■m>rirfiry>iTiuw!ajaa^v. Leto: IV. 9 a Maribor, nedelja 15. aprila 1923. Številka: 85 srca in roke mladini! Maribor, 14. »prila. Uvodnik o mladini! Eden bo nevoljno, drugi prezirno zmajal z ramami, češ, T*il Je danes vendar kaj drugo bolj aktualno. Mi pa pravimo: bolj aktualno nego Vsa Ptičeva pogajanja je in ostane za nas vprašanje mladine, vprašanje njene ^zgoje za življenje, njene vzgoje za velike naloge, ki jo čakajo v delu za narod ln za državo. Pisali smo že obširneje o ciljih in na- °Kab, ki si ga je stavila mladina sama 2 ustanovitvijo Ferialnega Saveza, ki ja ena izmed mnogih organizacij, razprede- ttied mladino v svrho čim tcmeljitej- 8e 'zpopolmitvc na vseh poljih človeške* ^.znanja. Naše starejše generacije in- e%ence bodo dobro vedele, da so jim takšne organizacije niti dopuščale aiso. Dijaštvo, mladina je bila glede spo- uavanja domovine prepuščena sama se- b Vsak posameznik sam sebi. In vendar sboznanje domovine, .spoznan j o sveta Potovanjih bistven del izobraževanja a«e mladine. Takoj po prevratu je za- ' »vež duh v vrstah našo mladine in 5 °m.očjo in izdatno podporo prosvetnega mistrstva, zlasti ministra Pribičeviča, ‘6 je ustanovil za celo državo Ferialni avez, ki jima dvojni namen: vzbujati ladipj smisel za potovanje in spozna- **»3e domovine, ter olajšati mladini po- vanje s tem, da preskrblja brezplačna ''»nočišča in' brezplačno prehrano v K ž ^raUh države. In’ tako prepotuje slovenski dijak lahko celo državo, tudi globoko v Srbiji bo našel jkrlt ^ ljubeznjiv sprejem in preskrbo, Parohe srbski ali hrvatski dijak pri nas. ^Uaštvo pa ne apelira pri tem! samo .»“fc-denarstvo, amipak skuša pomno-1 dohodke Ferialnega Saveza s teni, ^ Prireja akademije, ki nudijo prvo-. ftfil umetniški užitek. Sinočnja akade-mariborskega dijaštva v korist umnega Saveza nann je dokaz, kako . stremi naša mladina Ha eni strani ■jj. ®v°ji izpopolnitvi v znanosti iri urnet-ua drugi strani pa po tem', da ob-da čeli javnosti dokaže resnobo tej a stremljenja kvišku, k solncu. Ob Priliki je imel mladinski prijatelj celop ^r‘ Strmšek nagovor, ki ga tu v Pov j®°dajcmo, ker pove več, kakor bi eoala 'cela vrsta članikov. Evo: T01® moji ; aTQttr 'stopi mi Poga.., Ha tvojih sem1 tlcK... ®°'r fieše me jadro... na tvojih valeti... pri Sv o jiH ljudeh’ . . . zalmf i6®*6 doma. vse več, domovine si je OTC,n . naša mladina ter 'si ustvarila •je ’112acijo Ferialnega Saveza, Hotela ile h'f,m’ hotela P° domovini, a hotela PobV Povts<>d pri Svojih’ ljudeh. Zato je ho« • a V Sv°jo Sredo vse tiste, ki Se Tjot razgledati po domači zemlji. — sl je lokalne odbore, jih' trdno *eb'°h da tvorijo vsi Samo ^S^l P®« ni 'dovolj, da jo vozi vlak noč, temveč želi priznati: °dil po zemlji gem naši iri plin je bolesti . iri pil nje prelesti.,. 1 61 sem hišo ob’ cesti in krenil Sem vanjo popotnik — 81» ^ |n tileha dobil »em in dobro besedo, toi je v slast bolj od vina In hleba. mm ir Rie Src i* povabila mladina v svojo del«0 V8e *i8*e’ ki so voljni njeno leln odpirati, kajti kakor naj bo spre-Sav«n* Nadina tam onkraj Sotle iri •ant s SJočkeveJku ja Kikind', tejip Predkonferencc v Zagrebu končane. — — Blok pristal na samoradikalno vlado iri Slovenije. — Radič zadovoljen’, ker Glede federacije se Radič umika. •—* Zagreb, 14. aprila. Včeraj »o so pogajanja med blokom in radikalci nadaljevala. V imenu bunjavsko-četačke stranke jc iul navzoč poslanec dr- Rajič. Izdelano je bilo faktično postopanje za 16. t. m. in nadcljne dneve delovanja v parlamentu. Tekom dopoldanske konference so se že začele izdelovati pometa-cije dogovora, ki bi se imel skleniti -Pismeno se ie ugotovilo, da radikalna stranka ne bo podpirala vlad1, ki bi hotela kakršnakoli medsebojna. vprašanja reševati s sile Popoldne dr- Koro- šec odpeljal, kar smatrajo h kateri za znamenje, da je najvažnejši d:i konference končan. V blokaških krogih izjav Ijajo, da jo Sporazum pri prqdpogajanjih dosežen. O včerajšnji konferenci je bilo izdano službeno poročilo, ki pravi, da sta so radikalna odposlanca sestala z Radičem; v razgovoru se je ugotovilo, da obe strani smatrati reš:tev srbsko-brvatskega spora z vzajemnim sporazumom za potrebno in mogočo. V njdaijmh razgovorih z zastopniki bloka se je ugotovilo več točk, ki bi naj tvorilo predpogoj sporazuma: izpremembo režima v duhu ustavnosti in zakonitosti, izboljšanje uprave v duhu samouprave potom homogene vlade narodnoradikalne stranke. Po sporazumu v tej glavni praktik čni točki je določeno tudi postopanje vseh zastopnikov omenjenih strank pri otvoritvi skupščine 16. aprila. Razgovori se nadaljujejo v svrho definitivnega sporazuma. Iz toga komunikeja jo razvidno, da bi so naj dosegel sporazum v tem smislu: Radič bi s svojimi poslanci ne šel v Beograd, tako da bi radikalci sami lahko sestavili vlado. Radiču bi sc dala široka svoboda v upravnih vprašanjih Hrvatske, Korošcu pa v Sloveniji, z drugimi besedami: politična eksploatacija teh pokrajin, kar pomeni, da bi bil sporazuma med radikalci in blokom naperjen predvsem proti demokratom in usmerjen na njihovo izolacijo na eni, ter na najbrutalnejšo izrabo politične moči radikalcev v Srbiji, Radiča na Hrvat-skem in Korošca v Sloveniji na drugi strni. Zagreb, 14. aprila. Konferenca zastopnikov opoziclonelnega bloka z delegati radikalne stranke se je včeraj popoldne nadaljevala. O rezultatih pogajanj jc podal Radič sledeče izjave: Delegat jc radikalne stranke so izjavili, da so imeli radikalci vedno svobodomiselne in parlamentarne principe, povdarjajoč, da pomeni vsako nasilje nesrečo za državo iri narod. S tem pa seveda niso rekli, da bi se sami ne poslužili nasilja. Mi pa smo jih opozorili na to, da bi smatrali vsako obnovo radikalno-demokratske koalicije, pri kateri bi igral Pribičevič v demokratski stranki vodilno vlogo, za provokacijo, ki bi tirala opozicijo do »krajnih mej. Nadalje je Radič izjavil, da bi bil sporazum z demokratskimi levičarji ne glede na njih številno moč principielno lažji, faktično pa mnogo težavnejši, nego z radikalci. To pa zato, ker so pri Srbih’ v; manjšini, in ker Ljuba Davidovič za-merja Pašiču, da zastopa interese vseli treh plemen, ko je v resnici samo izrazit zastopnik srbskih interesov in nositelj velesrbsko ideje. Iz tega sledi, da smo tudi mi prisiljeni, zastopati interese Hrvatov. Pri Davidoviču se je očividno pojavila recidiviteta. On namerava prevzeti ulogo Pribičeviča ter nastopiti ne kot branitelj države, kar bi bilo še razumljivo, temveč kot branitelj oficielne-ga jedinstva, o čemur pa je odločil že narpd gam. o priliki volitev. Največ go Radikalska delegata so vrnila v Beograd za ceno politične eksploatacije Hrvatsk upa, da Hrvatska rie bo »razkosana«. — Radič bo z abstinenco podprl radikalce. je razpravljalo pri pogajanjih o spremembi režima v smislu »čl o večnost va, ustanovnosti in zakonitosti«, ter o spremembi državne uprave v smislu samoupravo. Hrvati, muslimani in Slovenci so našteli toliko inečlovečanskih« dejanj in' brezzaikonitosti, da so bili radikalni delegatje resnično ginjeniO), četudi v začetku le na videz, h koncu pa so še sami zgražali nad vsem tem. Mnogo se je govorilo tudi o gospodarskih vprašanjih, speci jel no o zgradbi in izpolnitvi železniškega omrežja, kakor je to že izdelal kongres ir.žencrjev v Sarajevu. On je opozoril delegato na to, da smatra njegova stranka to za del svojega gospodarskega programa. V diskusiji o kulturnih in gospodarskih vprašanjih so bili najživahpejši Slovenci in muslimani ter bunjevski poslanec Blaško Rojič. O politični taktiki povodom otvoritve nove skupščine dne 16. t. m. je bil sprejet predlog dra Mačka. Oba radikalska . delegata, posebno pa tajnik Janjič sta odgovarjala na vsako vprašanje in dajala zelo umestna pojasnila; njune izjave so mnogo pripomogle k temu, da se je prvotna riapetost polegla in namesto popolnega nezaupanja je bilo opažati očitno zbliževanje. Reči moram, da je bila situacija dopoldne zelo napeta. Po dobrem kosilu so sc —• kakor je že navadno — duhovi pomirili.(!). — Sklep glede nadaljevan ja” pčgfi jan j jo bil natančno preciziran. Vsekakor moram naglasiti, je dejal Radič, da na naši strani ni riihčo pričakoval čudežev. Treba je pomisliti, da je naš spor pravzaprav d r-žaviii problem, ki ga je treba rešovati zelo resno. Predvsem zahtevamo, da se življenje v državi konsolidira in normalizira. Nihče ne smo v nobenem slučaju nastopiti z nosilnimi dejanji. Že samo vprašanje federacije sc da težko rešiti. Potreben je študij, potrebne so izkušnje in znan je., Taka vprašanja morejo rešiti edinole dobro poučeni državniki, ki so kompetentni jih reševati. Treba pa je tudi mnogo časa, da lahko razna vpraša nja premotrimo in proučimo. Strinjamo tse v tem, da jc to tak dogodek, da potem ni več mogoča vrnitev v prejšnje stanje. Mi iri Srbi ne moremo biti več sovražniki iri če bi tudi šli vsak na svojo stran in Se borili med seboj, bi pač bili naisprot-ki, nikakor pa ne sovražniki. Po nekaterih veselih medklicih je dejal Radič smehljaje: Hoteli so nas ostra-šiti, toda mi sc nismo dali ostrašiti iri sedaj je vse dobro. Ko sta bila imeriova na radikalna ministra za Hrvatsko in Slovenijo, nismo bili navdušeni, ker jo minister za Slovenijo naj večji osel, minister za Hrvatsko pa t?pec. (Op. ur. Te besede »čovječanskega« politika so Inko netaktne iri prostaške, da smo v dvomu, ali jih je Radič izgovoril v tem »mislu. Celo poročilo objavljamo tako, kakor smo ga prejeli, no prevzamemo pa za zadnji stavek nobene odgovornosti. Če Radič res tako govori o svojih političnih nasprotnikih, tedaj je očividno predesti nirari za vodjo kakega afriškega plemena!). — Radikalci pa so sedaj to popra vili. To jo dobro znamenje za končni sporazum, ker bo na ta način’ priznana i Hrvatska in Slovenija. Kakor rečeno, v štirih mesecih se rie da pppraviti, kar se je v štirih letih pokvarilo. TTverjeni smo, da smo sedaj ria potu, kjer !#> mogočo odstraniti vsa nesporazumljenja. Zagreb, 14. aprila. Radikalna delegata Janjič in Gjurgjevič sta z včerajšnjim večernim vlakom odpotovala v Beograd, rial Staroslavriem1 Kosovom1 iri ob1 brogo-vi h’ Vardarja, tako moramo tudi mi do-* čakati tujo mladino, jo sprejeti pod svoj krov iri ji dati polog telesnih okrepčil tudi prisrčeri iri bratski .sprejem'. Da poživi to misel v nas iri da pomore lepi svoji nalogi iz denarnih težkoč, si jq ustanovila naša mladina S a mi a brez tuja pomoči današnji svoj praznik. Poklicalai Vas je, Vas, stariše in prijatelje, iri Vas, svoje tovariše, da Vam pokaže, da se jii hoče resnega dela in' colah uspehov. lit niste se obotavl jali. Prihiteli ste v tnkerri številu, da more biti naša mladina po-i nosna na svoj praznik, kajti spoznati mo-* ra, da ni sama, da ni zapuščona. Že s temi svojim dejanjem' ste postali dobrotvori Fcrijalncga Saveza; a vem’, Vaše srce inj roka bosta odprti tudi prihodnjič, ko boi potrkal P1. S. na vrata, da odkupite nežno cvetko, ko bo potrkal, da pogbstito in} sprejmete pori streho kakega mladega) ■ i jute! j a od bratskega vzhoda in juga, da mu pokažete svojo Ijubav im ljubavi imenom F. S. Tri vsa Vaša dobrota bal tisočkrat poplačana, ko Vam bodo! Vaši sinovi poročali o krasoti Plitvič-kih jezer, o tajnostnih običajih mohame« danskega sveta, o krepostnem srbskem! seljaku, o rodovitnih planjavah vojvodinskega polja, a dostavljali, da So hilil povsod sprejeti v znamenju istega jugoslovanskega bratstva, katerega hočeta tudi vi tako lepo v dejanju izkazati. Poleg tega pa boste s tem dokazali, da sta si obranili tudi Vi v težkih časih mnogo! onega idealizma, ki preveva srca naša mladino. Tri medsebojnega spoznanja, spoštovanja in' ljubezni nam je treba, če naj gremo lepši bodočnosti nasproti, O kateri jc sanjal pesnik: Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega Ti povedati ' v teh težkih dneh, o domovina... Danes' in jutri bo naša mladina v. Mariboru nabirala za svojo organizacijo Ferialni Shvez tudi prispevke po naših ulicah in v hišah. Vsi oni, ki imajo smisel za dušovno iri tolesao izpopolnitev, naše mladine, vsi oni, ki pravilno pojmujejo krilatico, da jo mladina up iri bodočnost naroda, bodo pokazali delo odprto srce, ampak tudi odprte roke. Prijatelje mladine izven Maribora pa prosimo! pri tej priliki, da sc je i stotak o Spomnijo) s prispevki in jih pošiljajo na riaše uredništvo, ki jih bo izročalo voditeljem1 Ferialnega Saveza. gOOgltgKel® fčšliSEl'isl mhKč-3© Obiskujte šesto razstavo umetniškega kluba, Grohar1 od 1. do 16. aprila. Fašlstovsko prodiranje na Goriškem. Zadnji trenutek za odpomoč. (ri. n.) — V nedeljo, 8. t. m!., Se je vršil v Vidmu kongres furlanskih' faši-jev. Pripomniti moram tu takoj, da imri danes beseda »furlanski« vse drugo zna-čenje, kot pa ga je imela v prošlih časih, ko sc je označevalo ž njo od italijanskega naroda po svojem jeziku in o-sebnostih zelo sc razlikujoče prebivalstvo med dolnjo Sočo in Livenco iri se| je to ozemlje po našem imenovalo Furlanija, italijanski pa »Friuli«. Danes, kol so priključili skoraj vso goričko deželo videmski pokrajini, imenujejo Lahi vso! to pokrajino »Friuli« in »furlanski« pomeni torej v teritorijalnem pogledu vsa ozemlje tam doli od Livouce i>a do izvira ' -J* Soče do čhniega vrha Had Idrijo in Cola tfad Vipavo. Kongres furlanskih fašijev prumeiri torej kongres fašijev iz vse novo-forianSke pokrajine torej tudi gor iški lr fnf fclo.Be ga v resnici- hudi udeležili zastopniški, vseh fašijev- iz slovenskega dela pokrajine, ki »o so v zadnjem1 času znat no pomnožil L ‘Na kongredu, 3 katerim je bil zdm žep tudi pregled fašistovskc »narodno ntMlce« soške in tagliamoiitske legije, je •itndl glavno besedo politični komisar dr. Pjsenti, ki je v daljšem' govoru razpravljal o nalogah fašizma y\ furlanski -pokrajini. Obregnil' ec je med drugimi fdb! laško klerikalno ljudsko stranko, ki iim'a -samo v Furlaniji precej močne po ' stojauke, zagrozi l je tudi soeij ali stom’, rnaj se varujejo hujskanja proti fašizmu fin1 prešel končno tudi na nas »tujerod-, ce«. »Fašisti«, je dejal, »furlanski fašizem | j« obmejni fašizem in im'a kot tak izpol-piti Svoje posebno poslanstvo. Pozdravljamo Zastavonoše, ki so se sešli tu iz | Tolmina, Idrije. Gorice, Cerknega, iz [ajdovske ravnine. Pozdravljamo te mla-jdeniče, ki drže trdni pesti, no prapora j stranke, temveč prapor domovine. Pomilujte, da z .vsako izkaznico, ki jo izdaste j tujeroden, napravite onega Italijana, da Iv vsako italijansko 'besedo, ki jo iztrgate |*B ust tujerodca, Storite pridobitev za j domovino. Naša dolžnost, furlanski fašisti, je tam' gori med tujerodci, ki morajo postati italijanski državljani, kajti Italija hoče živeti mirno. Tako je poslanstvo furlanskega fašizma, fašizma te •velike obnovljene furlanske pokrajine, j 8n hrta tudi izpolniti svoje poslanstvo, ko r tVori most med Italijo in1 Balkanom, ter [je dežela, v -kateri Se mora najbolj ob-I čutiti itacijonUlna politika. Rim gleda na i nas kakor na mobilizirano armado.« Gospod fašistovski politični tajnik je S temi 'kratkimi besedami prav dobro označil nalogo fašizma med našim naro-[doni, -ki bi Be pa dala izraziti še mnogo I krajše, z oho samo besedo: raznarodovanje! Vsaka fašistovska izkaznica med našimi narodom1 pomen ja potemtakem, da Be jo dotičnl-k odrekel svojemu rodu in jeziku, da je postal Lah in -s tem tudi vzel naSe Jialogo, da »trga laške besede ;ifal ust« Svojim rojakom, da jih sili k opuščanju materinega govora in jih navaja -le italijanščini. Potujčevanje, raz .tfarodovanje je naloga vseh tistih žali bog že precej številnih Uskokov, ki so se prodali za Skledo leče, ki jim jo nudi fa-[Sizem s svojim’ pokroviteljstvom. 1 Žal mi je, da nimam še na razpolago tožnfcjšega poročila o kongresu, ki ga objavi videmsko fašistovsko glasilo, da M miogel podati natančnejšo sliko o razvoju fašizma med našim’ narodom na ^Goriškem’, ali že iz podatkov, ki so mi i na razpolago, je razvidno, da se je faši-izem ugnezdil v zadnjih mesecih že mar »TABO R«r. Politično obzorje. Politične težkoče na Poljskem. ^Maribor, 15. aprila itud. Notranja poljska politika še nahaja danji parlament Nezadostna večina tako v krizi že od časa, ko je bil izvoljen sena levici kakor na desnici jo onemogočila vlado te ali otte politične skupine irt je silila stranke h kompromisu. Med poljskimi strankami pa kompromis ni bil dosežen' in tako se je vnela bitka za prezidentslki sedež. Politični boj je dosegel višek v tistih dneh, ko je bil umorjen’ prvi izvoljeni prozklent Poljsko Naru-towicz, kateremu so mogli očitati samo to, da -so ga volili tudi nepoljski, manjšinski volilci. Od tega časa poljska javnost (predvsem' desnica) neprenehoma razmišlja, kako bi bilo mogoče ustvariti narodno večino. Uradniška vlada generala Sikorskega se upira na levico in sredino ter na manjšino židovskih in nemških poslancev. Ministrski predsednik Sikorski se dobro zaveda, da je njegova vlada na slabih nogah, ker je večina, k-i se n’a njo upira, tako heterogena, da ne mOTe dolgo časa ostati v eni politični skupini. Zato je že pri proračunski debati namignil židovskemu bloku, da mu ni mnogo do njegovih glasov, s čimer je hotel potolažiti Witoševe »pia-stovce«, ki so nezadovoljni s koalicijo in obenem ?^pvdariti, da ne namerava izpolniti svojih obljub glede narodnostne avtonomije. Nato je desnica sprejela proračun iD gen'. Sikorski si je lahko oddahnil. Od tega časa se na desnici pojavlja težnja, da bi se vendarle dosegel sporazum med večjimi poljskimi strankami, ki bi sestavile narodno večino. Te dni so se sestali v Krakovu voditelji poljske desnice in’ poljskega centra ter se posvetovali o možnostih parlamentarne vlade. Posvetovanja se je udeležil bivši ministrski predsednik Witoš s svojima prijateljema predsednikom zbornice Ratajem' in podpredsednikom Osietksim ter več drugih desničarskih voditeljev, med njimi po-sl. Korfanty. Posvetovanja so bila zaupna. Udeleženci so dali optimistične izjave. Temeljno in’ glavno nasprotje med »piastovci« (eentrumaši) ip desničarji je vprašanje agrarne reforme. Optimisti pričakujejo, da bo mogoče doseči kompromis; kot dobro znamenje navajajo tudi obisk gen. Sikorskega v Poznanju, t. j. v onem delu Poljske, ki ga levičarji radi imenujejo »gnezdo reakcije«. Če bo ta kompromis res izveden, na. -stopi na Poljskem režim, ki bo v narod nem oziru nacionalističen', v Socialnem' pa konzervativen. V zadnjem času se na Poljskem' nekoliko več razpravlja o Mali antanti, zlasti o razmerju med Poljsko in Češkoslovaško. Proti »šlo vanski« jajglitiki so na Poljskem’ levičarji, depp- desničarji zastopajo spora zum S slovanskimi državami in' ožjo zvezo s Francijo. r k Feuilleton. jT 1* Ma§arykove delavnice. Prezident r$xSkofilovaško republike še vedno pridno fidela ha znanstvenem' in publicističnem [polju. O tem nam pričajo V. K. Skra-Kphove »Glosse o Masarykovih spisih« v ^češki reviji »Prerod«. V. K. Škrach pi-1 še: »Največje Masarykovo delo »Rusko a j; Evropa«, namreč I. del, ki je izšel pri 1’Laichiteru v dveh zvezkih v češki in pri i.Didriehu v Jeni v nemški izdaji, je po-. pohnonta razprodan v obeh izdajali. Rav-fnokar je izšel 1. zvezek I. dela v itali-Ljandkem prevodu, pripravlja pa se tudi Pruski in madžarski prevod. Drugi del ‘ »Ruska a Evropa« ima avtor v rokopisu. | Dovršil ga je že 1. 1919. Med vojno so jinjegovc rokopise z vsem znanstvenim j.jarhivom zaplenili in spravili na Dunaj, j. da jih uporabijo v procesu proti njemu, ^vendar pa je po preobratu dobil ves ma-j.torija! vrnjen in ga je lahko dovršil — ' Sedaj čaka zadnjo revizijo, nakar pojde j-v tisk. Masaryk pripravlja že tudi III. idol tega svojega velikega spisa: gotova -feta že 1. in 2. zvezek. V lem delu bodo opisani najvažnejši dogodki zadnjih let, [ki so v zvezi s problemom Rusije in Ru-fisov. Prezident piše sedaj svoje vojne -.Spomine, ki so v glavnih obrisih že' izgotovljeni. Po svoji navadi pa jih vedno znova popravlja in izpopolnjuje ter daje zopet prepisati na stroju; izgloda, da jih bo še nekolikokrat pregledal in izpopolnil. Kot glavno vodilo so mu rabile dnevne (beležke, ki si jih je delal v svojih' žepnih koledarjih; uporabil pa je tudi iBvoj obgež&i vpjui aghiv, ki si gaje pri- ""s*-— «y *' * •«*. ' *”" J.1 sik je na Goriškem, kjer še pred kratkim ni bilo ne duha ne sluha o njem, tako n. pr. v Cerknem, v Šturijah-Ajdovščini, v Biljah. Renčah. In kar je najznačilnejše: dornberški fašisti so bili na kongresu zastopani po — duhovnik u(!!). Poročilo iz Vidma ga navaja po imenu: don Francesco Kovečar! In' na ta način se potem gradi most med Italijo in — Balkanom! Preko poitalijančenega našega naroda! Res čudna je logika teh fašistovskih mogotcev. Uničiti hočejo naš narod v Primorju in se vzlic temu nadejajo, da jih bodo Jugosloveni na oni strani sprejemali kot svoje dobre sosede in prijatelje ter na stežaj odpirali vrata njihovim trgovcem in industrijalcem, zlasti pa še morda tisočim in tisočim delavstva, ki s praznim želodcem čakajo, da se odprejo meje Jugoslavije, kjer je dela in zaslužka v izobilju. Za to, da uničijo nas, naj bi jim Jugoslavija dajala kruha, da izginemo mi, naj bi naši krvni bratje dajali življenje našim u-gonohiteljem! In to ni šala, temveč le vse prebridka resnica. Pred par dnevi je ministrski predsednik Mussolini poročal v. ministrskem svetu, da je trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo, za katero Se vrše pogajanja v Rimu, že takorekoč gotova, da se je treba sporazumeti edino le še v tarifnem' vprašanju. Poleg tega je dostavil, da se vrše pogajanja tudi glede vseh ostalih gospodarskih vprašanj, ki so še nerešena med obema državama, in da je za sporazum treba le še nekaterih novih navodil od beogradske vlade. Ta ko torej stojimo tik pred sklenitvijo trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, ki bo brez dvoma zagotavljala Italiji velikanske ugodnosti, ker ji bo odprla jugoslovenski prometni in delovni trg. Izdelki italijanske industrije bo do preplavljali Jugoslavijo, in težki mi lijoni jugoslovenskega denarja bodo te kli čez mejo, tisoči in tisoči italijanskega delavstva bodo drli v jugoslovanske kraje,, odkoder bo zopet ogromen del njihovega zaslužka izginjal v Italijo; mi Ju gostovem v Italiji pa bomo medtem bili najobupnejši boj za svoj narodni obsta nek, v katerem bo stalo proti nam vse, kar je laškega, in v izdatni meri prav gotovo tudi (ista ogromna, sredstva, ki jih bo črpala Italija iz svojega izvoza v Jugoslavijo. Za naš se ni zmenil nihče r in’ se menja tudi ne bo, daširavrio bi bil* prav sedaj edina prilika, da bi se nam 8 primernimi jamstvi zagotovilo vsaj življenje. Italiji je gotovo mnogo, da, vse na tem, da se sklene trgovinska P0-, godba z Jugoslavijo. In če smo že mi primorski Jugosloveni tisti most, prek« katerega naj teče ves ta božji blagoslov za Italijo, bi tisti, ki se pogajajo v K' mu, imeli vso pravico zahtevati, da I*8' lija, tista fašistovska Italija, ki sklep* trgovinsko pogodbo z državo naše n®* rodnosti in bo imela ves dobiček od nje» zajamči ogranku jugoslovenskega naro* da v Italiji narodno življenje, kakor m® gre po vseh božjih in človeških zakofti* v civilizirani in' kulturni državi ne P* da mu ga bo prav isti fašizem, ki mh j® sedaj, ko je na vladi, toliko do dobi'*1 odnošajev z državo našega naroda, podrezaval na vse mogoče načine, zdaS pa še tako nesramne, kakor se je naP^ vedovalo na kongresu furlanskih jev. '( JugošloveHskenih tisku na oni str«^ meje pripada prav sedaj zelo hvaleč* naloga, da z vSo resnostjo zopet, in F pet pokliče v spomin beogradski vi*®1 da 'se nam .Tugoslovenom' v Italiji snu)9 smrt prav v istem’ trenutku, ko naj ^ Jugoslavija kar najugodnejše živi j e”?' ske pogoje našim’ zatiralcem, našim ut1' jalcem! Naj se vzdramijo v Beograd'1' zadnji trenutek je! Drugače nam' h oiO zapečatili v Rimu, kar so nam zapis*® v Rapallu! ____________________________ □□□□□□□□□□□o □ □ oaannanaoCKP Naredite Jadranske Stražo*! Imnnronmmn □ □ nmnnrnnatf*3 _ > Politične vesti. Nov volilni sistem v Italiji. Te se je komisija, kateri je fašistovsk* stranka poverila proučevanje volilne ,lr foTme, odločila proti proporcijonal sistemu (er za uvedbo večinskega Sist9" ma z večjimi volilnimi okrožji, po k3-terem bo lista, ki bo dobila večje števil® glasov od drugih', proglašena za izvoli9, no v celoti, dočim se bodo ostala me5**, razdclda proporcijonalno med druge * ste. Komisija naglasa, da odgovori® sistem najbolj zahtevam sedanjega č*5*’ ker bo dovolil parlamentarno zastopaj vsem strankam brez razlike, a bo obefl®^ omogočil sestavo vlade z močno in trajnost politične smeri, ki bo peljal iz tujine in' boga.(o vojno literaturo. Njegova knjižnica bo gotovo najobsežnejša pa tudi najpopohicjšn knjižnica svetovne vojne literurc, kar jih je sploh v češkoslov. republiki. Knjiga Masary-kovih vojnih spominov bo dragocena o-sebna konfesija, obenem pa temeljita zgodovinska študija o postanku češkoslov. republike. V 2. delu bo izpopolnjena z Vsemi važnejšimi dokumenti (zlasti z njegovimi lastnimi memorandumi). — Javnosti je že znano, da dobiva prezident M as ar y k colo vrsto ponudb od prevajalcev in založnikov; ponuja -se nemški, francoski in angleški prevod, katerim slede tudi prevodi na druge jezike. V inozemstvu vzbujajo Masarykovi spomini mnogo pozornosti. V zadnjih dneh’ je prezident definitivno sprejel ponudbo založništva »Orbis« v Pragi, ki izda »Spomine« v vseli jezikih, za katere se bo pokazalo dovolj zanimanja in sicer tako, da se »Orbis« združi s kakim odličnim založništvom dotične države. — češki izvirnik izda »Orbis« skupno z legionarskim založništvom »Čin«. Nemški prevod Camilla Hoffmanna je že avtoriziran«. Neznana Rembrandtova slika v Pragi. V Pragi so odkrili doslej neznano »Rembrandtovo sliko »Ozn’aneuje Mariji Devici«. ^Nedeljska »Prager Prosse« je objavila reprodukcijo te slike, ki se je nahajala ze delj casa v praški galeriji in so šele po zadnjem čiščenju slike odkrili Rembrandtovo znamenje. Nova Čapkova drama Brata Karel in Jožef Čapek sta zelo plodovita in tu-j Idi simvno i.njei j aktivna dramatika, Delil - • —-'X* »RUR« in »Iz življenja insektov« sta na repertoarju pariških, londonskih’ in nju-jorških gledališč, kar pomeni za avtorja in za češko dramo velik uspeh. Jožef Čapek je spisal novo dramo »Zeme mnoha jmen« (Dežela mnogih imen«, ki so jo te dni Prvič Tprizorili v vinohradskem gledališču v Pragi. Tudi to delo je zelo originalno. Težišče njegovega dejanja pe leži v dogodkih posameznih oseb, marveč v geološkem preobratu: iz oceana se pokaže novo kopno, up naveličanih in nesrečnih ljudi, »obljubljena dežela« °nib, ki iščejo srečnejšo dom3(yino — dokler ne nastopi nova prirodna katastrofa. Iz naše revijalne književnosti. Ravnokar izišla 11. številka zagrebške revije »Nova Evropa« prinaša članek gosp. J. Zuboviča »Uslovi uspeha«, ki razpravlja o novih metodah, ki vodijo k programu jugoslovanske ideje in o našem splošnem nacionalnem položaju. — G. dr. Ivo Belin objavlja obširnejše razmo-trivanje o naši deflacijski politiki, ki bo zanimal vsakega javnega delavca, članek je pisan' pregledno in jasno ter se po svoji temeljitosti prijetno razlikuje od sličnih razprav v dnevnem časopisju. — V »Političnem' pregledu« jo objavil isti pisec volilno statistiko, ki je nedvomno najpreglednejši prikaz volilnega izida. Na to sledi dr. Milkovičev članek o fijas-ku Božanske konference, V »Socialnem pregledu« je zanimiv dopis iz Čikaga o ustroju ameriške policije, v ekonomskem pregledu članek »Kisela voda i korupcija«, v omladinskem glasniku pa glas Šu-madijskega omladjnca Rado j c L. Kneže- do izraza pri volitvah. Sklep komisij® \ seveda izzval hudo polemiko med fS* ličnimi listi. Najhuje napada sklep P°?°‘ larsko glasilo »Corriere d’ Italia«, k' pa tolaži s tem, da bo moral o sklepu pravi jati še fašistovski svet, potem vida o takozvnnih »superiornih vib«. »Nova. Evropa« se naroča v bu, Preraidovidev trg 9. IT. c Šolstvo v Bolgariji. Prvi tretjega letnika revije »L’ Europa o#* tale«, ki ;jo izdaja »Instdtato par 1* pa orientale« objavlja nekoliko šili podatkov o šolstvu v Bolgariji' prošlem’ letu je bilo v Bolgariji, ki **[Lj okroglo i) milijonov prebivalstva, ‘'y) ljudskih Sol, ki jih je obiskovalo 6^”' j,' učencev, poučevalo pa je v teh 50 ‘,p 1-8.954 učiteljev. Ljudskošolski V° ,„]y prosvetni minister O marčevski P0< šal na 7 let in obenem tistanovjl Ijevalnih šol, ki jih je sedaj pP-gjne, lOOO.^V krajih', kjer prebivajo m&J^r-je učni jezik njih Materinščina? ^ariji ščina pa obvezen predmet. T ^gkih, obstoji sedaj 1712 turških, 33 ž'd^,gkih, 16 francoskih, 12 armenskih. 6 *>' . g^g^e- 3 ameriške irf 3 italijanske šoIe>^n ggg- jo Skupno 2418 učiteljev in 6®- . • j n cev. Srednje šole se dele v ‘*ariji liceje; od visokih šol obstoji v -gjg univerza, gozdarska visoka šola» ^ pedagoško učilišče, visoka šola J-j1 vino, konzervatorij in akademua kujoče umetnosti. Na visokih sol a ^ ta oba spola enake pravice. ~~ 1”1 Omarčevski je storil mnogo ^t" o' . j,0. lju učno reforme in za sploš’10 l11 ja izobraževalno delo. Vlada je osn j številne nove knjižnice iri cital'nice,^n0. temi novo Narodno knjižnico v vem; nadalje jo izdala v ceni lju 9 daji vso bolgarske klasike, osnov-arheološki zavod itd. (Pr. Prc^-gJ Maribor’ 15. iprilaTM^ srrsirKs? Sfran h istrski svet in končrio tudi! parlament. Kdor pa pozna sedanji italijanski pada-ment in pomisli še na razburjenost, k! vlada v vrstah ljudske stranke, ve pravi dobro, koliko velja ta tolažba. Sicer pa vprašanje res še ni aktualno, kajti vodilni fašistovski krogi so odločno proti razpisu novih volitev. Po sjplošnemi mnenju m pričakovati novih volitev pred novembrom in do tedaj bo italijanska ljudska stranka, kakor kažejo vsi znaki, igrala se manjšo vlogo v novem političnem živ-jenju Italijo, nego jo igra sodaj. Zanimivo pa jo stališče, katero jo zavzel na Pram večinskemu volilnemu sistemu po-s anec centruma popolarov, bivši minister cfla. Meda pravi, da je sicer načeloma proporc, je pa v sedanjem momentu iz interesov države za večinski Sistem. Socijalisti v južni Tirolski Južno-‘ irolska soci jalis+ična stranka je glasom poročila iz Bolcana sklenila, da se orga-nicno združi z italijansko socijalistično stranko. Pred novo vojaško konvencijo med rancijo in Poljsko. Varšavski listi po-da prispe začetkom maja na Polj-° francoski maršal Foch, da sklene Predstavniki pojjgjfg republiko novo .laško konvencijo. Baje se bo skušalo J,e^.n^i k toj zvezi tudi Češkoslovaško. _ i a^nadne volitve na Angleškem. Pri son-afnih volitvah m a Angleškem so so sopet slabo odrezali, dočim sije r) napredovali. V Anglesoyu deln” !l^eralni kandidat Thomas 11.116, kon feocijalifltrloni) kandidat €.368 in Ha Z^V5ti.vec glasov. Socijalisti so *]t doživeli poraz. Rak °0rffan*zacija sovjetsko ruske vlade. SetgVt lloro®aj'0 listi iz Rige, se v sov-iijjJ krogih z ozirom' na to, da jo Lje-Pravl-0 s^an]e brezupno, živahno raz-^Iest'Ia ° reor^ainizacijl sovjetske vlade. jjam° sveta ljudskih poverjenikov se tj j,^.rava osnovati »svet štiridesetih«, ki *J vrhovno državno upravo, dnev JS 7,vcze narodov. — Na nerri_ redu prihodnje seje zveze 30 več novih političnih vprašanj, vec novm poiancmu vprašanj, tafti ^'Rimi tudi vprašanje določitve , Mažarsko in Češkoslovaško v *®nil okrožju Salgotarim. Na tej ■mej ni(ja S60i bo" obn^n^u’ rlr- Zimmermann! o finančni S®!1 Avstrije. Poročal tudi generalni komisar tPnevna kronika. češkoslovaški poslanik v Beo- l^Ww°Jni -ie dospel v Beograd novi j &• ŠvehlVa^^ Poslanik na našem dvoru V ne!}"]1?1 ie takoj prevzel svojo posle. ‘Ifc wi°. jo v Svečani avdijenci pri kra-J1', ®voje poverilne listine, sodigg ^r*SeRa predsednikov upravnih ■M.Četjtek celjskega— se je Izvršila ' ~~ v ministrstvu za pravosodje. ^3« dr tV° Partijo« Snujeta talinah' iTeme^ ]"n Marcel Zorga na raz- — j^0v0Ia!unisti5ne stranke. Petek 13 .* telefonska centrala 'se je v ~~ "»• otvorila iia Vranskem’. n’alni i; ,f V0, Celjski riemškonacijo-članek »p Zeiturig« je objavil ,°Pravičev ’lerwehren«, v katerem skuša /društev J1 n«mški značaj gasilnih članek 0i aril>oru, Celju itd. Na ta •jvrednta, ' ^°vorajati se iiam' rie zdi dve strani .^e elanek napolnil skoro vso mogočo^-™ de Pisari z Primern, '^^Sčino. Zato samo objavile«; Clane^ *°vor celjske »Nove Dolenje gasilstj13, 5lro^° obravnava vpra-ljaben nam^n^ .0pisn3e rifega človeko-i mato^ v ga ha® v današnjih OaialovaževJf 'ZQIa Se posebej ni i^kozim-z m smo od nekdaj že J*1 in’ organirn+1^VCe 1101 gasilnem po-gasilskih j1"'16 te važne Panogo po- naroda A?-nastala iz re8nione po-8* Padajoči’ SlV*0 tcmu polkretu nem' S! ^Prfie ln' vselei dela11 te- spreti »Feuerwehrčl ankar« i bil« nJlr T* om> dob<> pri n1as- ko +n *>rambo najbolj tipični •d111 nJ„2lVl ,centrJ Ponemčevanja po-^atnn ,C,- k«nJande irtf »Freibiera«. 5* in ttafii ^ Je 2 drueimi Menaravnl1-(Ia*ja nf nim'1. ^rastki nemškega vla- ^di večji del j hranili, rL ne^ikonacionalnlh požar-: deželi. - v mestih in’ po ( ^ fla ff(«ti SleUh S® jo izkazal°. da ^om . J. »a povelje v slovert- ! , V R’a člani takozvanih’ 3°. j« ^ H°lbeh:P°V* Se tudl muDie- So ‘dartoS yi Marirtjotra, Konjicah’, Ptuju, Celju in rientara še kje drugod nemška gasilska društva, je to n a j večja sramota za Slovence, ker izpričuje pred Svetom, kake šlevo in! kaki topci sme Slovenci, ki še to izrodke danes gledamo in trpimo njih izzivanja. Ta Sramota, pa kaže tudi javno, da se takozvanim »Nemcem«, ki y teh' društvih gospodarijo, gre predvsem’ za poLitienonacijonal ni značaj teh požarnih braimb, tega člankar ne more in ne zna prikriti in to in! zopet samo to je ono, česar mi dalje trpeti ne moremo. No razumemo tudi površnosti In slabosti županstev po navedenih krajih, da šo do danes niso znala napraviti reda. Tako poživiš danes s svoji svobodni domovini, ako prijaviš pristop k takemu »samo človekoljubnemu društvu, da te gospodi nemčurji odklonijo, ker nisi vreden, da bi bil član' gasilskega društva, ki ima svojo streho v občinskem! poslopju, samo zato ne, ker si Slovenec. In krog te točko se suče vse frazarenje nemškutarjev o »Feuerwehrih«. Zaretf Samo med Slovenci je mogoče, da ise kaj takega tako dolgo trpi, ker je vse nemškutarsko »feuerberkarstvo« spretno in drzno maskiranje tepra, kar ni v Sašem' interesu in kar je državni idoji najbolj kvarno, strijskega habsburgovstva, vreden drug avstrijskega veteranstva med Slovenci. Apel na inozemstvo, ki je po mnenju »Cillier Zeitung« že zopet poklicano, da sodi o tej prikriti in zakriti laži »feuer-berkerstva«, pa dovolj ilustrira vse mišljenje tukajšnjih Nemcev, ki očividrto docela pozabljajo, V mejah koje države se še danesi nahajajo. — Gostilničarji iri cene pijač. Prejeli smo: Z malo Izjemo so naložile letos vso občine na izpite pijače več ali manj visok občinski davek. Le gostilničarji, ki obratujejo V onih bogatili otbčinah, katere ne rabijo sploh’ nobenih' doklad, So odleteli tej novi težkoči. Zdrav razum bi torej kazal, da So vse pijače v teh redkih občinah' najcenejše. Pa velika pomota! Na velikonočni pondeljek šemi pil črno pivo na Pobrežju po 30 K, v Zrkovcih po 26 K, v Dolgošah pa po 32 K iti vendar so baje Dolgoše eiia izmed onih Srečnih’ občin, kjer se ne plačuje nobenih občinskih’ pristojbin, torej tudi nove občinske trošarino rie. —' Navodila za izseljevanje v Zedinjene države Amerike. GeneraJni izseljeniški komisarijat. javlja sledeče: Vsa oblastva, ki so pristojna za izdajanje potnih listov v prekomorsko kraje, so pozvana, da ne sprejemajo prošenj za izseljenje v Zedinjene države Amerike, ker je že veliko število potnih’ listov izdanih iri vjdiranih, a ne porabljenih’ in ker je vloženih pfi poedinih političnih oblastvih iri pri generalnem izseljeniškem! komisarijatu okoli 5 do 6 tisoč prošenj. ki čakajo na rešitev. Iz tega razloga, še bolj pa zaradi nameravanega zni-žarija' izseljeniškega kontingenta od 6426 na 890 letno za našo kraljevino, je malo verjetno, da bi sc mogle vpoštevati rioVo vložene prošnje za potno liste. Pri-seljevalni generalni komisarijat Zedinjenih držav Amerike je ukrenil vse potrebno, da se ne priseli ni ena oseba preko dovoljenega števila. Organi ameriškega priseljeniškega komisarijata so zelo natančni Iri vračajo brez ^Smiljenja neupravičene priseljence. Opozarjajo se izseljenci, da rie riasedajo obetanju raznih asentov in posredovalcev, ker bi sicer imeli osrromne stroške brez vsakega uspeha. Prizadeti riaj se čuvajo tudi pred sleparji iri ponarejevalci izseljeniških potnih listov. Nedavno je bila zasačena družba več oseb’, ki se je bavila s falzifikovanjenri izseljeniških potnih listov in je ogoljufala lahkoverne ljudi za velike svote, ker ni prišel niti eri izseljenec do svojega cilja. — Črne koze v Dalmaciji *n Banalu. Črne koze so se razen v Zagrebu in Slavoniji prijavile v zadnjem času tudi v Splitu iri IX) drugih krajih Dalmacijo. V Banatu so okuženo cele ob Sine. Mnogo je temu kriva tudi nevednost ljudstva, ki ni prijavilo takoj prvih slučajev' ter tudi ni upoštevalo ukrepov oblasti, ker so »srrbijanske«, a Radič ima posla s svojo republiko. Oblasti se prizadevajo, da preprečijo nadaljno širjenje te nevarne bolezni. 7 Mesarski boj v Zagrebu Ne gre tu za boj, mesarsko klanje, ampak za boj med zagrebškim prebivalstvom' in' zagrebškimi mesarji, k* niso prav nič bolj Skl. Mestna občina je skušala Stopiti mesarjem na prste, toda aprovizacijskl odbor je glasom! poročil nekaterih zagrebških listov zlezel pod en klobuk z mesarji iri uspeh je seveda izostal. Naposled je segla vmes oblast ter odredila, da mora jo policijski organi: skozi tri mesece nadzirati mesarje pri klanju, fn sekanju mesa, bodisi v mesnicah ali na trgu. To bi očividno marsikaj razkrilo in zato so so mesarji uprli. Sklenili so, da do nadalj-nega ne bodo več prodajali govejega mesa. Iri res jo bil včeraj Zagreb brez govedine. Prebivalstvo je radi tega zelo razburjeno, kar je po vsem razumljivo. Odločno zahteva, da podvzainejo oblasti ostro mero proti njim ter jim odvzamejo obrt., ako ibi nadaljevali stavko. Mastna aprovizaci ja ho skušala, da krije v a c potrebe zagrebškega prebivalstva, S čemur bi bili mesarji odžagani. Občina otvori deset občinskih mesnic. Kako bo končal ta tudi za nas važen’ boj, borno še poročali. Čas pa bi bil, da bi šo tudi našim mesarjem pošteno stopilo na prste, ker v pretiravanju cen dosledno posnemajo zagrebške. — Sneg v Vojvodini. Po vsej Vojvodini, zlasti pa v severnem’ Banatu jo te dni zapadel debol sneg. Zavladal je hud ker je to najbolj tipičen obstanek av-< mraz, kakoršnega najstarojši prebivalci v tem' času ne pomnijo. — Roparski napad v Novem Sadu. V stanovanje trgovca' Aritunovida v Novem Sadu so prišli štirje moški ter se predstavili trgovčevi ženi kot delavci električnega podjetja, češ, da morajo izvršiti nekatera popravila Ko so videli, da je žena sama, so ji nastavili samokres, ji zamašili usta, nato pa prebrskali vse stanovanjc ter odnesli 150.000 dinarjev denarja. Policija je uvedla preiskavo, ki pa je ostala doslej brezuspešna. • — Radi dolga 143 K je pognala na 'bioberi »Katoliška banka« v Zagrebu malega kmeta iz Gor. Stubicc. Kto vam klerikalnega socijalizmia V praksi! — 8,250.000 din. kredita za opremo javnih bolnic v naši kraljevini je odobrilo finančno ministrstvo. — Aretirani zdravnik. V Libojah So aretirali bivšega zdravnika v Kozjem dr. Friedricha iri ga oddali v preiskovalni zapor celjskega sodišča. Osumljen1 jo več tatvin. — Razburjenje radi novili tisočakov v Noveni Sadn. Podružnica Narodne banke v Novem' Sadu je stavila v promet nove tisočdinarske bankovce. Med prebivalstvom! So razširjene tendeucijozno vesti, da zgube stari tlsočdfnarski bankovci svojo veljavo, radi česar je zavladala visled izdaje novih bankovcev razumljiva razburjenost. Zmešnjava je bila tako velika, da se je ljudstvo branilo sprejemati nove bankovce. Pomirilo Se je še le, ko jo Narodna banka objavila, da se morajo tudi še nadalje sprejemati stari bankovci. — Boj Zagrebčanov z mesarji je stopil v nov stadij. Mesarji so zaprli mesnice ter postali prekupčevalci živine. S tem manevrom’ hočejo zakriti svoje dosedanje odiranje tor naviti cene živini, da bi g tem’ onemogočili akcijo mestno občirie, ki riamorava otvoriti več mesnic iri na lastno roko prodajati meso. Prebivalstvo je radi tega postopanja mesarjev skrajno ogorčeno. Organizira se bojkot vseh mesarjev, ki imajo sedaj zaprte svojo mesnice ali nočejo prodajati govejega mesa. Kdo bo izšel zmagovit iz tega boja, je težko reči, ker jo mnogo odvisno od postopanja oblasti. Dijaški dom v Pragi. .Tugosloven-skjim1 visokošolcem1 v Pragi je delalo pole« drugih neštevilnih težkoč največ preglavico stanovanjsko vprašanje. Pokre-nila se je misel zgradbe jugoslovenskega dijaškega doma, ki je s podporo češkoslovaške vlade, krasno uspela. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo jo kupilo rta najlepšem! kraju na Letni od ženskega društva en paviljon' za 1 milijon' čK ter votiiralo še nadaljnih 200.000 eK za notranjo ureditve in pohištvo. Tako so prišli jugoslovenski visokošolci v Pragi po zaslugi češkoslovaške vlade do lastnega dijaškega doma. Italijanske prinerainje so možijo. Pred par dnevi se je vršila poroka italijanske priricezinjo Jolande, sedaj pa poročajo italijanski listi, da se je tudi druga hčerka italijanskega kralja Ma-falda zaročila a knezom’ Brabantom. — Svečana zaroka se bo vršila 10. maja. — Fašistovski napad na tržaško »Edinost«. V soboto ponoči so fašisti napadli krščanski i , J v soooto ponoči so lašisti napadli ,V,,Trstu, rabili ysc ši- pe ter vdrli v redakcijske iri tiskarn iško J prostore, odkoder pa so jih pregnali ka-i rabinerji. To bi naj bilo maščevanje zaradi italijanske zastave v Biogradu, a, čemer pa ne ve poročati niti ederi jugo-i j slovenski, niti italijanski list. — Omejitev priseljevanja v Egipt.-; Generalni ■ izseljeniški komisarijat jav-»1 Ija sledeče: V Egiptu vlada velika ne-«,,; zaposlenost..Naši izseljenci, ki prihajajo; v Egipt, ne morejo dobiti dela in mora, skrbeti zanjo generalni konaalat riaše , kraljevine v Kairi. Zaradi tega se opo- : zarjajo vsi, ki sc nameravajo izseliti vi' Egipt, da se bo odslej izdal izseljeniški j potni list le pod pogojem, da dokažejo-' izscljenci: 1. da imajo sredstva za prei življanje in povratek; 2. da jim je v Eet giptu zagotovljeno delo ali 3. da izjavijo na zapisnik, da ne bodo padli na breme našemu generalnemu konzulatu v Kairi. — Ta je pa na mestu! Pišejo nam: Poročali ste, da je bil bivši gerent v; Zrkovcih pri Mariboru, znani klerikalni priganjač Rebernik obsojen’ na 3 mesece težike ječe. Ta človek, ki je sedaj že devetič kaznovan, je poleg tega, da je član raznih drugih odborov, tudi član! komisije za dohodninski davek. Vsekakor priporočljiva firma! — Lenin — paralitlk. Izjava, ki Sta 30 podala angleškim poročevalcem zdravrii-i ka - specialista dr. Strumpel in dr. None, ki sta zadnjih deset dni preiskovala Le-! ninovo bolezen’, potrjuje, da jo organizator rusko revolucije bolan' na progresivni paralizi. To je bilo soditi po vseh vesteh, ki so doslej prihajale o poteku njegove bolezni, vendar pa so komunistom naklonjeni listi trdovratno zatrjevali, da jo Lenin bolan na neki interni bolezni, baje na želodčnem1 raku. Omenjena zdravriika pravita, da Lenin! lahko vsak čaš umre, ni pa tudi izključeno, da bo še dolgo ži^ votaril; ozdravel Seveda ne bo nikdar več. Bodoči zgodovinar boljševiške revolucije iri sedanjih dogodkov v Rusiji, ki so y veliki meri delo Leninove inicijative, 1>0 moral uvaževati tudi dejstvo, da je bit Marriot ruskega komunizma — paralitik, Kdo ve, koliko so začetki njegove parali-, ze vplivali na dejanja, ki jih je storil kot prvak revolučnega pokretal Gorje človeštvu, če Se postavijo V njegove vo-i dilne vrste sifilitični paralitiki, ki mistt+ jo, da slišijo glas svojega razuma, v re‘SK ntci pa jih vodijo nastopi strašne, ine-t’ ozdravljive bolezni! — V Angliji manjka 200.000 Stanovanj. »Berlirier Tageblatt« piše: Kakor V vsehl drugih’ državah, tako se tudi v! Angliji' gradi zelo malo stanovanjskih biš. V! Angliji sicer nimajo tako hude stariOi’; van jske krize kot drugod, ker jo bilo taiedl ‘ vojno zgrajenih z državnimi iri občin-' skimi sredstvi 280.000 Stanovanj, z za;seb+) nimi pa okoli 100.000 stanovanj, vendar pa so vedrio manjka čez 200.000 stanovanj;-' Najemnina je bila v zadnjem! času zriat-' nO povišatfa. ■} i — Cene v Italiji. Praški' »Pottdelriik« prinaša izkaz tržnih ceri v Rimu. Iz nje* * govega poročil a povzamemo, da Stane!' litor vina 2.50 lir. boljšega viria 4—5 lir. Olje liter 7 lir. Mast 22 lir kg. Ceria mesa.1 Se giblje med 8—10 lir kg., jajce starief! povprečno po 50 centezimov komad, moka 2 liri kg, kava 28 lir kg, riž iri fižol’ 2.50 lire kg, smokve 4—5 lir kg. Kilogrami pomaranč stane 1—2.50 lire kg. Mleko prodajajo po 1.80—2 liri liter. Črna kava v kavarnah stane 45 cent., vožnja na' tramvaju 10 cent., posamezna številka časnikov 20 cent. Moški klobuki Se dobe po 15—20 lir, čevlji od 50 Kr naprej, dobri čevlji pa so po 80—120 lir in šo več. Britje stane 1 liro 50 cent., striženje laS 3 lire. Penzijo in stanovanje v privatnih! hišah (brez vina) je dobiti že za 25 lir. — Padanje brezposelnosti iia Českeiri. Češkoslovaško ministrstvo socialne podi-' tike je objavilo, da jo bila v mesecu marcu izplačana podpora 180.000 brezposelnim, dočim je v februarju prejelo podporo 203.000 brezposelnih oseb. To je dokaz, da je industrijsko delo zopet oživelo. — Mesto zgorelo. Iz Kristijanije po-i ročaj o, da je požar' uničil mesto Hennes-berget v severnem deln Norveško. — Boljševiškl paradiž. Ob koncu man ca so bile na moskovskem trgu sledečo cene: libra rženega kruha 1,000.000 rubljev, pšeničnega kruha 2 milijona, masti 16 milijonov, tobaka 43 milijonov, sladkorja 7 mil. 830.000, par čevljev 580 milijonov rubljev. Pri gledališki-predstavi na edm ranjen’. V »Comedio Francaise« so prod par drio.vi igrali OonieUvab pol ednaj-st! uri je izbruhnil iz sedaj še neznanih vzrokov (sumi 'se, da so zažgali otroci) v gospodarskem poslopju kmeta Josipa Baliža požar, kateri je v par trenutkih zavzel yso .s sknlo krito poslopje. Po* ' Maribor.' 15, aprila 19 23. ^ slopje stoji na severni strani vasi iu 3®* skoraj zadnje poslopje na severnem koncu. Bila je huda burja, a veter je vel od jugozahoda proti severu-vzhodu, torej direktno iz vasi ven in ni obstojala P11 tem vetru za vas nobena nevarnost. Po* gorel je edino le ta objekt. Res pa D0 nosil veter slamnate ogorke daleč na okreg in je bil trg Žalec vsled gorečih slamnatih ogorkov v veliko večji nevarnosti, kakor vas sama. Ker pa je bilo vsled lanske suše gospodarsko poslop.l0 do malega čisto brez mrve in slame, .so ti ogorki nehali švigati, kakor hitro se 30 streha udrla. Požar je ostal popolnoffl® lokaliziran in je bil do četrt na 1. popol' noma pogašen. Prihitela so rta pomoo gasilna društva iz Žalca, Zg. Ložnice, Go-tovelj. Sv. Petra v S. dol., Griž in A.rje' vasi. Ta društva so z vsemi silami del°' vala in tako preprečila vsako širjenj0' Prav pridni so bili domačini, kateri so 8 svojo staro brizgal n ico, katera je seveda prva na mestu, marsikaj hujše?3 zabranili. Omenim naj še, da je bila £*' silna akcija tako temeljita, da so ostali vsi hlevi, klet, stiskalnica za mošt itd. 1. pritličju popolnoma ohranjena. Podprle™ jjafiSrsRSfe® Stražo j Narodno gSsdslišče Repertoire: Sobota, 14. aprila Skrjančkov gaj, (kuponi). Nedelja, 15. aprila Traviata, izv. Gostujeta g. Hržič (bariton) in g. K nit" (tenor), člana zagrebške opere. Pondeljek, 16. aprila zaprto. Torek, 17. aprila Velika noč C (kuP-V Sreda, 18. aprila zaprto. Četrtek, 19. aprila Svatba Krečinske#8 B. Premijera. »Škrjančkov gaj«. Danes 14. 'aprila Be vprizori ponovno za izv. ab, in obene#1 za kupone priljubljena Lebarjeva opere-ta »Škrjančkov gaj«. Ta opereta se * marsičem približuje operi in je pri dosedanjih vprizoritvah dosegla jako 1®' pe uspehe. Poleg sentimentalnih moti' vov razpolaga to delo z izvanredrto mičnimi momenti; tudi plesne točke, k1 jih je aranžirala ga. Mitrovič, So ja^fl posrečene. Ponovno opozarjamo pa ob' činstvo, da si danes potom kuponov ko ogleda predstavo po zelo nizki ceni- Traviata. V nedeljo, 15. tm. se vp^j zori eno najlepših Verdijevih glasbo^* del Traviata, opera v štirih’ dejan.lt*1. Poleg izredfiili glasbenih vrlin. razP®' 1 aga ta opera z jako 'dobrim libretor0, česar češče pogrešamo pri glasbenih d0' lih. Libreto je sestavljen po slovit*•••.,) *"• du klerikalcev ter takoj pogumrto pri- Mariborske vesti. Maribor. 14. april* 1923. M Zadrtjl pozdrav 'j; tovarišu 'Alojziju Eigl. Gorko pomladansko solne o je pošiljalo vseoživljajoče žarke na studeni-sko pokopališče, ko smo Tc spremili k zadnjemu počitku, dragi tovariš Eigl. Mnogobrojno zbrano občinstvo, posebno pa dolga vrsta stanovskih tovarišev, je Pokazala, kako priljubljen fd bil povsod. Ni To več... Iztrgan si bil nenadoma iz naše srede, ki smo Tc spoštovali in ljubili kot vedno dobrega svetovalca in tovariša, vestnega ini marljivega delavca, Neusmiljena smrt To jc iztrgala iz kroga ljubeče družine, iztrgala Te baš v «asu Vesne, katere si Se kot prijatelj P ar a ve na svojih izprehodih tako srčno veselil. Sedaj počivaš daleč od rodne grude pod večnozelenim Pohorjem. Tvoj duh so je sicer ločil od telesa, živi pa ®®d nami in nas bodri in ko smo vrgli na Tvojo krsto rušo pesti, smo čutili, da 3e z nami Tvoj duh id da z nami ostane, dokler se ne zgrudimo na življenja poti Gl "k** alddi Tvojemu v vsemir... — loboko potrti rodbini naše najiskrenejše ^alje in naj ji bo v tolažbo zavest, da amo tudi mi z njegovo smrtjo mnogo, mnogo izgubili. * vo^>°gl'ek P°kojnega lrtetteurja in odgo- • rrIcSa urednika »Marburger Zeitung« _ .Pr^al, kako priljubljen je bil umrli «y°jih stanovskih tovariših in pred-^..J^tkih. Vse grafično delastvo tukajš-na tiskarn’ se je zbralo, da ga spremi ^zadnji poti. Ob odprtem grobu so je g- od umrlega tovariša v imenu Črk 1Cn'^ delavcev gosp. Viktor Eržerf, joč°Stavec Ljudske tiskarne, povdarjaza -VeIjke zasluge pokojnika za organi-kuK3<> ^"kostavcev, za katero pomeni iz-^,.a tako vztrajnega delavca in bori-R ja za delavske interese hud udarec. tar mu vefina luž! »Ob baba lan, da joj prodje dah. se je v pomanjkanju drugih ar-ge spodtaknil ob »napako« v na- vali j ,lku »Federalisti«: mi nismo zapi-jjjp 'atinske ih grške, marveč smo na-jro .^0la Pustili samo grške, hoteč s tem ki B<-- pcMtčrtati delo onih politikov, Ironr *°11 besedami zaslepljajo mase. ^Pawjt-H° mogli rabiti tudi besedo e’ dasri bi učenjaki pri »Obzoru« pej ara odkrili hindustanski izvor. Talca hterija je prisiljena in v časih, ko kare/3 v?tilce vprašanja, naravnost — tfcj* Njo si lahko dovoli kak pertzi-[ki Profesor v kavami, ne pa ljudje, Te za Politična načela. Pouk iz '*®ez 'ne Pa hvaležno odklanjamo! Našo 3e P° »Obzoru« zlorado objavi-Safo raza<<: češ, glejte jih, Taborite, saj ,rekH... Jezuitsko latinščino istota-no odlanjamo kot Dcžmanovo pt^po ^?osko; »Obzoru« in »Straži« pa bi Štvo da si najameta za uredni- cah Siobre prepisovalce, ki bodo »kohf 8 avek pravilno prepisatL Besedo ku Zfl rencija« namreč v citiranem stav-koj •RjTriari iščeš. Za »svetovne« liste ka-Ža< .. a bratec »Obzor« in sestrica »Stra-bj ge pienda prvhpogoj — ali kakor •sta ^^ko« reklo: (oh, Sveta drugošol-Sed»r;€Ve<^nostl): conditio sine qua non'. te v ~~ Pika" Stavljen podžupan dr. Pfeifer po- toariborst8 *aŽ' V petek se 3e vršila pri razprav 6lt* okrožnem sodišču zopet delavnia s Pekatorih tožbah delavcev v1 hplačil 3tlŽne železnice proti tej za I*ri tej° n?PZ(^e za 9 dni lanske stavke, tkanin' Pr!'i,ki je zastopnik delavcev dr. 'dat* **** ur®dhi razglas, ki je bil lavjfjce _ Vobtvami nabit na vratih do-bd dv p? 7 Semškem' jeziku — podpisan’ bopgu’ /3^.1 a, in s štampiljko mari- aradn °, f*1’ kjer javlja dr. Pfeifer htW,°’ a 36 ihžna železnica na odločno fetr-,onoiJO Nachtigalla in’ radikalne Plačil ne°dila zahtevi delavčev za iz-hiC6 ° t6 mezde. Zastopnik južno žlez-javjjPa V presenečcnje navzočih iz-hika!y^a ravnateljstvo ni dalo nikomur razgi 14116 obljube ter da je dr. Pfeiferjev fcf So*8 navaderi volilni manever. Delav-dr> poljub temu stvojo pravdo dobili — je* reifer irt radikalska korapanija pa ki -az?:akmha pred javnostjo kot družba, lav' + Z z^orabo uradne oblasti varala de-moS 3° 111 javnost. Ali je tak človek ^ samo še en dan na odgovornem »m Okoli 2000 ljudi je videl »Sloven-‘ • .na- železničarskem isbo- stavlja: »S tem dnem je pretežna večina železničarjev stopila v vrste SLS.« Čudrto je pri vsem, da je pri govoru ljubljanskega zastopnika Kavčiča nastalo med zborovalci tako vmes-kričapje, da je moral prenehati, češ, če me nočete poslušati, pa ne bom govoril, jaz govorim samo svojim somišljenikom. To samo kot kronisti knštatiramo. m Koncert Sovilski-Piiewicz odpovedan. Prvotno za dne 6. t. m. napovedani koncert ljubljanskih umetnikov Sovil-akega in Bicwiczeve je bil radi premnle-ga zanimanja preložen na .soboto dne 14. aprila. Ker pa je kljub temu bilo v predprodaji prodanih jedva deset vstopnic, sta bila umetnika prisiljena. Mariboru obrniti hrbet ter koncert odpovedati. Daši je to z ozirom na koncert dunajskega umetnika Fischer-Nicmanna, ki je bil izredno dobro obiskan, skoraj neverjetno in za merilo naše kulture skrajno žalostno, je vendar popolnoma umljivo. Koncertna sezona jo kolikor toliko že minula, i>ri vsem tem pa sredina meseca ni prav srečno izbran čas za tako prireditev. Vedno bolj se pač čuti siromaštvo srednjih slojev, ki tvorijo pravzaprav pretežno večino koncertne publike. Kar tri tako prireditve v enem mesecu pa so za mesto, kakor jo Maribor, nedvomno preveč. Irt to bi pač morali upoštevati aranžerji! m Obrtniki in kulturno delo. Vodja Ljudske knjižnice nam poroča, da mu je izročil pred par dnevi krojač Raj ko Zotter, v naši javnosti že tudi dobro znan kot izredno marljiv narodni delavec, 10 Din., ker so ga ob priliki nabiralnega dr.o nabiralke Ljudske knjižnice srečale na ulici ravno v momentu, ko ni imel pr; sebi nikakega denarja in se je zato oddolžil knjižnici ob prvi priliki, ko je srečal knjižničarja. Žal da imamo med obrtnimi krogi malo tako požrtvovalnih narodnjakov, ki naj bodo za vzgled številnim bogatim narodnjakom’. m’ Umrli So v Mariboru v minulem tednu: 7. aprila: Janez Opreschnig, mestni litograf, 59 let, javna bolnica; Jožefa Vuga, žena uradnika, 33 let, Mlinska ulica 18; 8. aprila: Frančiška Tribul, zasebnica, 86 let, Livada 5; 9. aprila: Vera Mitočinka, strežnica, 18 let, javna bolnica; 10. aprila: Robert Rezek, revi-dent južno železnice, 49 let, javna bolnica; 11. aprila: Alojzij Eigl, metteur, 63 let, Ruška cesta 45; Albert Skerbdt, sin branjevke, 2 in pol leta, Strosismajerjeva ulica 5; Genovefa Dreisger, gostilničarka, 50 let, Lajteraperk 81; 12. aprila: Miroslav Kumer, sin poštnega kontrolorja, 2 leti, Trdinova ulica 9. m’ Restavracija »Kolo« rta Koroški cesti št. 3. V nedeljo, 15. aodal istega dne znova k tvrdki Elin. i Navedel je, da je tista žica, ki jo 3® kupil prejšnji dan, pretanka, da jo prine-1 se nazaj in da se mu naj da mesto DJ0 100 m močnejše žice. To se je zdelo U" pravitelju Mandlu sumljivo in mu J® izjavil, da mu ne izroči ničesar več, d°' kler mu ne prinese pismenega naročil8 z gvardijanovim podpisom. Gerbec se 3° branil to storiti, konečno pa odšel in pri' nesel popoldan’ naročilo. Iz tega naročila je Mandl sprevidel, da gre za goljuf^0 in je šel' z Gerbeconi v samostan. Gerbeo je hotel ponovno uteči, ni pa se iuu posrečilo. Konečno jo bil v samostanu, k3e^ se je izkazalo, da ni gvardijan naroču nikakšnega materijala, aretiran!. Gerbec prizna vse očitane mu goUa' fije. Sodba se glasi na 1 leto ječe. 1 Pristopajte k CM Dl Iz življenja in sveta. Pred novo ekspedicijo na Mont Ever«^ Predlansko in lansko leto je zanim®)*1 ves kulturni svet angleška znanstven® tnristovska družba, ki se je ne strašeč 96 silnih naporov in smrtne nevarnosti P0' dala na Himalajsko pogorje, da spleZ® na Mont Everest, najvišji gorski vrh 1)3 svetu, na katerega še ni stopila človek noga. O teh ekspedicijah jo pisalo časopisje in tudi naše slovensko. '^u »Tabor« je beležil vse uspehe in neusp®' he tega podjetja. Zapreke pa so bile iaf velike, da so premagale vse riapore 111 vso dobro voljo pogumnih Angleže?. ^ Sedaj poroča časopisje, da se odpi'av'^9 ekspedicija letos v tretjič na pot, da d°' seže tajinstveno višino 8840 metrov. Angleži so sc zagrizli v ta problem * ono hladno trmoglavostjo, ki je last*1® njihovi rasi in ga smatrajo za svojo nal cijonalno zadevo. Severni in južni teU nista več neznani zemlji, odkrita sta skoro docela, zato se njihova pozorno5 obrača tembolj k problemu najvišje £°' re na svetu. Znanstveni uspeh obvlad®; nja te točke ne bo tako velik, kakor kdo pričakoval, saj ekspedicija na onej” nebotičnem vrhuncu ne more »odkril* drugega nego večni led in sneg, katere#® hrani v dovoljni meri tudi naš slovens“l orjak »Triglav«, toda ne sme se njevati simbolični in moralni pomen P0,1,, jetja. Človek, kralj narave, najvišji najpopolnejša stvar naše zemlje se n0^0 odreči slavi, da zanj ni na zemlji to<&?» katere ne bi mogel doseči. Zmaga eksPe' dicije na Mont Everestu pomeni človeka nad zadnjo in najtežjo točko m®' tere narave. Komaj tedaj, ko bo Everest »premagan«, bomo lahko reki1; da pozriamo vse točke zemlje, na živimo, da ga ni kraja, kjer bi še ne bi počivala človeška noga. Da ekspedicija uspe pa je potreb1)* dolga iri skrbria priprava in tvoriti \ morejo samo telesno in duševno močnejši, najeriergičnejši in najdrzn^®1 ljudje. Dosedanjih dveh ekspedicij v S1' malajsko pogorje So se razen’ alpi»ceV vdeležili tudi geografi, zoologi in nar*; voslovci. Ekspediciji sta bili zamisli6" kot pripravljalrio iri poizvedovalno P° jetje. Lani je alpinistični oddelek eksP«3' dicije dospel do višine 8210 metrov. > sreča, ki je zahtevala sedem človeš * žrtev, je napravila začasno konec nad8 • riemu prodiranju in raziskovanju ostjo Nedavno je vodja z redko vstrajn- ^ iri pogumno podjetnostjo izvršene dicije, polkovnik Howard Bury, v t ni knjigi obelodanil uspehe, ki nlSOrf,ertt alpinističriem, ampak v naravoslo pogledu izredno zanimivi. Najve&P. ]n zornost je pri naravoslovcih "**. bujnost rastlinstva iri mnogoter^ nag^ valstva, ki so ga drzni raziskov^01 .ga. v onih, človeku komaj dostopa*'*... ^ vah. Tako so naravoslovci, ki s° Laja deljeni ekspediciji koncem mesf*38, našli v višini 3960 metrov širnc llV -y trobentic iri drugih' dišečih cvetlic-gorskih dolinah je rasla bujna ■ višine 4100 m rastejo sleč ° dron), breza iri brinje; v višini 36^ trov so bili še pravcati brlnjevi S z debli, ki so imela do šest metrov ga iri do 46 metrov višine. Na sever ^ pobočju Mont Everesta so našli tri lične vrste planik. V isti višini so na.m£,jc na izredno velike rastline, ki ^ pavoli podobne bučke, katere so tu mrzlih dnevih obletavali čmrlji. v' , 6000 metrov uspeva še neka ttaže®u. j-podobna rastlina; 550 metrov VlS® - mei modri svedrič (gentiana) cvet v pre-™eru 2-r) centimetra. Divji mak zraste do va metra visoko ter ima temnomoder cvet v premeru 5 centimetrov. Glavna vrsta žita, ječmen, nspeva do višine 4570 pšenica pa do višine 3900 metrov. živali v onih krajih kjer jih oihče ne Preganja ne poznajo strahu in se brez bojazni približajo človeku; divje ovce, krokarji, divji golobi zobljejo hrano z dlani človeške roke. Tipični sesalec v himalajskem gorovju, divji yak (neke Vrste jelen), je ena najčedncjših živali} koplje se v pesku in njegova dlaka se sveti kakor Svila. Opica, na katero so elani ekspedicije naleteli v višini 3350 metrov, je bila edina, ki jim je prišla Pred oči. V višini 3650 metrov so našli ■ elike množine lačnih pijavk, Id so bili ■ludem in mezgom zelo nadležne. V višini 4270 metrov so slišali kukavico, dočim je ' -Indiji kukavica nepoznana v višavah Preko 1500 metrov. V višini nad 4000 ni. 80 ^ m tam še prikažejo tibetski osli ia ’^az6^e! Pogosto pa se tu še videvajo pla-Dinski zajci, ki žive skupno v podzent- stvo vedno redkeje. Na divje ovce, volkove, lisice, zajce, podgane in miši, krokarje, vrano in jastrebe naletimo še v višini 6.100 metrov; 6400 metrov visoko se; revnih pogajanjih. Znani londonski pakt, zaslede tu irt tam' še lisice, volkovi in : ki nam je odrezal najlepše dele naše do-zajci in pa kragulji. Najvišje (7540 m.) j movine, predstavlja pravzaprav vso se nahaja brkati ser, ki mogočno kroži; zmago italijanske vojske, ki je bežala še v višavi že za dve tretjini razredčene- j povsod, kjer je zagledala sovražnika. O-ga zraka. : boroženi. z londonskim paktom, so prišli Letos meseca maja, se poda na težav-] italijanski delegati na mirovno konfe-no in nevarno pot v Himalajo tretja oks-f renco v Pariz. Franciji in Angliji je bilo pedicija. Upati je, da v tretjem, naskoku I to — po končani vojni — seveda zelo zaveznike, ^ obdržali svoj londonski pakt ter mu ’da1U Italijo, da je izdala svoje Avstrijo in Nemčijo, ter se pridružila' celo pravno podlago. ; •; ! [ 1 < veliki antanti, jo je vodil tudi pri mi- Toda ItaIijanom §G ni bilo dovolj. Jf’ doseže popolen uspeh in razvije angleško zastavo na vrhu Mont Everesta, na najvišjem vrhu sveta, kamor doslej še ni ■ stopila človeška noga. skib *e 5180 jamah. Neka vrsta kuščarjev živi, vojska. IZ WILSONOVIH SPOMINOV. Kako so Italijani zmagali../ Wilson, veliki idealist, od katerega je pričakoval 1. 1918 ves svet rešitve, je iz- j dal nedavno svoje memoare (spomine), ki vsebujejo zlasti za nas Jugoslovene mnogo zanimivosti glede naše zapadne meje napram Italiji in ki dokazujejo, kako »sijajno« je zmagala italijanska metrov visoko, potem pa je žival- i Oni »Sveti egoizem«, neprijetno, Amerika pa o vsem tem sploh ni bila poučena. Italijanom WiIsonovih 14 točk ni nič kaj ugajalo in držali so so precej ob strani. Še le, ko sta na nje pristali Francija in Anglija, tudi Italiji ni preostajalo druzega, kakor da pristane, toda le v toliko, kolikor ne nasprotujejo — londonskemu paktu. Ameriški delegati se takrat za 'italijanske pridržke niso mnogo brigali, misleč, da se bodo vsa na-sprotsva izravnala pri nadailjnih pogajanjih. Pozneje se je izkazalo, kako di-plorhatično so se Italijani opirali na svo-je„pridržke ter so celo izpodbili Wilsona. Na ta način se jim je posrečilo, da so ki je napeljal1 kljub Wilsonovi samoodločbi narodov intrigami so tekom časa dosegli, da so odtrgali od Jugoslavije še Reko, ki je bila prvotno nesporno prisojena Jugosla-j vi ji. Na eni strani so negirali Wilsonove točke, toda kjer so bile te njim v prilog, so se trdovratno sklicevali na nje. Z D’ Annunzijevo pomočjo je dobila Reka italijanski »značaj« iri po Wilsonovih točkah so jo Italijani zahtevali za se. Ker se jim to vendarle ni posrečilo, So dosegli vsaj to, da ne pripade izključno Ju-j goslaviji, ker bi bili s tem prekrižani vsi italijanski računi, ki gredo za tem, podjarmiti Jugoslavijo v gospodarskem! oziru. • ; Ko je avstrijska armada bila že vi popolnem razsulu in se je umikala brez re-du in vodstva, tedaj so pokazali Italijani svoje junaštvo. Zasedli niso le krajev, ki so jim bili obljubljeni po londonskem’ paktu, temveč so šli preko teh’ mej. Jugoslovanska posadka na Reki se jini je morala umakniti pod pretvezo, da zatiecta Reko medzavezniška vojska, v resnici pa so se vgnezdili na Reki Samo Italijani. imun mnnmmiiiffii.it rt mTTTrnnrnmi! c-d kosal mraza1 roimnmnrrmtmnfumrmmTirintirm.n! AMERIKANSKI In angleSkl Singer šivalni stroji 1^1 fcr~' ' ... mi ’ Prometni zavod" n premog d. d. v Ljubljani prodaja slovenskih premogovnikov v®lenjski, šentjanški in trboveljski premog pr*m^*^*T.#8*i, T cehh »»gonih po originalnih conah Kovniksv zn domačo uporabo kakor tadi za in-a»8trijska podjetja in razpečava na debelo Jiozemski premog in koks vsake ***• in vsakega izvora, ter pripo-° a posebno prima češkoslovaški ®hgleškl koks za livarne in uporabo, kovaški pre-Crni premog In brikete. Prometa R,,1ot: bjublJnA Pre» *ttloši«eva cesta 16/11. Podružnica t Rovom Sadn ** A Ne pozabi naročnino! Križevska opekarna ~| A. Lamir & drug, Ljubljana I nudi 329 I vsakovrstno prima opeko po konkurentih cenah. Pisarna: Ljnbljana, Prule 19. ★ Bremen-New York Direktne zveze s sijajnimi ameriškimi vladnimi parniki. Ne* ntdkriljivi glede udobnosti, čistoča ja prrovrstat -hran«.' Najhitrejži ia najvaraejir parniki. ,.George Washlngton“ nAmarlca" »Prosident Roosevelt** „President Harding*4 Zahtevajte natančnejša pojasnila in plovne listo fit. 821. r Ugodna prilika za prevoz Ulaga. ‘ Medic, Rakove & Zanki ■* * \ d. z o. z. Centrala Ljubljana Podružnica: Maribor, Gosposka ul. 23 Tovarna kemičnih in rudninskih bfcrv in lakov. Emajlni laki, pravi flrnež. Barve za pode, barve za obleke, vse Trste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), masten ec (Federweiss), strojno olje, karbo-linej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski ia mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MerakKlak za pode. ■— Linoleum-lak za pode. m Ceniki se začasno ne razpošiljajo. Vinotoč Pichler (Dunajski jarek 175) 740 Traminec h K 32*— In jabolčnik h K 12*— liter. Trgovina z lesom in premogom s celim inventarjem, na prometnem kraja v Mariboru, se proda. C«aa 60.000 Din, — Poaudbe pod „60.000 Din." na upravo »Tabora*. 738 Glavna Mariborska Carinarnica. Objava. V pondeljek, dne 16. aprila ob-9. uri se prične javna dražba ■ zaplenjene robe v drugem skladišču carinarnice. Draiba se nadaljuje po potrebi tudi v torek in sredo. 735 Krompir jedilni in za krmo, kakor tudi raz- ® novrstno krmo se dobi vedno pr' A. Radi, Maribor Aleksandrova cesta 40. 720 ^ Perilo. 5696 7MS klobuke dežne pl«#®* Čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno mod”j in galanterijsko blago v veliki Izbiri, najcenes JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 fcagt»ik.|B juadriks Budoic 0«im. -vSSak« MarJhortka ti»kaiiw * , ■ ., — U. ), m + i. ..[■ 1» n '-....a —...... .. Mihe! Zeviaieot pK Markiza Porapadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosan tira. (Dalje.) (70)' Proučeval jo dolgo iti strogo kraljev značaj. — Bil je eden’ izmed onih redkih, bi «0 dobro poznali Vso slabosti njegovega značaja — Bil je tudi eden izmed najbolj delavnih’ sotrudnikov pri padcu iri nesreči gospe de Chateauroux. — In ker se je nahajal Ludvik XV. še-idaj brez prave naslovne favoritko, — si !je zaprisegel, 'da bo prihodnja ljubljenka kralja morala zahvaliti njemu svojo čast, Saj 5ssi ni mogel' niikdo Mifci domišljati, da In dvor Stal dalje časa bro priznane favorite. — Ko je odšla gospa de Chateau-iroujr, je vsakdo le vgibal, kdo postane injerta, naslednica — Pri slavnosti v mestni hiši je edini Berryer spoznal, da se je nova strast polastila kralja — V oni dražestni mladenki je ort takoj Spoznal velikansko oblast Srčrie, prave ljubezni. — In spoznal je ‘.tudi, kako oblast' da vtegne imeti taka i'ljubezen čez kralja, ki je bil Vajen1 videti okoli sebe le-oboževalci je kraljevske krone. — V naslednjih dneh je lahko opazovat napredovanje te ljubezni v srcu Ludvika XV. —1 Da, kralj 'je bil Sedaj reš’ zaljubljen. ' Ort sicer n! 'nikoli govoril o gospe j d’ EtioleS In1 celi'dvor je bil mnenja, da jo je že pozabil. — Ludvik je bil raztresen, !&t cele dneve je prebil v Svojih sohah' v Louvreju ter 'sanjaril in mislil sam’ pri Bebi. — »Kralj Se 'dolgočasi,« —' So 'menili (dvorjarii. — : »Kralj je zaljubljen,« .“‘ •' je mislil Berryer. — "• 1 la ko Je bil gotov, 'da Se Se moti, te- , ars < ■daj je sklenil nevarno podvzetjo ropa Ivane. — Sedaj je bil gotoV, S prostodušno pomočjo lahkovernih Noe Poisson in' Crebil-lon, da še mu posreči, da vstopi Ivana V kočijo. — A kdo bo v oni kočiji1? — Kam se odpelje Ivano? — Ti dve točki še nista bili popolnoma jasni v Berryerevih možganih, — ali videli bodemo, kako Se je podal na delo. Ori ni niti dvomil o dobrem! uspehu in dobri uspeh je pomenil za njega isto kot naklonjenost kralja, kateremu bi naredil veliko uslugo, — ki jo bi kralj ne mogel pozabiti in' pa naklonjenost gospe d’ Etioles, katera je bila pač še bolj važna, ker bi se imela le njemu zahvaliti za svojo zmago. — ' 1 7 »’ Seveda je on' preštudiral tudi Vse prebivalce palače d’ Etioles, — a le jedne o-sebe ni mogel spoznati do dobrega — Henrika d’ Etioles. Prišteval ga jo tedaj neznatnim soprogom, ki ne mislijo na drugega, kot svoje števillke. <— In1 v tem se je motih — V palači d’ Etioles se je pa nahajal še nekdo, katerega Berryer ni razumel, oziroma se ni niti pobrigal, da bi ga natančneje spoznal, — in' to vsled nižje stopinje, ki jo je zavzemal v hiši d’ Etioles. — In v tem se je Berryer motil — ift napačno sodil. — Bil je namreč Dami ens. — Na Vsak način’ pa je bil Berrver gotov svoje 'sreče v bodočnosti. — Posebno po prizoru z Poiššdrtom’ in' Crebillonom1. Ko je šel zopet iz hiše, Se mu je pridružit njegov zasebni tajnik, kateri ga je spremljal na vseh njegovih potih — in kateremu ni ničesar prikrival. Imenoval se je leta: Franc .Toahim’ de PierreS de Bemis, — bil je deloma pesnik, deloifia frat, "vsakega nekaj. — »Torej,« — ga je vprašal zaupno tajnik, »Poisson1 se je vjel?« — »PraV. 'dobro, dragi de Bernis',« — mn je odgovoril policijski predsednik. — rtu; »Imamo pa še nekaj boljšega, pomoč duhovitega moža.« — »Zlomka! — Duhovitim ljudem: še He sme preveč zaupati, gospod generalni predsednik policije!« — »V tem' slučaju bi nioral pa kar pri vas začeti, de Bernis!« — »Hvala, — to je lep poklon, katerega še ne more niti z zlatom vredno odtehtati, če ga napravite vi! Sicer pa, vi veste predobro, da nisem zmožen' nikakega izdajstva.« — »O da, vi bi bili zmožni, — ali — vi me vendar ne bodete izdali.« — »Zakaj, — povejte mi! — Radoveden sem!« — »Ker si Hočete napraviti lepo pot. — Mladi ste in želite, si hitro napredovati na malo trdnih stopnicah one višine, ki se imenuje kraljeva naklonjenost. — Razumeli pa ste, da je najpripravnejše, ako se držite koga, ki istotako pleza. — Če bi pa spustili onega ki je prod vami, bi takoj padli in sami Sebe uničili!« — V Bernisovih očeh se je zabliskalo. — Berryer pa ni opazil tega bliska — a če hi ga bil opazil, bi bil sodil drugače. »Prav imate,« — je odvrnil de Bernis, — sin to tembolj, če pristavite, da sem doglo premišljal, predno sem še odločil, in’ poprijel sem Se onega, ki je pač najbolj na dobrem, gotovem! stališču Ha teh stopnicah.« — • Zasmejala sta še oba. — v> »Da še povrneva k oriemn duhovitemu možu, katerega sem! omenil,« — je povzel zopet Berryer, — »on je vaš kolega v pesnlkovanju: to je naš časti- vredni Crebillori.« — »Srečen1 človek!« — je vzdihnil de Bernis. — »Da ima le tobaka za svojo pipo, — lirane za svoje otroke in papirja za svoje pesmi, — pa še čuti bolj kralja nego kralj Sani. — Ali vam je obljubil svojo pomoč?« — • »Stvar Stoji tako,« — je začel pripovedovati Berryor, a do Bernis je. napel uše- sa, ker je pač pričakoval važnih tij. — t »Jutri zvečer, — ob devetih m po* zvečer bodete peljali na križpot Bud,j"*, pred hišo, kjer stanuje vedeževalka Lej bon, močno kočijo, od katere morajo biti vratiča odprta!« — »Ob devetih in pol? — Dobro! — Kdo bo kočijaž?« — »Vi sami!« — De Bernis se je zdrznil. — »In kdo bo v kočiji?« — . »Jaz,« — je odgovoril Berryer. — »0® desetih bo gospa d’ Etioles šla iz hiše, stopila bo v kočijo, — jaz zaprem vr*’ tiča, — če bi pa ona kričala in vpila« aJ ne, — to je moja stvar, vi poženete hltr° konje!« — , s »Kje se bom vstavil?« — S, »V Versailles, — vse drugo bo V°'e že moja skrb!« — . ^ »Občudovanja vredno, kakor k** peto dejanje od slavnega Corneille« tako priprosto in imenitno je to!« —’ ,. Policijski predsednik je z radostt Slišal ta poklon, ki je veljal njegove®11 intrigantskemn veleumu. — Potem P® ^ ‘ pristavil: »Torej, dragi de Bernis, — pobrin’ ® se za kočijo. — Jutri pač ne bom We časa, da bi se razgovarjal z vami. — * ' mislite pa, če se mi posreči, — da naPrf dujem' za kakih’ deset stopnjic, kar * enim skokom.« — »Irt ker se vaš držim’...« — »Bodite brez skrbi, — vi napreduje t z menoj.« — h’ •- S temi besedami sta se ločila. —* . Berryer je čez malo trenutkov stop’ v Louvre in želel govoriti s kraljem, le-ta je počival, — predsednik polic’3 je tedaj moral preložiti na naslednji pogovor s kraljem’. — Naslednjega J0* tra pa, — čeprav je prišel k budilo^ vendar Hi dobil kralja, ker je že od§0* _ Marly. Berryer vznemirjen in’ zasopl.1 je hitel v Marly... ali niti tamkaj ni bil kralja—