debata o izjavi. Poslanec Manin (Romun) je izjavil v imenu stranke madžarskih poslancev, da ne zaupajo vladi in "da je njen program pomanjkljiv, ker se ni nikjer izreklo, kako stališče zavzame vlada napram nemadžarskim narodnostim. — V imenu Hrvatov je podal izjavo škof Droho-becky. — Nato je predložil ministrski predsednik proračunski provizorij do konca junija t. 1. in finančno n a-godbo s Hrvaško. — V seji dne 30. maja so bile najprej prečitane peticije posameznih komitatov in mest, ki zahtevajo, naj se stavi kabinet Fejervary na zatožno klop. Predlog, naj se peticije izroče tozadevnemu odseku, ki jih ima čimprej rešiti, se sprejme. — Posi. Hoitsy poda poročilo finančnega odseka o indemnitetni predlogi. Predlog, naj se ta zadeva že v prihodnji seji spravi na dnevni red, se sprejme. — Posi. Skišak (Slovak) zahteva zadoščenja zaradi kršenja imunitetnega prava pri zadnjih volitvah. Istotako se pritožujejo poslanci Jehička (Slovak), Pap (Rumun) in Juriga 1 (Slovak). Posi. Rakovsky (madžarska ljudska stranka) napade v nesramnih izvajanjih narodnostne poslance, češ,
da so Mažari predolgo mirno gledali „rovanje" narodnosti. — Sledi volitev adresnega odseka ter članov v delegacije. — Sklene se, razpravljati o predlogu glede volitve v kvotno depntacijo v prihodnji seji. — Rumun-ski poslanec Vajda ostro napada v utemeljevanja svoje resolucije ministra notranjih zadev radi postopanja oblasti in žendarmerije nasproti narodnostim pri zadnjih volitvah. Povdarja, da se je s terorizmom in . prelivanjem nedolžne krvi usiljalo mažarske kandidate.
—	Danes seja.
Volitve v ogrsko delegacijo. Dne 30. maja so se volili člani v ogrsko delegacijo. Voljenih je 20 članov magnatske zbornice. 10 članov ustavne stranke. 5 članov ljudske stranke in 4 Hrvati. Tako stoji 39 delegatov, ki so nagodbi naklonjeni, nasproti 21 delegatov takozvane ..1848 stranke".
Zarotniško vprašanje v Srbiji rešeno. Zarotniško vprašanje v Srbiji je rešeno z umirovljenjem polkovnika Mašina, Popoviča in Mišica, Lazareviča in majorja Kostica. S tem so odpravljeni vsi vzroki, ki so bili proti odno-šajem z Angleško. Narod je to rešitev z zadovoljstvom sprejel.
—	Trgovinski provizorij med Srbijo in Avstro-Ogrsko je podaljšan na nedoločen čas, kar pomeni. da se preteči konflikt še da poravnati. To je odvisno od nove avstrijske vlade, ker Srbija noče in ne more dalje popuščati. Mogoče je, da sklene Srbija trgovinsko pogodbo z Ogrsko, z Avstrijo pa ne.
—	Vstaja na Koreji. V Hongjuju, utrjenem mestu, ki ga je mogoče zavzeti le s topovi, je izbruhnila vstaja. Vstašev je več tisoč. Na prošnjo korejske vlade je Japonska poslala svoje vojaštvo.
—	Volitve v danski državni zbor, imenovan folkething, so končane. Rezultat je sledeči: vladna stranka 55, socijalni demokratje 24. desnica 13, zmerna levica 9, radikalna levica 9, divjaki 3. Med izvoljenimi je tudi 6 ministrov.
— Novo ministrstvo za Švedsko se je sestavilo. Predsedstvo prevzame L i n d e m a n n.
—- Poroka španskega kralja Alfonza. Ko so se vračali gostje v kraljevo palačo, je vrgel nekdo pred kraljevo kočijo bombo. Kakor se sporoča, je 12 oseb mrtvih in 17 težko ranjenih. Kralj in kraljica sta ostala zdrava.
—	Ruska duma je v svoji seji dne. 31. maja po daljši debati sklenila, da ima posebna komisija v preteku petih dni izdelati zakonski načrt o odpravi smrtne kazni.
—	Rusko ministrstvo Goremjkin
—	odstopi. Ministrski svet je, kakor poročajo listi, sklenil, da poda svojo demisijo.
—	Ministrstvo Giolitti. Novo italijansko ministrstvo je definitivno sledeče sestavljeno: Giolitti predsedstvo in notranje zadeve, Tittoni vnanje zadeve, Gallo pravosodje, Majoraiia državno zakladnico, Massimini finance, Vigano vojne zadeve, Mirabello mornarico, Fusinato nauk, Gianturco javna dela, Coco-Ortu poljedelstvo, Sancer pošto in brzojav.
Dopisi.
Ormož. (Vinorejska ekskurzija po ljutomerskih in ormoških goricah). Prijetno sveže jutro se je odmikalo krasnemu in čistemu, a toplemu pomladnemu dnevu, 24. majnika, ko so se zbirali ekonomi, učitelji in vinogradniki ormoškega in ljutomerskega okraja, da izlete pod vodstvom deželno-vinarskega inštruktorja za ormoški in ljutomerski okraj gosp. Al. Ašiča, po ormoških in ljutomerskih vinskih go-
ricali. Inponujoče je bilo gledati nad 300 mož, izmed katerih je bilo nad 250 samih vinorejcev iz ljutomerskega, ormoškega in celo radgonskega okraja, dalje 20 absolventov sadje- in vino rejske šole v Mariboru in poljedelske šole v Gradcu, 20 učiteljev iz ormoškega okraja. Izmed strokovnjakov so se izleta udeležili, oziroma so ob različnih in mnogih prilikah navzoče poučevali, jim razkazovali, svetovali in na vsakojaka strokovna prašanja odgovarjali gospodje: c. kr. vinorejski inšpektor Matjašič, potovalni vinorejski učitelj Belle, vinorejski asistent Zabavnik, vinorejski inštruktor iz Slov. goric Pirhar in zastopnik štajerske kmetijske zveze Žmavc. Celo gostje iz Gradca so prihiteli.
Okoli 7. ure zjutraj so se izletniki zbrali na vinorejski šoli v Ljutomeru, kjer se je začelo ogledovanje in poučevanje v očigled tamošnjih vzglednih trsnih in sadnih nasadov, ter poskušali različnih vrst vina. Od tod se je potovalo skozi Radomerščak k vzorno odgojenim Kleinošekovim goricam, kjer je g.-Kleinošek pripravil za izletnike zajutrek. Ob 11. uri smo prišli k slavnoznanemu Jeruzalemu, kjer je č. g. župnik Skuhala sv. mašo, pevci pa so peli pod vodstvom g. Fr. Serajniko Miklošičevo mašo.. Po maši se je vršilo ogledovanje goric, na kar so bili navzoči po g. Fischerauerju prijazno postreženi. Z Jeruzalema je šla pot proti Ilovcu, kjer smo se ustavili v prostorih ormoškega kletarskega društva, da si ogledamo vinograde in poskusimo pristni pridelek ormoških goric. Dalje smo šli skozi Temual na Kajžar, kjer je bila prilika dana prepričati se o veliki gostoljubnosti gosp. deželnega poslanca Kočevarja. Od tod smo jo krenili na Visoki Strmec, ter končali pri Štamperju 10 urno ekskurzijo, s katere je gotovo vsak vinorejec nesel nebroj dobrih in* koristnih nasvetov. za katere se ima v prvi vrsti zahvaliti g. vinorejskemu iuštruktorju Ašiču, ki je bil duša celemu podjetju in dosti storil za' ta vsestransko dobro uspeli in poučljivi izlet.
Mala Nedelja. Tukajšna čeb. podružnica je imela svoj redni občni zbor v nedeljo dne 13. t. m. Zbralo se je nad 40 čebelarjev domačinov in tudi nekaj gostov iz Ljutomera. Sv. Tomaža in Sv. Lovrenca, Zborovanje otvori predsednik g. Medla z običajnim pozdravom. Iz tajniškega poročila se povzame, da ima podružnica v 2. letu svojega obstanka 21 udov, kaj je za naše razmere zelo ugodno. Se ve bi se to število lahko povečalo, ko bi se vsi tukajšni čebe-tarji zavedali gospodarske organizacije. Pa kakor vlada pri nas narodna mlač-nost, tako je razširjena žalibog brezbrižnost in neko neraupanje do zadružnega življenja. Po poročilu povzame besedo potovalni učitelj čebeloreje g. Surančič. V kratkih besedah nam je začrtal pot, kako nam je gospodariti z društvenim imetjem, kdaj in kako čeb. orodje se naj ob priliki nakupi.
Odbor se je volil sledeče: Megla Ivan predsednik, Prelog Janko tajnik in blagajnik, Spindler Lovro, Kocbek Franc in Strniša Andraš, odborniki. Po zborovanju nam je razkazoval g. Juran-čič umetno rojenje pri čebelnjaku g. Rantaša. Tu se mu je nudila prilika, nam marsikaj pojasniti in nas opožoriti na marsikatero napako. Zanimanje je bilo veliko. Še le, ko so začele nekoliko razburjene živalice brneti okoli ušes, so njo popihali nekateri plašljivci. Tudi ugovorov ni manjkalo, katere pa je g. Jurančič, kot veščak svoje stroke temeljito zavrnil. Vi pa dragi malone-deljski čebelarji oklenite se naše podružnice. Kakor ste slišali, imate smisel za napredek, a treba voditelja. Ta je pa podružnica, ki Vam na željo prireja
strokovna predavanja. Naj se nobenemu ne mili darovati teh dveh kronic za društvene nameue. Da se med Slovenci čebeloreja razširja in napreduje v prid posamezniku in celemu slovenskemu narodu, to naj bo stremljenje vsakega slovenskega čebelarja. G. Jurančiču pa naj bo' na tem mestu izrečena prisrčna zahvala za njegov trud.
Sv. Ilj v Slov. goricah.
Prost če biti, prosti moj rod, na svoji zemlji svoj gospod. Te krilate besede se udejstvujejo sedaj v Št. Ilju. Dolgo časa se je boril naš slovenski kmet za svobodo zlato,, dolgo leta ga je pritiskala nemška mora ob tla in vendar enkrat se je otresel nemških valpetov. Dvajset dolgih let je bil občinski za-stop občine šentiljske v nemških rokah, sedaj je občin, odbor naš in naš slovenski rod je zadihal sveži zrak ljube svobode. Zasijalo nam je solnce prostosti, solnce boljili dnij nam šentiljskim Slovencem. Menda ga ni bilo kraja na štajerskem, kjer bi tuj nemški živelj s tako brutalno silo deloval za ponem-čenje kot v Št, Ilju. A vse jim ni nič pomagalo: Kjer se naš slovenski kmet enkrat zaveda, če ga preveva stanovska zavest če spozna, da je treba braniti čast slovenskega naroda, če-vidi da oholi tujec v prahi tepta svete pravice slovenskega ljudstva, tedaj nobena sila ne vzdrži našega kmeta, kot jeden mož vstane, se brani, se bori in tudi — zmaga!
Da je ljubi in dragi nam Št, Il j naš, zahvaliti se imamo v prvi vrsti našim neutrudljivini voditeljem. Gg. Davorin Roškar in Kelemina sta prva, ki jima gre hvala za našo, zmago. Dičnega našega gosp. Thalerja pa niti ne moremo dovolj hvaliti, kajti kdor pozna Št, Ilj, on ve, da so zasluge Thalerjeve za rešitev Št. Ilja — nevenljive! Bog živi vse! Naj gre glas o naši zmagi od Mure do Adijje, po vseh slovenskih domili naj doni: Lepi in ponosni Št. Ilj. tam pri Spielfeldu je naš, je slovenski!
Iz Slovenskih goric. (Resne besede v spomin.) Vsak poedinec narodne intejigence ve in zna. koliko nam škoduje ravno danes, ko se narod nekoliko prebuja, strankarstvo ter gonja za nadvlado nad ljudstvom in pobijanje nazorov posameznika. Iz krogov, ko j i bi bili in so poklicani voditi narod po pravi poti do cilja prebujenja, veje smrdljivi duh osebnega sovraštva.. Javnih očitnih osebnih napadov, gonja in hujskanje enega proti drugemu, je stalno na dnevnem redu, kar vzbuja v ljudstvu vsestransko razburjenje. Kakor zavratne hijene se zaganjajo od vseh strani v oplašene vrste nerazsodnega slovenskega ljudstva, hoteč jih terorizirati vsak po svoje. Jasno je, da pametni narodni možje hote ali nehote morajo odstopiti, ako nočejo biti peto-lizci te ali one stranke. Hočemo samo od daleč gledati komedijo naših najnovejših, ljudstvo osrečujočih voditeljev gnilih enostranskih nazorov, ki rodijo, kakor se v najnovejšem času kaže, ,.plodonosne sadove'1. Le sejajte prepir, želi bodete vihar! Iz dveh nasprotnih slovenskih strank nastaja zahrbtno tretja močnejša — nemčurska, katera se za sedaj še hudomušno skriva.
Najnovejše početje nekaterih mladih prifrknjenih prenapetežev tedaj strogo obsojamo, akoravno stopimo kot starejši, vendar v vaših očeh nevarni obrabljeni stroji, na katere se nikdo več ne ozira — radi v ozadje. Vendar pa še h koncu v spominsko knjigo tistim sedaj mogočno vladajočim osebam in njih žrtvam: Sloga jači, nesloga tlači!
Lembah pri Mariboru.
Sklicujoč se na § 19. tisk, zakona zahtevam z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem:
Lembah pri Mariboru. (Je li to resnica?!) v štev. 58. z dne 21. maja
1906 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku stvarni popravek:
Ni res, da glasujem pri občinskih volitvah za dr. Reiserja, da mu pokažem naklonjenost; res pa je, da sem vselej volil z narodno strako.
Ni res, da bi po posredovanju dr. R. dobival od nemškega ,.Schulvereina" plačilo, da poučujem slovensko deco v nemškem jeziku: res pa je, da je pok. g. dr. Wolfhard predlagal,, Schul vereinu" dotično plačilo, kar je bilo sprejeto. Slovensko deco sem vedno poučeval v slovenskem jeziku, kakor v cerkvi, tako tudi v šoli.
Ni res, da sem denarne podpore podpore prosil pri tem Slovencem naj-sovražnejšem zavodu; res pa je, da sem zahteval navadno plačilo, ker sem se trudil pol leta v šoli. Zasluženo plačilo niso Judeževi groši.
Ni res, da bi bil z umrlim Wess-iagom, nadučiteljem nemškutarske šole v Pekrah .... najboljši prijatelj in da se preprijazno obnašam s tukajšnjimi Nemci in nemčurji, res pa je, da sem se proti njemu in drugim vedel, kakor se mora v sedanjem času vesti kat. duhoven, oziroma župnik.
Ni se mi treba sramovati značaja, občevanja in dela mojega, ker sem se vselej ravnal po geslu:
,.Vse za vero, dom in cesarja!"
Tj e m bah, 31. maja 1906.
Anton Kocuvan, župnik.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Čebelarji! V nedeljo, 10. junija *t. 1. imel bo potovalni učitelj čebelarskega društva za Spodnje Štajersko g. Jurančič v Celju pri Zdolš-kovem čebelnjaku poučno predavanje. Začetek popoldan ob 2. uri. Vsi, ki se za čebelarstvo zanimajo, so dobro došli.
—	Vojuik. Bližajo se zopet nam Vojničanom oni lepi, srečni časi, ki so slavo našega malega trga in nas slavnih nemških tržanov — razoznanili po celem širnem kulturnem svetu, kjer se govori isti lepi, pristni nemški (?) jezik kakor v Vojniku. Čas občinskih volitev se bliža, in začetkom julija se bo zbrala v Vojniku zopet vsa „nemška kultura" celega Spodnjega Štajerja, da pomaga vzdržati stare stebre našega trhlega nemštva. Vojniškim Nemcem kličemo že vnaprej k zmagi „einen allgemeinen Tost" (vojnischk tajč!) — Slovence pa opozarjamo, da poteče rok za reklamacije s 5. junijem!
—	Iz Vojnika. V našem Vojniku je bila navdušenost za Vračka strašno velika. Gospodje so mislili, da ga bodo kar izvolili menda v Vojniku samem. Nosili in trosili so ptujskega „Štajerca" vse povsodi in limali nemške Vračkove volilne oklice na hiše, da so komaj držale — pa vse ni nič' pomagalo — le več ponižnosti- Pa nekateri gospodje, brigajte se rajše za svojo slovensko deco, ki jc morate vzgojevati (!) na slovenski šoli, ko pa za orehovskega proroka Vračka. — Drugič več!
—	Iz Mozirja. 500 kron dobi takoj, kdor mi dokaže, da sem volil z dvema glasovnicama. Ker se mi s tem hoče predbacivati nekaka narodna omahljivost, povem tem nemčurskim pustolovcem, da mi obrekovalci na narodnem polju nikakor ne morejo škodovati; imenujem dotičnike. dokler se jim ne posreči dokaz, podle obre-kovalce ter nesramne lažnjivce. Na dan z dokazi!
Rudolf Pevec, narodni trgovec itd.
—	Jugoslovanska sokolska slavnost v Brežicah. Ta slavnost utegne biti, sodeč po vsak dan se množečih
prijavah, naravnost impozantna. Vršila se bode povsem mirno, ker nemška kljubovalna slavnost se ne bode vršila; radi tega odpade tujdi vojaška asistenca. Vznemirjajoče vesti, ki se širijo, niso resnične. Poklicano je le toliko orožništva. da bode mogoče, mestno policijo, morda pomnoženo, in druge kričače v šahu držati. Nemci so izdali parolo, da se ta dva dni vsi odpeljejo iz Brežic; nemška tvrdka Matheis — zapomnite si jo, Slovenci! — v ta namen da svojim uslužbencem na razpolago večjo svoto. Nem-škutarjem je vroče .postalo, ker vedo, da se jih bode strogo nadzorovalo in vsacega izzivača takoj pravici izročilo. Vse udeležnike prosimo, da naj v vsakem slučaju obdrže mirno kri. Ako bodo nemškutarji izzivali, hočejo s tem doseči edino le to, da se nam nikdar več ne dovoli prireditev kake slav-nosti v večjem obsegu; to se mora preprečiti. Glede železniških zvez opozorimo, da štajerski Slovenci imajo najboljšo zvezo z jutranjim' osebnim vlakom, ki pride v Zidani most ob 8. uri, odide iz Zidanega mosta ob
8.	uri 35 minut in pride v Brežice ob
9.	uri 50 minut; ta zveza je tudi prikladna za udeležnike, ki pridejo preko Ljubljane z jutranjim osebnim vlakom. Večernemu tovornemu vlaku proti Zagrebu se dne 4. junija priklopi 15 do 20 vagonov za osebni promet. Telovadno društvo „Brežiški
Sokol".
—	Poročil se je na Vranskem dne 28. t. m. g. Janez Vrabl, davčni oficijal iz Celja, z gdč. Mihaelo Šentak.
—	Na čebelarskem shodu v Čadramljah, dne 27. maja t. 1. se je ustanovila čebelarska podružuica za konjiški okraj. Po poldrugournem predavanju čebelarskega potovalnega učitelja Jurančiča o panju s premakljivim satovjem so se prečitala podružnična pravila in je takoj pristopilo 20 udov, Podružnični odbor se je sestavil tako le: Rado Jurko, predsednik. Rado Puk-meister, podpredsednik. Ferdo Rosen-stein, tajnik, Anton Brumen, blagajnik in J. Obrul, odbornik. Potem je gosp. Jurančič še razkazal vse panje v šol. čebelnjaku, poiskal in pokazal matice, med tem pa našteval lastnosti dobri! in slabili matic, njih odjemanje in dodavanje itd. Snišlo se je skoraj 70 čebelarjev poslušalcev, ki so z vidnim zanimanjem sledili pouku in vmes stavili marsikatera vprašanja, na koja jim je Jurančič jako prijazno in razumljivo odgovarjal. Čebelarstvo v našem okraju čilo napreduje in nova podružnica je najlepši uspeh tega napredka.
—	Toča. Dne 30. maja so imeli v Halozah strašno točo, kakršne se tukaj tudi najstarejši ljudje ne spominjajo. Pobila je fari Leskovec in Sv. Barbara in ni tudi ubogim sosedom Hrvatom prizanesla. Gorica — ponos in tudi edini dohodek Haložana — je za letos in tudi še za drugo leto uničena.
—	Častni član. Ob priliki skupnega zborovanja in majniškega izleta ormoškega in ljutomerskega učitelj-skèga društva sta obe društvi imenovali šolskega svetnika in profesorja g. dr. Ivana Bezjaka svojim častnim članom.
—	Pred mariborskim porotnim sodiščem je stal minolo sredo 22letni dninar Jožef Spaninger iz Račjega. Zaljubil se je bil v 151etno posest-nikovo hči Avgustinko Knapič. Dne 12. febr. zvečer je prišel v Knapičevo hišo, kjer je bila Avguštinka baš s petero brati in sestrami sama doma. Terezija Knapič ga je ostro odganjala iz hiše. Zato jo je udaril po hrbtu. Ker se je Avguštinka zavzela za svojo sestro, je tudi njo zgrabil za lase. Avguštinki se je konečno posrečilo
zbegati ter poiskati mater, ki je takoj hotela s hlapcem Dregašem proti domu. Med potjo so se srečali s Španinger-jeni. ki je Dergašu z nožem več ran zadal. Dregaš je čez 17 dni v mariborski bolnišnici na ranah umrl. Tudi mater Knapičevu je Španinger na glavi ranil. Bil je obsojen na «i let težke ječe.
Ker je hotel oropati fióletno prevžitkarico -fero Wünsch pri Sv. Danijelu. je stal pred sodiščem v Mariboru 37letni Peter Požarnik. Dne 20. sušca predpoldne je prišel k .Ieri Wünsch in je ostal pri njej do štirih popoldne ter se pogovarjal ž njo. Tedaj pa je planil nad njo. jo pobil na tla, da je omedlela. Vdrl je medtem v drugo sobo. vlomil v omaro, kjer je dobil 23 vin., v razburjenosti pa ni našeh shranjenih 52 K in hranilne knjige za 700 K. Sodišče ga je obsodilo na 7 let težke ječe.
Ker je kotel zažgati svojemu mojstru, peku Staryju v Ptuju hišo. je stal dne 31. raajnika pred mariborsko poroto Franc Čuš. 17 letni pekovski učenec. Dne 31. marca je polil tla v enem delu poslopja s petrolejem in zažgal papir na tleh. Ogenj so pravočasno n«lusili. Cuš prizna dejanje ter pravi, da je storil to. ker je hotel na vsak način iz Staryjeve hiše. Obsojen je na 4 leta težke ječe.
—	941etni starček Jakob Veršič je umrl dne 21. maja t. 1. v Smolincili župnije Sv. Anton v Slov. goricah.
—	Pri volitvi državnozborskega poslanca dne 29. maja t. 1. oddala je župnija Sv. Anion v Slov. goricah 287 glasov za dr. Antona Korošca, 24 za Bračka in 4 za Ivan Rebeka. Več glasovnic se je oddalo praznih, nad 30 konfisciranih glasečih se na Ivana Kebeka in potem prepisanih.
—	8v. Anton v Slov. goricah. Veteransko društvo je v sijajnem sprevodu prineslo zadnjo nedeljo svojo društveno zastavo od Sv. Trojice ter jo do časa deponiralo v župnišču. Na binkoštni pondeljek bode blagoslav-ljanje iste in pozneje koncert v gostilni g. Alta. Želimo, da bodi krasna društvena zastava društvu vedno le znak napredka in procvita; pod nje okriljem naj se zbirajo društveniki vedno kot vzorni Slovenci. Na zdar!
—	Požar je izbruhnil v noči od sobote na nedeljo v hiši trgovca Hönig-manna v Ljutomeru, a je bil kmalu udušen.
—	Slovenski učitelji! V Kaplji pri Upnici je na dvorazredni. v 11. plač. razredu stoječi ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom v prvem, z nemškim v ostalih razredih, razpisano mesto definitivnega ali provizoričnega učitelja. Prošnje se imajo uposlati do 22. junija krajnemu šolskemu svetu. Slovenski učitelji, na mejo!
—	Nesreča z revolverjem. V občini Schlossberg blizu Arveža je prišel sin posestnice Lize Pake p. d. Rasker od vojakov domov; prinesel je s seboj revolver in ga materi pokazal. Ta ga je radovedno ogledovala, se dotaknila tudi petelina, revolver se je sprožil in zadel nesrečnico v prsa; ubožica je umrla.
[■k— Poveljnikom štajerskega deželnega žendarmerijskega komanda št. 6 v Gradcu je imenovan podpolkovnik Filip Košak.
—	Umrl je v Gradcu podadmirai Herman vitez pl. Jed ina dne 31. maja v 59. letu starosti.
—	Deželni kopallščni Zdravnik v Slatini je postal dr. Emil T reo iz Ljubljane.
Nesreča na železnici. V Kind-bergu na Gornjem Štajerskem je skočil s tira brzovlak. Železniški stroj in spalni voz sta bila vržena s tira. Ranjen ni nihče. Vlaki iz Trsta na
Dunaj in z Dunaja v Trst so imeli velike zamude.
Kranjsko.
—	Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bo v četrtek 7. junija t, 1. dopoldne ob devetih v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Na občnem zboru se bo med drugim tudi obravnavalo o ustanovitvi deželne zavarovalnice za živino kot zveze vseh krajevnih vzajemnih zavarovalnic za živino. Na dan zborovanja se vabijo vsi udeleženci občnega zbora na skupen ogled gospodinjske šole kmetijske družbe v Ljubljani (v Marijanišču na Poljanski cesti), ki se bo vršil popoldne med 2. in 4. uro. Razkazovali se bodo veliki vzorni goveji hlevi, svinjaki, knrnjaki itd.
—	Železniška nesreča na južni železnici preprečena. V postaji Zalog pri Ljubljani bi bila v pondeljek zjutraj kmalu trčila skupaj dunajski brzovlak in tržaški poštni vlak. Zavozila sta na isti tir. V zadnjem trenotku je bila preprečena velika nesreča.
—	C. kr. kmetijska družba za Kranjsko je imela v letu 1905 skupnega prometa 1.302.363 kron 90 vin.; čistega dobička ima 85.809 K 65 v.
Primorsko.
Javno ljudsko knjižnico ustanovi pevsko društvo ,.Adrija" v Barkovljah pri Trstu. Posnemanja vredno!
Baron Beck — grof. Listi poročajo. da postane baron Beck ob priliki svojega jubileja grof z ozirom na velike zasluge.
Roko je odtrgalo kolo v "predilnici v Ronchi pri Kopru 55letnemu Jožefu Črnigoju. Prepeljali so ga v tržaško bolnico.
Utonil je v soboto zvečer v reki Avša blizu Červinjana 38letni Simon Jančič, v pokojen i finančni stražnik. .Tančič je imel navado, da se je vsak večer sprehajat po tri do štiri ure. Ker je bil to noč velik vihar, je .Tančic zašel v temi v vodo. kjer je našel smrt.
Slovanski jug.
—	Kompromis med koalirano hrvatsko srbsko opozicijo in banom
se je končno dosegel. Grof Pejačevič ostane ban. vendar pa izstopi iz ..narodne" stranke in bo kot ban izven strank izvedel program, ki ga je saboru namenila krona in saborska veČina, Ta kompromis je jamstvo za nadaljno delovanje sabora v praven, da se imajo v prvi vrsti provesti na Hrvatskem najobsežnejše ustavne svoboščine in postaviti upravo na zdrav in pošten temelj, ki bo onemogočal vsako zlo-porabo. Glavni pogoj kompromisa so spremembe osebne narave v državni upravi; iz uprave se imajo odstraniti vse kreature starega režima in nadomestiti z osebami, ki bodo jamčile za popolno čistoto državne uprave. Te spremembe se imajo izvesti še ta teden. Tendenca tega kompromisa je. da se zagotovijo ustavne svobode in se uvede v brv. javno življenje zopet zakonitost in čistota. Posledica tega kompromisa je, da izgube madžaroni ves vpliv v javnem življenju in se jim odvzame vsa oblast, ki so jo več desetletij zlorabljali na škodo in sramoto Hrvatske. Posledica tega bo. da se bo takozvana „narodna" stranka najbrže razšla in da bodo posatimi njeni člani, ki politično še niso kompromitirani, pristopili združeni hrvatsko-srbski koaliciji.
—	Hrvaška „narodna" stranka — razpuščena. „Narodna" ali maža-ronska stranka, ki je pri zadnjih volitvah v hrvaški sabor doživela tako sramoten poraz nasproti združeni
oporbi. je konečno razpadla. Brez vodje, brez glave in brez rok se ni mogla več ustavljati peščica ostankov njene slave valovom časa, in tako so ti „zadnji" dne 30. maja 1906 sklenili, da se „narodna" stranka raz-i d e. Tako je padla predstavnica in oporfi Khuenovskega sistema na Hrvaškem — in Hrvaška diha svobodno!
—	Ban grof Pejačevič je izstopil iz narodne stranke. Dne 29. maja so bili vodilni hrvaški politiki pri ministrskem predsedniku dr. Weker-leju na konferenci. Dr. Wekerle je izrazil željo, naj bi se na Hrvaškem razvilo zdravo razmerje strank. Minister Kossuth je izrekel svoje simpatije za nove razmere na Hrvaškem. Hrvaški politiki so zopet izjavili, da ne morejo stopiti v zvezo z narodno (madžaron-sko) stranko. Nato je izjavil ban grof P e j a č e v i č in e d viharnim o d o-bravanjem Hrvatov, da se
'vda želji ter izstopi iz narodne stranke. Takoj nato so se dogovorili, d a p/ e v z a m e j o si u ž b e treh s e k c i j s k i h načelnikov i n višjih u pravnih o r g a n o v m ožje n ove s t r u j e. Splošno se pričakuje, da sedaj večina članov narodne s t r a u k e p r i s t o p i k opoziciji.
—	Nov hrvatski dnevnik. 1. junija prične v Zagrebu izhajati nov hrvatski dnevnik „Hrvatska", ki bo glasilo hrvatske stranke prava. Odgovorni urednik novega lista bo poslanec dr. Avgust, Harainbašič. To bo deveti dnevnik, ki bo izhajal v Zagrebu.
—	Iz niadžarnnske stranke so izstopili .Tankovič. Adamič. Rajačič in Norman.
—	Kongres srbskih agrarnih zadrug. V Oseku se vrši kongres srbskih agrarnih zadrug. Navzočih je 800 oseb iz Srbije. Hrvaške. Slavonije in z Ogrskega. Navzočen je tudi bivši srbski poljedelski minister Nikoli'-.
—	Preokret v mišljenju „Nar. Novin". „Narodne Novine". službeni list, bivše niažaronske hrvatske vlade, so v torkovi številki priobčile životo-pis sedaj nega predsednika hrvatskega sabora, dr. Medakoviča. To je vele-simptomatično. ker v tem dejstvu naj-izraziteje odseva preobrat v političnem življenju Hrvatske vsled poraza dosedanjega režima. Dejstvo, da je ban Pejacsevich izstopil iz narodne stranke, da je vsprejel pogoje koalicije, že meče svojo senco na vedenje uradnega lista. Priobčivši životopis sedanjega predsednika sabora, je izrekel uradni list, da večino, ki je poverila temu možu svoje zaupanje, postavivši ga na to častno mesto, pripoznava kakor odločilen parlamentaren in ustaven faktor v Hrvatski. Iz tega koraka uradnega lista sledi, da so tudi gospoda na hrvatski vladi uvideli, da ne morejo računati ž njimi, ki jim je narod poveril svoje zaupanje.
Svetovne vesti.
—	Ker je tržila z dekleti v
v Snšaku pri Reki, je bila obsojena Marija Brückner iz Reichenberga na štiri mesece težke, poostrene ječe.
—	lOiJIetna starka, hišna posest,-nica Katarina Šebesič, je umrla dne 30. maja v Zagrebu.
Strela je ubila štiri kmetice v Polho na Ogrskem. Ker je prišla nevihta, se se zatekle pod neko drevo. Pod istim drevesom je ubila strela pred letom dni moža ene teh kmetic,
—	Velikomestna mladina. Na Dunaju se je zastrupila 121etna Štefanija Seh. iz jeze. ker mu je nepre-nekoma uhajala iz hiše ter imela več ljubimskih razmer.
—	Z vojaškimi častmi pokopana žena. V Düsseldorf!! je umrla 81 letna
vdova Bässler. V nemško - francoski vojni si je pridobila s postrežbo bolnikom velike zasluge ter je dobila zaslužni križec in vojno spominsko kolajno. Pokopali so jo z vojaškimi častmi, kakor kakega štabnega častnika.
—	Vezuv. Severno žrelo ognjenika se je dne 20. maja med silnim grmenjem pogreznilo. Nastali dim je povzročil med prebivalstvom velik strah.
—	Iz ljubosumnosti je v Nota-rescu v Italiji neki viničar s sekiro ubil nekega 17 letnega fanta, z bodalom umoril svojo sestro ter svoji noseči ženi prerezal vrat.
—	Svojo ljubico je umoril v O ki pri Eisenstadtu delavec E'ranc Paar. Zvabil jo je s plesišča v neki gozd. jo zadavil in obesil na drevo. Storil je dejanje, ker mu je javila, da je noseča.
—	Posilil in umoril je 171etni pastir Jožef Nagy v Szakazberoku desetletno Ano Zolzsak, posestnika hči. Prvotno se je sumilo, da je učinjen ritualni umor. A po nekojih odkritih okolnostih so zaprli Nagyja. ki je svoj čin priznal.
—	Zaradi krvoskrunstva in umora je bil obsojen te dni v Litbecku na Nemškem 38letni nadzornik Bur-ineister, ki je s svojo materjo in dvema sestrama več let živel v krvoskrunstvu in je umoril svojega 70lètnega očeta, na 15 let težke ječe in na prepoved že nitre za celo življenje. Njegova mati je v preiskovalnem zaporu umorila samo sebe.
—	Parnik se je potopil. V Rigi se je neki osebni parnik tik pred odhodom vsled prevelikega obloženja potopil.
—	Pristanišče Daljni nameravajo Japonci otvoriti mednarodni trgovini.
—	Oblak se je utrgal v San Frančišku. Londonski „Daily Telegraph" poroča iz New Vork a. da se je v pondeljek nad Sau Franciskoni utrgal oblak. Lilo je tako silno, kakor že ne od 1. 1884. sem. Ljudje, ki so bivali v šotorih, so morali zbežati. Pod vodo so bile tudi kleti, ki so do sedaj služile delu prebivalstva v stanovanje.
—	Poslancu Völkhi se je baje zmedlo največ zaradi tega, ker bi bil moral plačati 30.000 K, za katere je nekomu jamčil na menici, a denarja ni imel.
General Steselj še ni na smrt obsojen, temuč je šele sedaj sklenila preiskovalna komisija, pa pride pred vojno sodišče.
—	Grozodejstva v kolonijah. Upravitelj francoske kolonije v Afriki in njegov namestnik sta dala umoriti 15 divjakov, ki bi bili postali poglavarji svojih plemen. Polastila sta se potem njihovih zemljišč. Morilca prideta pred porotnike.
—	Nesreča v cerkvi. V cerkvi Campo Felice pri Palermu je nekdo zaklical: „Strop se podira!" Nastala je grozovita panika, vse je drlo k vratom. Pri tem sta bili dve ženski zmečkani, nad 20 oseb pa nevarno ranjenih.
—	Mladi morilci. V Erlahu pri Dnn. Novem mestu je 14 letni kleparski vajenec K. Fasching, ua cesti zaklal z nožem svojega 15 letnega tovariša Schlagerja. V Devimi na Nemškem pa je 14 letni trgovski vajenec ustrelil ženo svojega gospodarja, ker ga je ta odslovil zaradi nepoštenosti.
—	Preveč blagoslova. Porodišč-nica v Vel. Varadinu je nedavno sprejela četvorčke. ki so se rodili kmetu Scekelyju, ki pa nima več prostora v svoji hiši za novi naraščaj. Szekely je 51 let star in četrtič oženjen. Iz teh zakonov se mu je rodilo 52 otrok, a živih je 4s, in sicer 31 dečkov in 17 deklic. Nikoli ni dobil samo enega otroka, temuč vedno po tri, štiri in enkrat celo pet.
slavna narodna godba gasilnega društva Trgovišče, in se vrši v prostorih gostilničarja Jožefa Bombek v Moškanjcih. Začetek točno ob 4. uri popoldne, Vsak Slovenec in Slovenka sta dobro došla. Mlado družtvo se zaupljivo zanaša na svoje somišljenike in pričakuje mno-gobrojen obisk. Pomozi Bòg in sreča junaška! Na svidenje. Za odbor: V. Donaj,	Martin Šegula,
načelnik	tajnik
—	Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v če-titek, dne 7. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Franc-Jožefovi šoli v Ljutomeru. Spored: 1. Zapisnika. 2. Dopisi. 3. Vzgojni pomen varstva „živalij in rastlin za mladino in ljudstvo" — referati za uradno konferenco: gg. To-mažič in Dostal in gdč. Kocuvan. 4. Recenzija III. čitanke (Schreiiier-Hubad) in III. Jezikovne vadnice (Schreiner-dr. Bezjak) — Cvahte Simon. 5. Poročilo o perntninurskem tečaju v Otterbachu na Gornje Avstrijskem: Tomo Pušenjak. 6. Poročijo „Zavezinega" delegata. 7. Eventualni predlogi za uradno konferenco. 8. Slučajnosti. Točno ob 9. uri je pevska vaja za koncert v prid učiteljskemu konviktu. Pridite gotovo, točno in polnoštevilno!
Fran Čeli, t. č. tajnik.
—	Slovensko akadeiničiio društvo „Slovenija" ima svoj 11. redni občni zbor dne 6. junija ' 1906 ob pol 8. uri zvečer v restavraciji „Zum grünen Tor", VII. Lerchenfelderstrasse 14. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor dne 6. junija 1906 ob 8. uri zvečer v prostorih društva s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Proračun. 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
murskih narodnih pesmi, in se glede krasote kosa s slavnimi Mokranja-čevimi „rukoveti". Slovenski rukovet „Izpod Triglava" obsega sledeče znane narodne. pesmi : -„Stoji tam Beli grad", „Ze noč se mrači". „Zajček teče". „Stoji tam lipica" in „Rožmarin" sestavljene tako. da se vsaka pesem lahko zase poje ali zaporedno v vencu. Pesmi so divno harmonizovane in kontra-punktistiško razširjene in jamčijo za najpopolnejši koncertni užitek. Nekatere so prav lahke, da jih bodo lahko peli zbori tudi na kmetih, drugi pa, kakor n. pr. „Stoji tam lipica" so izvedljivi le zborom, ki imajo poleg dobrih pevskih moči tudi dobrega pevovodjo. — Prav zanimiv je „medjimurski" venec. Tu opazuješ upliv ogrske pesmi na slovensko. Vsi venci so nekaj, kar je mešanim zborom prišlo tako ravno prav, kakor dež žejnim v puščavi.
Slovenci, naročajte „Balkansko vilo". F. S. Vilhar ne živi v baš najboljših gmotnih razmerah: naša narodna dolžnost je. da tega umetnika podpiramo.
V pondeljek, dne 4. rožnika 1906 izlet v Brežice. Odhod ob 1I2S uri zjutraj. Na zdar! Odbor tel. društva „CELJSKI SOH^Ot
VSEM CENJENIM SLOVENSKIM VOULCEM, KI SO Ml V TAKO ČASTNEM ŠTEVILU IZKAZALI SVOJE ZAUPANJE, NE DA BI BIL PRIJAVIL JAZ SVOJO KANDIDATURO, IZREKAM NAJSRČNEJŠO ZAHVALO. GLASOVI NEODVISNIH SLOVENSKIH VOLILCEV SE SMEJO SMATRATI ZA IZRAZ PRAVE LJUDSKE VOLJE.
Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji!
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprécen-Ijive prednosti za vsako gospodinjstvo !
Poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime Kathreiner in zahte-
vajte le izvirne zavoje z varst- # W vi|o znamko župnik Kneipp ^
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v l'iati ua zazstavi leta 1903. izumitelja in tvornifarja
ias Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh '—" '■" - potrebščin. Tudi na obroke. ——
S spoštovanjem (1091 2K 1)
podružnica K. A. SmekaL
Gumi
za cepljenje trt
najboljše kakovosti dobiva se v
ZVEZNI TRGOVINI v Celju.

llivivl M vil lili V Narodni dom
prva narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti.
—	Književno naznanilo. V zadnji notici pod tem naslovom se nam je vrinila neljuba pomota. Izostalo je ime in naslov g. pisatelja: Anton Kosi, učitelj v Središču.
—	Redovne vaje za slovensko gasilstvo, Razložil Fran Bari o. Cena 40 vin., s poštnino 45 vin. (62 strani). Izšla je priročna knjižica, v kateri so podana navodila za redovne vaje gasilcev za razne prilike. S tem smo vendar prišli enkrat do enotnega slovenskega poveljeva'nega jezika. Naj bi sedaj vsa gasilna društva dosledno uvedla v knjižici navedene in razložene izraze. Knjižica je prav izvrstno in vestno sestavljena. Z njo je podan končni korak do ponarodenja slovenskih gasilnih društev. Edino to nam ne ugaja, da sta „Gasilec" in ž njim tudi pričujoča knjižica tiskana v nemški tiskarni. Sicer pa knjižico toplo priporočamo !
—	..Balkanska vila" to je naslov novejšemu delu vrlega skladatelja B". S. Vilharja, Sestoji iz vencev slovenskih, hrvatskih, srbskih, črnogorskih in medji-
Botrčki i„ botrce
Gospodarstvo,
Banka „Slavija".
Preteklo leto 1905. prinaša zopet dokaz o razvoju življenskega zavarovanja pri tem slovanskem zavodu, ki častno izvršuje svojo važno narodnogospodarsko zadačo. „Slavija" je postala ne samo največji slovanski zavarovalni zavod, temveč spada vsled svoje mogočne rasti tudi med prve zavarovalnice sploh. V letu 1905. ji je bilo podanih 8352 življenskih oglasil na zavarovani kapital 23,333.350 K 70 h, od katerih je bilo izgotovljenih 6992 zavarovalnih pogodb na kapital 19.508.440 kron 70 h. zavarovalnine pa je bilo v tem letu plačane 4,610.957 K 25 h. Kapitalov zavarovanih na doživetje in smrt, kakor tudi za rente in penzijo je bilo izplačanih 1.784.379 K 27 h, za čas bankinega obstoja 34,059.755 K 66 h v vseh oddelkih pa 87,176.383 K 75 h.
Kot vzajemni zavod razdeljuje banka „Slavija" svojim članom ves dobiček in jim ga je izplačala leta 1905. 206.296 K.40 h v vsem pa dosedaj že 1,606.893 kron 21 vinarjev. Znameniti napredek banke „Slavije" je razviden tudi iz fondov in rezerv, ki so dosegli pozornost vzbujajočo višino 34.788.637 K 75 h in nudijo članom v vsakem slučaju popolno varnost. Posebno pa je radostno, da se najširše vrste našega občinstva čim-dalje s tem večjim zaupanjem obračajo do tega domačega zavoda, in da razumevanje za življensko zavarovanje dosega pri nas ono veliko zanimanje kakor v vseh drugih kulturnih deželah.
Društveno gibanje.
—	Šaleško učiteljsko društvo priredi o priliki XVIII. glavne skupščine „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v nedeljo, dne 3. rožnika 1906 v dvorani hotela „Avstrija" v Šoštanju koncert, katerega čisti dohodek je namenjen za „Učiteljski konvikt v Ljubljani." Pri koncertu sodeluje polnoštevilna „Šoštanjska narodna godba". Vspored: 1. Fučik: „Triglav", koračnica. 2. V. Parma: „Rokovnjači", .uvertura. 3. H. Volarič: „Slovan na dan", mešan zbor s samospevom za sopran in alt. 4. a) P. J, Čajkovsky: „Romanca"; b) Delphin-Alard: „Muette de Portici" finale; igra na gosli g. Beno Serajnik, spremljana glasovirju gdč. M. Schreiner-jeva. 5. Fr. Schubert: „Na tujih tleh", poje g. R. V rabi, spremlja na glasovirju gdč. F. Kolšek-ova, 6. St. Pirnat: „Žalost", osmeroglasen mešan zbor. 7. Räha: „Venec slovenskih narodnih pesmi". 8. Fr. Gerbič: „Gondolirjeva pesem", čveteroglasen ženski zbor. 9. Fr. Gerbič: „Slovanski brod", moški zbor. 10. K-a: „Overtura v F dur". 11. Trišler: Slovanska koračnica. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 K; za obitelj 4 K; na galeriji 1 K. Po koncertu prosta, zabava in ples.
—	Prostovoljna požarna bramba aa Polzeli mora preložiti radi nepričakovanih ovir blagoslovljenje nove brizgalne na nedoločen čas. Kdaj bo potem, se bo pravočasno objavilo.
—	Prostovoljno gasilno društvo Moškanjci priredi na Binkoštni ponedeljek, to je dne 4. junija, slovesno blagoslovljenje svoje nove brizgalnice. S tem pa se vrši tudi velika veselica, s sledečim sporedom: 1. Blagoslovljenje brizgalnice. 2. Pozdrav načelnika, 3. Slavnostni govor. 4. Vaja z brizgalnico. 5. Srečolov. 6. Šaljiva pošta. 7. Prosta zabava in ples. Pri veselici sodeluje
SHSHsasgsHgasHsässsasHsasiasa
flirto» jjetz
izdeloVatelj patentiranih šot. tabel v Celju, Breg
vljudno prosi slav. V |	< i i
učiteljstvo naj slu CAlClflH TjlHgl čajne naročitve ^Wf^tjftf •V*W%V
izroče čim najhitreje mogoče, ker bi se pozneja naročila ne mogla pravočasno zgotoviti. — Z najodličnejšim spoštovanjem se priporoča (326)
Anton Betz.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - « -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje ==
tvrdka
Danai I-
Wipplingerstrasse 29. llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
ki	(7/a) 104—85
i\
5HSHSHSHF2H5S-HSH5HSHSH5H5H5H				
ri	r.......................................			ri
»ShflDDfl'
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI.
P. T. članom oddelkov I. in II. (zavarovanje, kapitalov za življenje in smrt), ki so sklenili svoja zavarovanja v letih 1869 do 1901, pripada
10%na dividenda
10° „na dividenda pripada brez izjeme na vsa zavarovanja kapitalov kateregakoli razkazila v glavnem odseku Ì. in II. oddelka, tedaj na zavarovanje za slučaj smrti, za doživetje in ua zavarovanje dote deri.
P. t. članom, ki so celoletno zavarovalnino za leto 1906 že plačali, se bode omenjenih 10°/o v gotovini izplačalo; onim članom pa. ki plačujejo zavarovalnino mesečno,, četrtletno ali poluletno. se bode odračunavala dividenda s 1. dnem julija 1908 začenši do 80. due junija 1907 pri posameznih obrokih.
Rezervni in poroštveni fondi banke „Slavije"
znašajo koncem leta 1904 ..... K 84,788.687.75 Od svojega postanka je izplačala banka ,. Slavi ja" svojim članom zavarovalnih kapitalov in odškodnin v vseh oddelkih ,. 87,176.88875 Samo za pretečeno leto je bilo izplačano
p. t. članom 10°/'o dividende.....
Vse dividende pa so doslej člani prejeli . .
'206.29640 1,606.898'21
Kar je gotovo najboljši praktični dokaz, kako koristno je zavarovati se pri banki „Slaviji« kot vzajemnem zavodu.
Ob tej priliki opozarjamo najširše kroge na ugodne in cene tarife banke „Slavije". Zbirko najpripravnejših tarifnih razkazil za življensko zavarovanje radi na zahtevo dopošiljamo vsakomur.
LJUBLJANI, v maju 1906.
(325) 1
Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke ,Slavije4.
Proda
(m) t
se
radi preselitve hiša, hlev, vrt in njiva s 600 hmelpvimi sadeži za 1750 gld. Posestvo je blizo romarske cerkve v Petl-ovčah, za cesto. Pripravno za vsakega rokodelca ali penzijonista. — Več pove JURIJ JELOVŠEK, pošta Petrovee.
Za podružnico z mešanim blagom
se išče
vodja
ne pod 24 let star. Reflektuje se le na moč s I. ina referencami. — Naslov pove iz prijaznosti uprav-(31«) ništvo ..DOMOVIXE". 5-4
Na debelo.
(832) 1
Na dpobno.
MOLITVENIKE
za SY. birmo, v okusnih vez ih priporoča
ZVEZNA TRGOVINA v Celju,
Rotovška ulica, št. 2.
© Felix Toman ©
stavbeni in umetni kamnoseški mojster
Resljeva cesta 30 Ljubljana Resljeva cesta 30
priporoča svojo delavnico za arhitekturo in plastiko
častiti duhovščini in p. n. občinstvu.
V
Speèijàlist cerkveno umetnih proizvodov.
Prevzame v izvršitev podobe, oltarje, lece, obhajilne mize, krstne kamne itd.
vsakovrstna stavbena kamn. dela
kakor stopnice, okvirje, podboje, stebre itd. od peščenika, apnenika, (274) H-5	marmorja in granita.
Solidni proipd 3 nomimi pogoji, načrt! in pron brezplačno.
......t W^Tässs
ur&šč^pjS*
SSSSftS SÄS5S-jns^^'foffitó»	«r';
. „„ttvraW >	,263)
Franc r— -
Äi pM
ftl
.MTW. ^
mm
.COijčOi'
gSi M

«C
' 55
* 068
o ■< o B
« S
d
A
«tì »
esa
£x
tsa
H
M
H
£
IS
pomaga izborno kot nedo- / sežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
Celje :	Gustav Stiger
„	Victor Wogg
,,	Alois Walland's Nf.
Carl u. Friil. Teppei
,,	Milan Hočevar
,,	Josef Matič
,,	Anton Ferjen
,,	Franz Zangger
„	Anton Topolak
,,	Ferd. Jakowitsch
„	Antou Kolenc
Celje: Fianz Pečnik ,, Franz Ranzinger „ Rauscher Adler Ap. ,, Johann Ravnikar ,, Otto Schwarzl 4 Co ,, Josef Srimz „ Franc ürch ,, Johann Laune Dobrna: Josef Sikošek Braslovče: Johann Pauer
,,	Ant. Plaskan
Vldem: Joh. Nowak
Konjice: Franz Kupnik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerhéim ,, Konsumno društvo „ Josef Wouk Ljubno : Joh. Filipic F. X Petek S. F. Schalk Ludwig Smole ,, Anton Verbifi Trg Lemberg: Fr. Zupančič Oomllsko : Franz Cukala
Sevuica
Trg Laško: Andr. Elsbacher
,,	Carl Hermann
Planina: Ludw. Soherscherko ,, F. Wambrechtsteiner ,, Michael Jazbinäek Gornjigrad: Jacob Božič
,,	Franz Seharb
Poljčane: Ferdinand Ivatius ,,	Farnz Kaučič
,, A. P. Krautsdorfer ,, Anton Schwetz „ Carl Sima
Mozirje: Leopold Vukič ,, Rudolf Pevec Prlstova : Marie Suppanz ,,	Anton Suppanz
Brežioe: Franz Matheis „ Joh. Pinteric ,, I ršič & Lipe j >> ' • Franz Variee Zale o : Adalbert Globočnik ,, Adalbert Geiss ,, Jacob & Marie Janič Vitanje: Anton Jaklin
Trbovlje: Konsumno druätvo
„	Franz Dežman
,,	Anton Krammer
,,	Jos. Mahkovec
„.	Jos. Moll sen.
,,	Johann Müller
,,	Jos. Sporn
Velenje:	Ulrich Lager
„	Carl Tischler
„	Josef Wutti
St. Jurij:	F. Kartin nasi.
„	J. F. Schescherko
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, émhiiì.2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. =
sVtttčniHi HantcnčHi peresa tablice peresniKi sobice radirHc črnilo
TrgoVsH« Hnjige
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol
usnje vezane.
Odjetnalnc Knjižice
p« raznih cenah.
JlajVečja zaloga Vseh tlsHoVin E2
šolske svete, učiteljstvo. žnpnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje -—— in privatnike. ———
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. ♦♦♦♦♦♦♦♦
pečatniki, vig-nete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Stambilje
umetne, pokrajinske in s-cvetlicami odnajpriprostejše .$*$><»<§> do najfinejše izpeljave.
Popisnice
JVIolftVeniHi
za birmo, vez v raznih barvah.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Pismeni papir
Zavitke za urade v vseh velikostih.
CeniKi
!1 mi za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano Mn blago, o Solidna in točna postrežba. S
MftTftTftTftTnTftTftTnTnTntSSS
ANTON KOLENC, Celje
Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22.
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	4ti-lf>
Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši GraSka cesta It. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom In deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koraninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnlno: pifičance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine.

Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 1'25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto H K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'50 K franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255) 30-14
a. Günther, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSEL).
Ugodna prilika.
Samo 3 gld.
stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 do' 60 kom.) pri stiskanju mal» poškodovanega lepo sortiranega, kot cvetlice dišečega
triletnega mila
vijolica, roža, heliotrop, motu., zvonček, bre.kvin ovet itd.
— Pošilja po povzetju
MANHATTANOVO PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-uliea 3.
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Ušpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena i. najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celjn pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, kolodvorska ulica.
(64) 67-50
10-
J
r pred ognjeni in vlomom
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BEUGER
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-85

Potnikom v Ameriko !
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BA SEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le fj do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas i a sprejel *	bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—2-2

Zdravstveni hlačniki
„Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120,135, svileni 150, ISO, za dečke 25,35,50,6ü, svileni 90
v naslednjih prodajalnah:
Braslovče, Peperko Tom. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. Ootovlje, Ma!Kaj Fr. Gornji grad, J. Božič. Hrastnik, Bauerheim P. Loka, Jakša Ivan Mozirje, Žuža Fr. (11) 44—43 I
Nova cerkev, Arlič Mih. Polzela, Oi/.el Josip Rečica, Konzumno drnštvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž„ Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Korun Fr. Šmarje, Štujiica Ant.
Šmarje, Löschnik Jan. Teharje, Wengust Fr Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schwentner K Vojnik, Zottl Fran. Žusem. CrajSek Flor
Prodajalne v družili krajih daje e. kr.izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno.
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
Man fanehte dia Fabrikmarke.
SfajerjeVf JfValni stroji
za domačo
porabo in obrtne sVrhe VsaH« Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja •
Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica dražba jiValtiih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 22
QfäbmascIjiDeD
Singer Co. Nähmaschinen Aot.6es.
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.
(sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. +
Ponudbe nasloviti jej na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6
prednost. Plača po dogovoru. Pravilno obložene prošnje z dokazi dosedanjega službovanja se naj pošiljajo do 10. jtfnija t. L na naslov: F. J., Celje, poštni oddelek štev. 88. (317) 4—4
Osebni kredit !
Z in brez žirantov za Častnike, duhovnike, dvorne — državne — in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na 1 4—25 let proti mesečnim 'l2 ali celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
A°/„! A»/„l A°/„l
Češko posteljno perje
—. po nizki ceni. 5 kg novo, C* očiščenoK9 ea.boljäeKia-— belo, pavolnomehko, oči-
^^E&ßSgj^r snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K —'80 in K —-3«. gsHI^[ Pošilja se franko po po-' vzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena.
Benedikt Sachsel, LoDes 347, p. PilzilO, Češko.
Krajni šolski svet Vitanje-okoli ca oddaja manjševalnim ofertnim potoni nadzidavo drugega nadstropja na šolsko poslopje okoliške šole v Vitanji po od oblastij potr jenih načrtih in sicer v proračun jenem znesku po .13.300 kron.
Ponudbe se vlagajo zapečatene pri „Krajnem šolskem svetu Vitanje-okolica" do iiiklusivno 6. junija. 1906. Proračun, načrti in stavbiriski pogoji so na razpolago v šolski pisarni okoliške šole v Vitanji. Stavba se odda enemu za to usposobljenemu podjetniku. Zdra-žitelj mora položiti 10% ponudbene svote kot varščino.
Krajni šol. svet Yitanje-okolica
dne 23. maja 1906.
Jožef Grrobelnik
načelnik.
Realni kredit!
od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3 4 delne cenilne vrednosti.
Išče se izurjena
Stavbni kredit!
Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba..
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
Jako reelno! Hitro! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških savodih!
Prima-reference! Zahtevajte prospekt! , Znamko za odgovor priložite!
HELLER L. EGYED BUDAPEŠTA,
(m\	V., Kohàry-Utcza 19 B. 24—17
za trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Pismene ponudbe (su) pošiljati je na
„Zvezno trgovino" v Celju.
T prikladnost p. 11. prebivalcev Zgorujesa vinske doline vljudno naznanjam, cla boni skupno z mojim bratom. (Ii strikt nini zdravnikom v Brasi oY cali dr. TI DOM C E RTI N KO izvrševal zobozdravniško prakso (zdravljenje)
Alajbol/ša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
Ir Vsakih 14 dni vozijo I» Trst-New-York
pirniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in £ vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana
Sloinšekove ulice »t. 25.
Sllinji odhodi parnikov iz Trsta: ALLTONIA, ponedeljek, 28. maja 1906. SLAVONIA, ponedeljek II. junija 1906. PANNONIA, ponedeljek S5	18. junija 1906.	(1)
od a. junija t;, l. naprej.
Moj tarif je: 1 plomba (zalitje zobov) 1 K; 1 nov zob 2*40 K; brez-bolestno odstranitev (pipanje) zobov 1 K. Razne poprave po obsežnosti (*")	Za nboge vsako soboto brezplačno.	»-■.
üx». JAN ČERVINKA, disti*, zdravnik, Liubno,
CORHEL'

2 dobro
izurjena
tnizarsHa
pomočnica
se sprejmeta v trajno delo in za dobro plačo pri A.BETZU v Celju (Breg).
Uradnik
zadružne stroke, v posojilniškem knjigovodstvu popolnoma izvežban in bilanciranja zmožen dobi službo. Mlajši prosilci samskega stanu, ki so zmožni stenografije in pisanja na stroju, imajo
iS'
Najcenejše, najodličnej&e in najlepie streino pokritje je
ES
j3 patentzarezuastrešnaopcHa lil
— in patent stisnjena zarezna strešna optKa
1%
naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri D. TOMBÄH v Pipovoih pi»I Ptuju. ^
Jnžnoštajerslia hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na :=
(48) 50—20
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.
^	—T-
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Celju uraduje vsak dan od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.