Leto LXIX Štev. 132 a V Ljubljani, v soboto, 7. junija 1941-XIX vm«* * *>mm Cena 2 din - Prezzo L 0.60 Naročnina mesečno 30 din, ta inozemstvo SO din — nedeljska Izdaja celoletno % din, za Inozemstvo 130 din. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podružn.: Jesenice, Kranj, Noto mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. VENEC Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka k dneva pe prazniku. | Uredništvo la uprava« Kopitarjeva i, Lfnbljana. s g Redazione, Amninistrazlone« Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 = Teleioa 4001—4005. = Abboaameotl: Mese Din 30; Estero, meae Din 50) Edizione dom eni c a, anno Din %; Katero Din 120. C. C. P.« Lubiana 10.650 per gli abbo-oamenti; 10.349 per le Inserzioni. FtMalli Jesenice, Kranj, Novo mesto. Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Uradno poročilo štev. 366 Letalsko bombardiranje Gibraltarja in Malte Rim. fi. junija. Ip. Uradno poročilo št. 366 glav- 1 nega stana vojnih sil se glasi: V noči na fi. junij je italijansko letalstvo bombardiralo trdnjavo Gibraltar in letališči Ilaltar in Micabho na Malti. Italijanska torpedovka je potopila sovražno podmornico v srednjem delu Sredozemskega morja. V noči na 5. junij so sovražna letala metala bombe na Rodos. V Severni Afriki je hil pri Sol I umu odbit sovražni poskus, naše topništvo pa je zlasti močno bombardiralo zasidrane ladje v pristanišču Tobruka. Letalske skupine so znova bombardirale obrambne naprave v Tobruku. Naši lovei so sestrelili eno letalo vrste »Hurricanec. Sovražna letala so metala bombe na Uenghazi in Derno. .V pokrajini pri Bardiji smo zajeli angleške ' rojake, ki jim je poveljeval neki čnstnik, ki so zbežali z otoka Krete z motornim čolnom. Sovražno topništvo jo r Vzhodni Afriki močno, toda s slabimi uspehi bombardiralo postojanke vzdolž reke Omo v odseku Abalti ((ialla in Sidamo). Rim, 6. junija. Ip. Na bojišču v Cyrenajki deluje tako rekoč samo topništvo in letalstvo. Dne 4. junija je naše topništvo streljalo na nekatere točke Tobruka, zlasti pa na utrdbo Pilastrina. Topovske krogle so poškodovale vodovod in razbile tudi zbiranje sovražnih čet in sovražnega vojnega gradiva. Letalstvo je znova podnevi in ponoči bombardiralo pristanišče in naprave v pristanišču. Pri Sollumu je bil skoraj popoln mir. Sovražnik ni nadaljeval z letalskim bombardiranjem Bengazija. Na Egejskem morju so nekatera angleška letala zaporedoma napadala neko naše letališče, toda škoda je zelo majhna. V zadnjih dneh so bili pa zato boji zelo živahni v vzhodni Airiki. Južno od Gale in Sidama sta dve naši koloni napadli in razpršili velik sovražni oddelek in prizadejali hude izgube sovražniku ter zaplenili orožje. Sovražni poskus prekoračiti reko Omo pod ognjem topništva in letalstva je bil preprečen in je napadalec imel velike izgube. Sovražni polk »Nigeria«, ki je hotel napredovati proti našim postojankam pri Limmi Enariji je bil po živahnem boju pobit in je pustil v naših rokah ujetnike in razno vojno gradivo. Tudi v zahodnem odseku so se boji razvijali za nas ugodno. Na obeh straneh je bilo letalstvo zelo delavno. Sovražni bombniki so izvedli nekaj napadov, niso pa povzročili škode, ubitih je bilo le nekaj domačinov. Naša lovska letala so z ognjem iz strojnic razbila skupine sovražnih letal in sestrelila eno letalo vrste Hurricane. Naši protiletalski topovi pa so sestrelili neko drugo sovražno letalo. soproga, ki je zavzela meslo v posebnem vlaku. Soprogi madžarskega predsednika vlade so izročili šopek cvetja. Danes se bo Eksc. Bardo«sy zasebno ustavil v Firenzi. Bardossy v Firenzi Firenze, 6. junija. Ip. Dopoldne ob 9.50 je dopotoval v Firenze predsednik madžarske vlade in zunanji minister Ekscelenca Bardossy s soprogo. V Firenzi Ik> oslal na zasebnem obisku ves dunašnji dan, du si l>o ogledal mestne zanimivosti. Na postaji so visokega gosta pozdravili prefekt. zvezni tajnik, mestni župan in madžarski konzul. Množica, ki je spoznala predsednika zavezniške vlude, ga jc navdušeno pozdravila. Firenze, 6. junija. Ip. Predsednik madžarske vlade je po obisku glavnih spomenikov v Firenzi v spremstvu svoje soproge prišel v Palazzo Ver-chio, kjer je predsednik mestne občine priredil njemu na čast slavnostno kosilo. Grška javnost hvaležna Italiji Atene, 6. juniju. Ip. Grški listi izra/.ajo danes v svojih člankih veliko zadovoljstvo zaradi tega, ker je prišlo do sestanka med predsednikom grške vlade in italijanskim poslanikom. Grški listi pišejo, ela je predsednik grške vlade general Zolacoglu zelo zadovoljen s potekom razgovorov in du je grško prebivalstvo hvaležno italijanski vladi, du tako |>ostopa v zasedenem delu Grčije in ila tako skrbi za preskrbo civilnega prebivalstva. Kralj Boris na Dunaju Dunaj, 6. junija. Pri pooblaščenih krogih se je izvedelo, da je prišel včeraj na Dunaj bolgarski kralj Boris, ki se sedaj zasebno mudi v Nemčiji. Obiskal je svojega očeta, živečega na Slovaškem, ki je te dni slavil svoj god. Ni izključeno, da bolgarski kralj ob tej priložnosti ne bi obiskal Hitlerja in maršala Goringa, vendar pa uradni krogi niso iz/lali o tem nobenega poročila. dilno podjetje vsega Balkana — Jugoslovanska knjigarna in tiskarna. Visoki obiskovalec si je z največjim interesom ogledal vse oddelke ter je bil presenečati nad obsegom tiskarne, njeno najmodernejšo ureditvijo, nad visoko kakovostjo najrazličnejših izvedenih del ter nad bogartim številom listov in revij, ki se v tem podjetju tiskajo in iz« dajajo. Po pregledu vse tiskarne, od najspodnejših prostorov, kjer so strojnice, pa do najvišje ležečih oddelkov z modernimi klišarnanii itd., je napravil obisk še v knjigarni, kjer se je zanimal zlasti za slovenska izvirna dela. S ponosom mu je zainoglo vodstvo knjigarne pokazati veliko bogastvo slovenske književne kulture, pa tudi številne italijanske knjige, prevedene v slovenščino in v italijanskem originalu. Narodni svetnik dr. Casini se je na svojem obhodu jako zanimal za vse potrebe posameznih panog podjetja ter je obljubil svojo naklonjenost, ob slovesu pa je iskreno čestital zastopnikom lastništva h krasno urejenemu podjetju ia njegovi tehnični popolnosti. _ General Weygand v Vichyju Vichy, 6. junija. Na seji francoskega ministrskega sveta pod predsedstvom maršala Petaina je general Weygand podal obširno poročilo o položaju v Afriki. Politični krogi zatrjujejo, da je bilo tudi več pogovorov med maršalom Petainom, Wey-gandom in admiralom Darlanom o Siriji. Nova iraška vlada Rim, 6. jun. Ip. Ko je hngdadski župan zaradi angleške premoči in pa da bi se izognil nepotrebnega prelivanja krvi med civilnim prebivalstvom, predal Angležem odprto in neutrjeno meslo Bagdad, so osnovali Angleži neko iraško »vlado« iz iraških politikov, stoječih pod angleškim vojaškim vplivom in so poleni s to novo iraško >vlado< sklenili premirje. Popolnoma drugo pa je vprašanje, kaj bodo storila iraška plemena. Kakor pišejo italijanski in nemški listi, je angleško vojašlvo v Bagdadu postavilo naslednjo »vlado«: predsednik Diemil Madlni, zunanji minister Ali Saudat, finančni in pravosodni Ibrahim Knmal, za javna dela in promet Dža. lal lin lian, prosvetni Ruda Fahibi, gospodarski in socialni Nasrat Farisi, notranji minister A/u-.ilafa Omari. Dve angleški vojni ladji potopljeni Rim, 6. jun. Ip. Uradno poročilo angleške admiralilele pravi, da sta bili ooloplieni dve patroini ladji angleške vojne mornarice, in sicer »Bengairn« in »Jevvell«. Posadko »Benga-irna« so rešili, posadka »Jevvella« pa je utonila. Irski protest v Berlinu Herlin. 6. jun. Ip. Včeraj se je izvedelo, da je irski poslanik v Berlinu vložil formalno protestno nolo pri nemški vladi zaradi l>onibardi-runja Dublinu, bombardiranje pa naj bi izvršila letala, ki bi bila pripadala nemškemu letalstvu. Na pristojnem mestu izjavljajo, da so v Berlinu odredili strogo preiskavo, da bi se ugotovilo, če so resnično nemška letala metala hon.oe na irsko prestolnico. Ce hi tn bilo resnično, tedaj je jasno, da je šlo za pomoto. Domneva, da bi bili nemški bombniki bombardirali Duhlin po premisleku, je Čisto preprosto rečeno več ko smešna. Sicer pa ni izključeno, da so bombe, ki so lahko tudi nemškega izvira, vrgla čisto druga letala z namenom izzivanja. Bardossy se je poslovil od Rima Rim, 6. junija. Ip. Po kosilu v palači Malteškega reda se je opoldne madžarski predsednik vlade in zunanji minister Bardossy podal na obisk Tivolija. Poleg osebnosti njegovega spremstva so bili v njegovi družbi še madžarski poslanik v Rimu in uradniki ministrstva za zunanje zadeve. Gost se je ustavil pred Villo d'Este in jo dolgo občudoval. Ko se je vrnil v Rim, je napravil kratek sprehod po mestu in občudoval najbolj znane spomenike in najbolj značilna dela, ki jih je opravil fašistični režim. Meščani so ga povsod prisrčno pozdravili Pozno popoldne je Eksc. Bardossy na sedežu madžarskega poslaništva pri sv. stolici sprejel kardinala — državnega tajnika Maglioneja, ki mu je prišel vrnit obisk, ki ga je zjutraj napravil v Vatikanu. Ob 21 uri se je predsednik vlade udeležil večerje, ki jo je njemu na čast priredil madžarski poslanik pri italijanski vladi baron Villani. Izjava predsednika madžarske vlade Rim, 6. junija. Ip. Predsednik madžarske vlade Eksc. Bardossy je podal agenciji Steiani naslednjo izjavo: »Srečen sem, da sem mogel nekaj časa, če-rav kratko, biti na prijateljski italijanski zemlji. Komaj dobim besedi, vrednih, da izrazijo veličastni vtis, ki sem ga dobil in ki me je prevzemal med bivanjem v Rimu. Od prihoda sem okoli sebe čutil manifestacije kar najbolj prijateljske gostoljubnosti, ki je dobila višek v imu, kjer sem bil sprejet kar najtopleje in najprisrčneje. Ko sem s Kapitola, simboličnega središča italijanskega Imperija, gledal ponosne ostanke rimskega Fora, so se mi v duši mešali spomini na velilto preteklost s prividom ponosnih pridobitev, ki jih je ustvarila današnja Italija pod vodstvom svojega genialnega Duceja. Te trenutke sem čutil, da je duh starodavnega rimskega cesarstva vstal to da je oživljen v Mus-solinijevem Rimu. Ti duhovni vtisi so bili potrjeni in izpopolnjeni po pogovorih, ki sem jih imel z Ducejem in z grofom Cianom. Z zadovoljstvom vidim, da Italija hodi z zanesljivimi in odločnimi koraki proti svoji veliki bodočnosti in sem čez vse zadovoljen, da morem znova ugotoviti, da so cilji Italije in Madžarske ter stališča glede skupnih vprašanj v popolnem soglasju, kakor ga narekuje zgodovinsko prijateljstvo in pa duh trojne zveze.« Rim, 6. junija. Ip. Predsednik madžarske vlade in zunanji minister Bardossy je odpotoval iz Rima snoči ob 23. uri. Dasi je bilo že pozno zvečer, se je vendar zbralo mnogo ljudi na ulici Adol-fa Hitlerja, da bi še enkrat izrazili svoje simpatije zastopniku prijateljskega in zavezniškega naroda. Visoki predstavnik prijateljskega naroda je s svojim spremstvom zapustil madžarsko poslaništvo ob 22.45. V prvem avtomobilu sta se peljala Bar-dossy in zunanji minister grof Ciano. Po vsej ulici je prebivalstvo iz mestnega dela sv. Pavla navdušeno pozdravljalo oba državnika. Fi Ko sta izstopila na postaji Ostiense, je Bar-dossy pregledal v spremstvu grofa Ciana častno četo Kraljevih Karabincrjev, godba pa je medtem igrala himne obeh narodov. Potem, ko je Bardossy pozdravil zastavo, se je ustavil nekaj trenutkov pri odličnikih, ki 60 bili zbrani pri častnem salonu. Navzoči so bili tajnik stranke, minister za promet, državni podtajniki v predsedstvu vlade in v ministrstvu Oboroženih Sil, guverner Rima, prefekt, zvezni tajnik, poveljnik obrambe, povelj- nik letalstva, tajnik fašistov v tujini in ostali zastopniki oblasti. Na drugi strani pa je bila zbrana madžarska kolonija, pred odhodom pa se je Bar-dossy pozdravil tudi z diplomatskimi zastopniki držav trojne zveze. Predno je stopil v svoj voz posebnega vlaka, se je še nekaj trenutkov pogovarjal z groiom Cianom. Slovo med obema visokima osebnostima je bilo kar najbolj prisrčno. Ko je vlak počasi krenil, je Bardossy še z okna svojega voza izmenjal prisrčen pozdrav z grofom Cianom. Nekaj minul poprej, preden je prišel Bardossy na postajo, se je v spremstvu nekaterih gospa rimskega plemstva pripeljala na postajo Bardossyjeva Ravnatelj italijanskega tiska v Ljubljani Nar. svetnik dr. Casini in dr. Nani v družbi predstavnikov naših podjetij na strehi naše tiskarne. Ljubljana, 6. junija. V vrsti visokih italijanskih dostojanstvenikov, ki so doslej obiskali Ljubljano, je bil posebno za-pažen obisk ravnatelja italijanskega tiska pri Ministrstvu za Ljudsko Kulturo, narodnega svetnika dr. Casinija. Prispel je po naročilu Ministra za Ljudsko Kulturo ter se mudil v Ljubljani predvčerajšnjim in včeraj. Po naročilu gospoda mini- Nemško vojno poročilo: Nemški letalski napadi se mnoie nad Sredozemskim morjem Berlin, 6. junija. Ip. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi med drugim: V noči na 5. junij so nemška letala napadla sprevod angleških preskrbovalnih ladij v vzhodnem delu Sredozemskega morja in potopila tri ladje s skupno tonažo 15.080 ton. Ponoči pa so letala ponovno uspešno napadala angleške prevozne ladje v Sredozemskem morju. .V nod na 5. lunii so nemška letak zelo uspeš- no napadla pomorsko oporišče v Aleksandriji. Bombe so povzročile velik požar na bližnjem skladišču olja. Požar jc gore! zelo dolgo. V Severni Airiki sta netnško in italijansko topništvo bombardirala angleške postojanke topništva, prav tako pa tudi skladišča orožja in vodovodne naprave pri Tobruku. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje. stra Pavolinija je stopil v stike s slovenskimi časnikarji in slovenskimi tiskarskimi podjetji, da bi se sam prepričal o položaju in stanju tiska v Ljubljanski provinci. V sredo popoldne je dr. Casini sprejel vodilne slovenske časnikarje v navzočnosti Eksc. Visokega Komisarja Emilia Graziolija v prostorih Visokega Komisariata. Eksc. Visoki Komisar je predstavil dr. Casiniju časnikarje ter je nato v nagovoru poudarjal, da je slovensko časopisje razumelo svojo nalogo in je lojalno sodelovalo pri delu, da se Ljubljanska pokrajina čim lepše prilagodi novim razmeram. Končno je obljubil slovenskemu tisku svojo naklonjenost še za naprej. Narodni svetnik dr Casini je v svojem nagovoru povedal, da ga je poslal Minister za Ljudsko Kulturo v Ljubljano v želji, da bi si pridobil popolno sliko o stanju slovenskega tiska. Ministrstvo za Ljudsko Kulturo, ki skrbi za časnikarski stan v Italiji, bo naklonilo tudi slovenskemu časnikarskemu stanu vso podporo, zlasti pa bo skrbelo za čim tesnejše stike med slovenskimi in italijanskimi časnikarji. Dr. Casini je nato sprejel zastopnike obeh skupin slovenskega tiska, ki so mu razložili svoje potrebe in želje. Z velikim razumevanjem je vse to sprejemal na znanje ter je obljubljal vso svojo pomoč. Včeraj dopoldne si je narodni svetnik dr. Casini v družbi nadzornika za tisk in propagando v Ljubljanski pokrajini in Dalmaciji dr. Nanija ogledat posamezna ljubljanska uredništva in ti-slo egiplska vojska razorožena, prav tako pa naj IhhIo odpuščeni razni visoki časlniki, Anglija pa nai dobi nadzorstvo nad egiptsko politiko, prav tako pa bi Anglija sodelovala pri gradbi novih obrambnih lanjem vojnega pristanišča v Aleksandriji 4. junija, angleški viri priznavajo, da je bila škoda po tem bombardiranju velika in obsežna. V pristanišču so izbruhnili mnogi požari. Angleži priznavajo, da je bilo več sto oseb ubitih in ranjenih. Beirut, 6. jun. lp. V Aloksandrijo so pripluli trije hudo poškodovani angleški rušilci. Berlin, 6. jun. lp. Včeraj so nemška letala napadla pristanišče v Aleksandriji. Bombe so za-deie v polno važne naprave. Veliko skladišče bencina se je vnelo. Beirut, 6. jun. lp. Francoske vojaške oblasti del. V zvezi s krizo vlade se je Izvedelo, da ie kralj povabil stranko vafdistov. da naj sodeluje pri vladi narodno edinosti. voril te dni komendator Ciril Lakin, ki se je trudil potolažiti Angleže zaradi hudih izgub na Balkanu in na Kreti. Povabil jih je, da naj se spomnijo bitke pri Verdunu iz prejšnje vojne, ko je bilo treba tudi žrtvovati 500.000 življenj, da so zavezniki pridobili na času. Ciril Ljikin pravi, da je Anglija dosedaj razvijala vse boje na Norveškem, v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji, v Jugoslaviji, v Grčiji in na Kreti samo zato, da bi pridobila na času. Norvežani, Belgijci, Nizozemci, Francozi, Jugoslovani, Grki in Krečani tedaj vedo, kakšno nalogo jim je prisodil angleški glavni stan. Angleški cinizem pa doseže svoj višek, če se pomisli, da so se Angelži vedno umaknili tedaj, kadar je bila njihovim zaveznikom prisojena le še naloga bojevati se do smrti. Ko pa angleški komentatorji nimajo več na razpolago narodov, ki bi jih poslali v igro, tedaj začno Angleži go- nekaj videza zunanjosti, tedaj se dogaja to samo zato, da bi se ameriško ljudstvo prepričalo, da so j i ni Angleži v svoji ošabnosti prisodili isto nalogo, to je, da bi bili hrana za ameriške topove. Premoč nemških strmoglavcev Rim, 6. jun. lp. »Daily Mail« objavlja izjave nekaterih Angležev o bitki na Kreti. Te izjave podajajo vojaki, ki so se vrnili s Krete, Tako pravijo, da so skozi 12 dni nemška strmoglavska letala bila gosjx>dar otoka. General Freyberg je moral zaukazati umik in se pri tem skrivati po gorskih kotlinah, kajti nemški strmoglavci so bili stalno nad cestami in prometnimi zvezami in je bil avtomobilski promet tako rekoč onemogočen. Solun, 6. jun. lp. Izvedelo se je, da so polki ■ Avstralcev in Novozelandcev. ki so bili na Kreti, imeli pri zadnjih bojih vsega 64% izgub. Kako namerava Amerika izzvati vojno Washington, 6. junija, lp. List >Wasliington Post«, ki je navadno dobro obveščen o Roosevel-tovih namenih, je objavil zanimive podrobnosti o položaju, ki se jih izplača ponoviti. Ameriški list opisuje položaj predsednika Roosevelta in pravi, da je Roosevelt jiopolnoma prepričan, da bo brez posega Amerike v vojno Anglija kmalu poražena. Prav tako pa se Roosevelt zaveda, da je ameriško javno mnenje v svoji večini proti posegu v vojno. Prav tako zelo dobro ve, da ne more čez jasne obljube, ki jih je dal svojim volivcem med volivno borbo, ko je poudarjal, da ne bo pustil, da bi se Amerika zapletla v evropsko vojno. Prav tako pa tudi ne more izvesti nobenega vojnega dejanja brez dovoljenja ameriškega parlamenta. List pravi, da bi po Rooseveltovem muenju bil edini.izhod iz zagate ta. da bi se dogodi! kakšen spopad ali pa incident, ki bi ga lahko proglasil za »casus belli«. Priprave za sodelovanje Amerike v boju za Atlantik so že končane. Roosevelt samo čaka, da bi z nemške strani oddali prvi strel s topom. Po mnenju lista pripisuje Roosevelt veliko važnost patroliranju ameriških ladij po Atlantiku in upa, da bo ta služba ameriških ladij zamogla izzvali vojne si^p ali pa nemško letalstvo, da bosta oddali prvi strel. Berlin, 0. junija, lp. »Politična in diplomatska korespondenca« odgovarja na noto, s katero je ameriški državni tajnik Suniner Welles izrazil poslaniku bivše Jugoslavije v \Vashinglonu nezadovoljstvo ameriške vlade zaradi napada in okrnitve Jugoslavije po državah trojne zveze. To nezadovoljstvo je tem bolj L:..iz hinavstva, piše list, ker je nesrečo Jugoslavije povzročila ameriška gonja na Balkanu. List omenia potova- nje Donovana po Balkanu, Rooseveltovo brzojavko generalu Simoviču in prve »zapore« na Jugoslovan sko imetje v Ameriki vsekdar, kadar se je položaj v Belgradu razvijal v nasprotnem smislu proti željam ameriške vlade. List dodaja, da balkanski narodi, ki so bili pod srbskim nasiljem, nikdar ne bi dosegli drugače svojih pravic, dasi je to obljubljal že demokrat \Vilson. Izjava argentinskega zunanjega ministra Rio de Janciro, 6. junija, lp. Argentinski zunanji minister Guinardo je govoril časnikarjem brazilskega združenja časnikarjev. Časnikarji so ga vprašali, če bo Amerika v tej'vojni lahko ostala nevtralna. Argentinski zunanji minister je odgovoril, da so ameriške države na konferencah v Panami iu Havani sklenile zavzeti stališče previdnega in modrega pričakovanja. Izjavilo so, da je treba biti pripravljen na nevarnosti. To pomeni, da ni potreba preiti k dejanjem, ampak se naj nev«*nost prouči tako, da bi opravičila vse obrambne odredbe. Kadar se bo nevarnost pojavila, bo treba vprašati za mnenje ameriško javnost, je zaključil argentinski zunanji minister svojo izjavo. Delitev tablic za motorna vozila v prihodnjem tednu Ljubljana, 6. junija. Tudi prihodnji teden bodo v prostorih ljubljanskega velrsejina delili tablice za motorna vozila. Od ponedeljka napreje pa bodo uradne ure samo dopoldne, ra sicer od 8—12. Praznik Sardinskih Grenadirjev v Kočevju Slovesnosti se je udeležil tudi Armadni general Eksc. Mario Robotti, ki je ob tej priliki bogato obdaroval Zavod za slepe otroke Med službo božjo na praznik Sardinskih Grenadirjev v Kočevju Poleg Ljubljane ima tudi Kočevje kot gnr-nizijsko posadko polk Sardinskih Grenadirjev, ki so poznani kot ena najelitnejših edinic Italijanske Vojske. Ob svojem prihodu v Kočevje so zbudili splošno pozornost in občudovanje in si v kratkem času pridobili naklonjenost in simpatije slovenskega občinstva. 30. maja, ki je praznik Sardinskih Grenadirjev, jo bila v Kočevju lepi, in impozantna slovesnost, katere so se poleg vseli edinic Italijanske Vojske v Kočevju udeležili tudi predstavniki civilnih oblasti z g. civilnim komisarjem dr. Sisgorcom nu čelu in številno občinstvo. Slovesnost je počastil s svojo prisotnostjo Poveljnik Armadnega Zbora Eksc. Arm. General Mario Robotti, ki je s svojim spremstvom prispel iz Ljubljane. Po pregledu čet je Poveljnik Armadnega Zbora prijazno odzdravljal tudi navzočemu občinstvu. Posebno se je zanimal za gojence zavoda za slepe otroke v Kočevju. Na njegovo izrecno željo sta bila dva slepa malčka — deček in deklica — povabljena na tribuno med častne goste. Bil je zelo ganljiv prizor, ko sta stala pri službi božji dva slepa otroka med samimi visokimi vojaškimi dostojanstveniki. Po službi božji je Eksc. Arm. General Robotti obema malčkoma stisnil roke in ju prisrčno poljubil na čelo. nakar se je v spremstvu g. polkovnika Luridiana, poveljnika mesta Kočevja g. polkovnika Silvestrija in drugih odlič- nih dostojanstvenikov podal do ostalih slepih otrok in izročil upravitoljici za'voda bogato denarno «'rrilo. lako velika naklonjenost visokih vojaških oblasti do slepili otrok in njihova plemenita [vozoruost je vse navzoče globoko ganila. Italijanski vojaki, zlasti Sardinski Grena-dirji so se napram gojencem zavoda za slepe otroke že ponovno dobrotno izkazali. Posebno zahvalo moramo izreči g. polkovniku Antoniu Comm. Luridianu, ki ob vsaki priliki pokaže svojo naklonjenost napram slepi mladini. Odposlanstvo častniškega zbora in moštva Sardinskih Grenadirjev je z g. podpolkovnikom Di Pier-rom nn čelu prineslo slepim otrokom slaščice, ki so jih prejeli od svojcev Bili so to sami družinski očetje. Globoko gan jeni so poslušali slovensko narodno pesem, ki so jo njim v zahvalo zapeli otroci. Marsikomu se je od ginjenosti utrnila solza. Ker so častniki Italijanske vojske pokazali toliko razumevanja in zanimanja za življenje in izobrazbo slepili otrok, so jim isti priredili majhno akademijo, da s tem pokažejo svojo hvaležnost za vso naklonjenost in pozornost, katere so bili v tako obilni meri deležni. Akademije se je udeležil poleg predstavnikov vojaških in civilnih oblasti tudi civilni komisar za okraj Kočevje g. dr. Sisgoreo. Ob tej priliki je tudi on pokazal veliko zaniman je in razumevanje zh slepe otroke ter za obstoj in napredei. zavoda. Okoli 800 dijakov j« v LfubSjani končalo gimnazijo Veliko zanimanje za študij na italijanskih vseučiliščih Ljubljana, 6. junija. Letos je bilo osmošolcem na vseh ljubljanskih gimnazijah prihranjeno, kar jih je druga leta najbolj morilo — matura. Izredne razmere, v katerih smo živeli prve mcsece letošnje pomladi, so prekinile delo na srednješolskih zavodih ter onemogočile dijakom pripravo za težek zrelostni izpit. Tako zapuščajo šolo z maturitetnimi izpričevali, za katere se ni bilo treba zadnje mesece šolskega leta noč in dan učiti. Sicer se je vsak vestni osmošolec pripravljal za maturo skoraj že od začetka leta, povrhu pa so je redovanje v zrelostnem izpričovalu izvršilo na podlagi učnih uspehov zadnjega šolskega leta, tako da tudi brez matur« ni bilo maturantom letos lahko. Pet ljubljanskih zavodov, ki so imeli osmi razred, je poslalo letos svoje gojence v svet brez zaključnega izpita, toda na šestem bodo pa vendar imeli maturo. Je to mestna ženska realna gimnazija na Bleiweisovi cesti. Ker je mestna in ne državna, ne uživa tistih predpravic ter so se njene gojenke morale pripraviit na trdo preizkušnjo mature, ki se bo začela v ponedeljek. Pa tudi na drugih zavodih bo nekaj dijakov-privatistov in tistih, ki so lani pri maturi za leto dni padli, moralo delati zrelostne izpite. Brez mature je dobilo letos v Ljubljani 6-1 fl osmošolcev in osmošolk zrelostna izpričevala. Od tega je 528 dijakov, in sicer na klasični 196, na 1. državni realni 149, na II. drž. realni 94, na IV. drž. realni 89, dijakinj pa je ua dekliški drž. realni gimnaziji 118. Če prištejemo k tem še pri-vatiste ter gojenke mestne realne gimnazije, ki morajo polagati maturo, pa vidimo, da bo letos končalo v Ljubljani srednje šole nad 800 mladih ljudi. Je to visoko število, ki precej presega številke prejšnjih let. So pa med teini všteti številni dijaki in dijakinje, ki so se zatekli v Ljubljano šele zadnje mesece z drugih zavodov, na katerih letos študij ne bi inogli končati. Kakor vsako leto, se tudi letos javnost zanima, kam se bo obrnila ta številna vrsta mladih izobražencev, ki so letos s končano gimnazijo stopili v življenje. Prejšnja lela so osmošolci v prošnjah za maturitetni izpit navajali, kam se nameravajo po končani srednji šoli obrniti. Letos pa teh prošenj niso vlagali in zato tudi manjka zanimiva razpredelnica. Toda med osinošolci samimi se je na posameznih zavodih izvedla neke vrste interna anketa glede izbire bodočega poklica. Iz odgovorov je razvidno, da se velika večina letošnjih absolventov srednjih šol — nad dve tretjini — namerava posvetiti akademskim poklicem. Je to čisto naravno, študij na vseučilišču je večini res ideal, poleg tega pa še najprimernejša odložitev najtežjega vprašanja — službe. Zanimivo pa je, kako so zadnji dogodki vplivali na Izbiro akademskega študija. Prejšnja leta je bil vedno na prvem mestu jus, lelos pa je med maturanti za pravo le malo zanimanja. Na prvem mestu su sedaj tehnični poklici, potem bogoslovni študiji, filozofija in medicina. Mladina vidi hitreje kakor ostali, da se stare oblike življenja rušijo in da bo zahteval nov svet. ki se poraja, več praktičnih, tehnično izobraženih ljudi. Veliko zanimanje vlada sedaj med mladimi maturanti, pa tudi med akademiki, /.a možnosti študija na italijanskih vseučiliščih. Italija ima znamenita, stara vseučilišča, na katerih pa je bil našemu svetu doslej študij zelo otežkočen zaradi nepoznavanja jezika in pomanjkanja štipendij. Je pa prav študij na vseučilišču najpripravp.ejša in najboljša vez za kulturno in gospodarsko zbližanje dveh narodov. Italija, ki je v tem pravcu pokazala že do sedaj veliko iniciativo in pripravljenost, bo gotovo storila vse, da se omogoči cašim akademikom študij na njenih vseučiliščih. Spori Korotan : Ljubljana. Na igrišču Korotana na Rakovniku bo v nedeljo ob 17.JO gotovo zanimiva in napeta borba za pokal SNZ. Kes, da z gotovostjo lahko računamo na zmago Ljubljane, vendar pa je sjx>rtni javnosti dobro znano, da je Korotan prav nasproti nadmočnim klubom vedno ixxlal lejx> jx)žrtvovalno in vztrajno igro. Tudi v nedeljo lx> skušal ta sloves obdržati in doseči kar najčastnejši ix>raz. V predtekmi nastopita junior-ski moštvi Korotana in Marsa. Tako bo na igrišču Korotana v nedeljo borba prvorazrednega kluba i dvema najmočnejšima slovenskima kluboma. Slavija : Grafika — pokalna tekma za pokal SNZ. Po dolgem odmoru so spet oživela igrišča, katerih se je pričelo tekmovanje za |x>kal SNZ. Na enem teh igrišč se s|>oprimcta stara rivala SK Slavija in SK Grafika. Obe moštvi gojita lep in fair nogomet, tako da bo ta tekma vseskozi borbena in zanimiva do zadnje minute. Tekma bo v nedeljo. 8. t. m. na igrišču SK Mladike na Ko-deljevem ob 17. Vabimo vse simpatizerje in prijatelje tega lepega športa. Tekma bo ob vsakem vremenu. Vstopnina minimalna. SK Slavija. Naprošam vse aktivne igralce, da se v nedeljo dof>oldne zglase v klubski sobi zaradi obeh tekem. Juniorji igrajo s llermesom ob 4 na Mermesovem igrišču. Prosim, vsi sigurno! Namizni teniški turnir SK Korotana. Danes ob 18.30 se prične v športnih prostorih Korotana na Rakovniku gotovo ena največjih letošnjih table-teniških prireditev v Ljubljani. Druga leta se je Korotanovega turnirja udeleževalo nad sto igralcev. Letos Hrvatov sicer ne bo. Bodo pa zalo zbrane na leni tekmovanju vse najboljše slovenske moči kot so bivši državni prvak Marinko, sedanji slovenski prvak Strojnik R., Bradeško, Djinovski, Lakner. Medved. Belnk. Strojnik A., Merala, Blažič... Tako !k> turnir Se zanimivejši, ko ne bo premočne hrvaške konkurence, ki je •marsikomu že od začetka vzela pogum do tekmovanja. Tudi oni gojitelji tega lepega š|>orta, ki (liso včlanjeni v nobenem klubu, bodo lahko preizkusili svojo moč v skupini »neverificiranilK igralcev in to proti nizki prijavnim (seniorji 8, juniorji 5 din). Med temi igralci, ki jih v Ljubljani ni malo, je skritih mnogo talentov, ki jim manjka le malo rednega in sistematičnega treninga, pa hi bili med prvimi vrstami slovenskih igralcev. Zlasti tem jo namenjeno to tekmovanje. Zato vabljeni predvsem ti. Zmagovalci posameznih skupin prejmejo lepa darila oziroma pokale. Nocoj so igra do 23, jutri pa od 8 do 12 in od 14 do konca. Natančnejša določila je že včeraj prinesel naš list. Lahko pa jih dobite vsak čas tudi na Rakovniku, tel. 41-62. 41-63, g. Matko. Nemški in finski tclovadci bodo tekmovali 3. avgusta v Helsinkih. To bo četrti telovadni dvoboj med Nemčijo in Finsko. Zagrebški teniški reprezentanti so odpotovali iz Berlina v Bratislavo, da se udeleže slovaškega teniškega prvenstva. Not evropski prvak lahke težp jr> italijanski boksar Bisterzo, ki je premagal dosedanjega prvaka Dunajcana Blaho. Svetovni prvak v boks« Joe Louis je doživel v NewYorku neprijetno presenečenje. V tekmi za naslov prvaka ga je vrgel Buddy Baer v prvi rundi skozi vrvi z odra. Ix>uis se je revanžiral ter se je Baer v sedmem kolu vdal. Tenis Italija-Madžarska 5:0. V Milanu sta nastopili ženski re|)rezcntanci Madjarske in Italije v borbi za ženski evropski pokal. Zastopnici italijanskega teniškega sjKirta Tonolli in San D.onnino sta premagali Madjarki Jusits in So-inogv z gornjim rezultatom ter sta se kvalificirali za finalno tekmo, ki bo v Berlinu proti reprezentanci Nemčije. Lepi uspehi hrvaškega nogometa. Za binkošt-ne praznike sta dva zagrebška nogometna kluba: Narobe pesem Pesmi in melodije vsebujejo licije, soba štev. 17. — Gospodarsko-socialna zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani ima v nedeljo, 8. junija 1941, ob 9. v II. mestni deški ljudski šoli na Coj-zovem grabnu v Ljubljani IX. redno letno skupščino. Zadružniki i? Ljubljane in okolice, udeležile se je v velikem številu. — Zadružna uprava US. — Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani poziva one svoje člane v Ljubljanski pokrajini, ki imajo svoje čebele na ozemlju, zasedenem po nemški oblasti, naj se nemudoma zglase v društveni pisarni na Tyrševi cesti 21, da jim izposluje dovoljenje za prevoz čebel. — Matura na gimnaziji v Murski Soboti. V novem glasilu »Muraszombat es Videket, ki je začel izhajati v Soboti namesto dosedanje -»Murske krajine*, čitamo poziv vsem bivšim soboškim osmo-šolcem, da bo matura na soboški gimnaziji med 15. in 30. junijem. Profesorji, ki bodo vodili maturo, bodo 14 dni pripravljali maturante na izpit. Vsak bo lahko delal maturo v madžarskem jeziku ali pa v slovenščini. Za polaganje mature se je odzvalo tri četrtine osmosolcev. Že 31. maja so imeli prvi dan pouka, oziroma pripravljanja za maturo. Matematiko jih pripravlja g. Pal Nenieth, ki je bil do zdaj profesor v Varaždinu, madžarsko zgodovino, zemljepis in nemščino pa g. Aladar Darvaš, evang. kaplan v Soboti. Profesor za francoščino še ni določen. Pismeni izpit bo samo iz matematike. Za polaganje mature v madžarskem jeziku se je javilo doslej sedem kandidatov. Matura bo v poslopju Trgovske šole. — Uradnica, ki je v času vojske izgubila vse svoje premoženje, tako obleko in perilo, vljudno prosi dobra srca kakršnekoli pomoči. Naslov *ri-zadete v uredništvu »Slovenca«. Darila sc hvaležno sprejemajo istotam. — Komu je kaj znanega o Bobnarju Bogo-milu, redovu, ki je služil kadrski rok v Slavonski Požegi, 1. polk težke artiljerije, 5. baterija? Zadnjikrat se ie javil 1. aprila iz 2e!eznika pri Belgradu. Ce Kdo kaj ve o njem. naj javi proti povrnitvi stroškov na naslov: Beljan Ina, zavod slepih, Kočevje. — Lepo prosim tistega, ki ve kaj o kaplarju Kastelicu Matiji, ki je služil vojaški rok, četa pra-teških orudja, 16. pešpolk v Nišu. Nazadnje se je javil 4. aprila iz mesta Babušnice pri bolgarski meji. Kdor ve o njegovi usodi, naj sporoči na naslov: Kastelic Amalija, vas Vi nji vrh št. 15, pošta Semič. — lastnica nredništva. G. Polde, tistih treh številk nismo dobili. Ljubljana štirje tajinstveni avtomobili so se v sredo že ob 5 zjutraj ustavili pred mestnim magistratom. Iz starodavnega poslopja pa je stopila večja skupina mestnih uslužbencev z začudenimi očmi, zakaj so jih prejšnji večer naročili, da morajo biti ob tako zgodnji uri že na magistratu. Načelnik preskrbovalnega urada je uradnikom po tiho povedal nalogo in jim izročil formu-larje z besedilom zapisnika, da se na svoji slu-beni poti uradniki ne bi preveč zadržali s pisanjem zapisnikov, temveč bi vpisali samo še imena pekov in pi njih zaloge moke. Kakor bi trenil, so avtomobili i/ginili izpred magistrata in zdir-jali na vse strani Ljubljane. Mestni preskrbovalni urad je namreč popolnoma nepričakovano presenetil z malimi izjemami prav vse ljubljanske pekarije z najstrožjim pregledom. Do 5 zjutraj sta za ta pregled poleg župana vedela samo še dva mestna uradnika! Pregled je bil tudi res potreben, saj so se gospodinje na vseh straneh mesta pritoževale, da pri nekaterih pekih vsak dan že zelo zgodaj zmanjka kruha — v preskrbovalnem uradu so pa natanko vedeli, koliko italijanske moke 60 posamezni peki dobili od jireskrbovalnega urada. Večina pekov je bila zelo presenečena zgodnjega obiska, čeprav podobne komisije, predvsem tržnega urada neprestano obiskujejo ljubljanske trgovce in tudi fteke. V čast glavnim ljubljanskim pekom v središču mesta moramo takoj povedati, da komisije pri njih niso našle zalog italijanske moke. K središču mesta pa v tem primeru ne štejemo več Sv. Petra ceste, 6evedi pa tudi ne Viča, Most, Trnovega, zlasti pa ne periferije. Uspeh preiskave pri nekaterih pekih je bil namreč tak. da je sedaj proti 19 pekovskim mojstrom uvedeno postopanje. Vse te pekarije in tudi še nekatere druge, kjer je pregled odkril manjše zaloge moke, toliko časa ne bodo dobile druge moke, dokler te zaloge ne porabijo po predpisih. Vsi ljubljanski peki namreč dobivajo v preskrbovalnem uradu moko, ki jo mestna občina dobiva od Prevoda. To moko pa morajo sproti porabiti za peko kruha ter kruh seveda morajo oddati prebivalstvu. Ker pa peki niso moke 6proti porabili in kruha oddali konsu-mentom, bodo sedaj morali pač občutiti posledice strogih uredb in predpisov. Predvsem taki peki so se seveda najbolj glasno pritoževali, da dobivajo premalo moke in s tem izgovorom izpred svojih pekarij odganjali lačno delavstvo in druge manj premožne konsumente. Na ta način so nekateri hujskali javnost proti preskrbovalnemu uradu in višjim oblastem, ki pa seveda niso prav nič krive, če peki ljudem niso hoteli dajati kruha ter so morda na ta način nameravali izkoriščati stisko prebivalstva. 1 Nova maša v Križankah. V nedeljo, 8. junija bo v križanki cerkvi slovesna nova maša, ki jo daruje g. p. Modest Golia iz križanskega reda. Izvaja se: Pri vhodu »Novoma<5nik bod' pozdravljen*, Rihar-Kimovec. Veni s. Spiritus, A. Foer-ster. Po govoru instrumentalna Missa quinta in D, zložil dr. Anton Faist. Graduale: Benedicta es saneta Trinitas, zložil P. Griesbacher, Po ofer-torijv Dirigatur oratio mea, zložil dr. Franc Kimovec. Po maši: Te Deum, zložil P. H. Sattner. K blagoslovu: Tantum ergo, zložil St. Premrl. I V cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku bo v nedeljo slovesno praznovanje stoletnice, kar je bil v mašnika posvečen ustanov-nik Salezijanske družbe sv. Janez Bosko. Svete maše s pridigo bodo ob 6., 8., 9. in 10. Po pridigi ob 10. ho slovesna sv. maša. Popoldne ob pol 4. in zvečer oh 8. bodo slovesne vpčernice. 1 Prihodnji mesec bo minulo 350 let, kar je umrl v Pragi Petelin Jakob-Gallus Carniohts, eden največjih skladateljev tedanje dobe. V jioča-stitev spomina velikega rojaka bo na sporedu prihodnjega koncerta Glasbene Matice osem njegovih motetov in madrigalov za ženski, moški in mešani zbor, ki jih bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Ostali del je orkestralen, v rekah pianista Antona Trosta ter orkestra Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Skerjanca. Natančen spored bomo objavili jutri. Od ponedeljka dalje so v predprodaji vstopnice po običajnih koncertnih cenah v Knjigarni Glasbene Matice. I Pogrebno društvo sv. jožefa sporoča svojim članom, da je že objavljeni občni zbor društva preložen na nedeljo, dne 15. junija na 17. (jseto) uro pojjoldne z istim dnevnim redom. LDUBUANSKl KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 19. in 21. ari I Globoka ljubezenska zgodba z najboljšimi italijanskimi igralci Romantična pustolovščina Gino Cervi — Assia Noriš — Leonardo Cortese Kino Matica, t e 1 e i o n 22-41 Danes poslednjič! Junak lz Pampe Napete cowbojske dogodivščine na ameriškem divjem zapadu KI a o Sloga, telefon 27-30 1 V nedeljo bodo ponovili italijansko komedijo »Bog z vami, mlada letale, ki sta jo napisala Sandro Camasio in Nino ()xilia. Pristna italijanska gracija, lahkotnost, humornost in čustvenost so glavne odlike te sodobne igre. Igrali bodo: A. Le-varjeva, Kralj, M. Danilova, Sever, P. Juvanova, Gabrijelčičeva, Rakarjeva, Slavčeva. Drenovec, Gregorin, Tiran in Milčinski. Režiser: prof. Sest. Predstava v nedeljo bo izven. Cene znižane. 1 Opera. V soboto zvečer bodo peli Dvotakovo »Rusalko-, ki je eno najpoetičnejših del vse slovanske operne literature. Peli bodo: Hejbalova, Franci, Kogejeva, I.upša, Vidalijeva, Ivančičeva, Polajnarjeva, Laboševa, Rarbičeva, Sladoljev, Ra-kovcc. Dirigent: N. Štritof. Režiser: C. Debevec. Koreograf: P. Golovin. 1 Maks in Irena Kirbos bosta priredila v ponedeljek, 9. t. in., ob 19.30 v Operi baletni večer. Plesni par, ki se je uveljavil lani na podobnem večeru s pestrim, tehnično ter izrazno lepo dogna-n i m sporedom, ho izvajal: Sibeliue: Valse tristo, Chopin: Valse, Debussv: Haunovo popoldne, Sainl Saens: Gipsv, Bareš: Valse piquante, Ikarus: (po Lifarjevi zamisli) ki ima apartno, zgolj ritmično spremljavo. To točko spremlja 13 glasbil. Balet »Igrušket (ruske lutke) je komponiran po Foki-novi zamisli. Opozarjamo na ta zanimiv večer. 1 Prijateljem živali! Društvo za varstvo živali naproša vse prijatelje živali, da prijavijo pismeno na Društvo za varstvo živali Ljubljana 5 ali pa ustmeno v društveni ambulanti na Domobranski cesti 21 dnevno od 2—4 vse primere, kjer ni dovolj preskrbljeno za prehrano živali. Društvo bo v konkretnih primerih poskrbelo, da živali ne bodo trpele zaradi nezadostne oskrbe. Slovenci! Pomagajte rojakom pri iskanju konj in raznih vozil! 1 Zanimiv večer v Drami. Slovenski igralci iz Maribora bodo uprizorili 0'Neillovo dramo »Ana Christie«, dramo v treh dejanjih. Učinkovito delo, katerega dejanje se vrši med pomorci, popelje gledalca na ladjo, kjer se razpleta konflikt v okviru usode Ane Christie. Boj ljudi s preteklostjo, da bi našli srečo v bodočnosti je orisan na globoko dojmljiv način. Igrali bodo: Ana Christie — Elvira Kraljeva, čolnarja — Pavle Kovic, kurjača — Vladimir Skrbinšek, krčmarja — Peter Malec, natakarja — Milan Košič, pismenošo — Rado Nakrst, 1. in 2. delavca — Just Košuta in Jože Kovio, strojnika — Franjo Blaž. Prevel je delo Oton Župančič. Režiser: VI. Skrbinšek. Predstava v ponedeljek bo izven. Cene znižane. 1 Sveže morske ribe na trgu. Petkov ribji trg je bil po daljšem času prvič preskrbljen s prav svežimi morskimi ribami. Že od 4. aprila naprej ni dobivala Ljubljana s Sušaka tako svežih morskih rib ko danes. Ribe so bile davi, v petek, ob 4 zjutraj ujete pri Pečinah v bližini Sušaka. Zaradi hude nevihte, ki je na morju hesnpla od pclnoči do 3 zjutraj, je bil ponoči lov sploh nemogoč in ribiči so se šele po nevihti spustili na morje ter začeli loviti. Spustili so mreže. Po dobri uri so jih potegnili. Ujeli so do 130 srednjih skuš in 50 kg bukev, ki so podobne giricam. Takoj so bile vse te ribe naložene na posebni avto g. Jos, Ogrinca, ki jih je v 4 urah pripeljal na ljubljanski trg. Preskrba Ljubljane z morskimi ribami bo odslej, kakor je pričakovati, zagotovljena in rednejša. Vsak teden večkrat bo dovoz morskih rib s Sušaka zagotovljen razen v tednih, ko je polna luna, kajti v tem času je lov slab in sploh prepovedan. Ribiči ne smejo ob polni luni loviti morskih rib »pod sveče«, kakor se sami izražajo. Dovoz morskih rib ho delno omejen, kajti komisarji, ki nadzorujejo ribji tre na Sušaku in Splitu, izdajajo dovoljenja za izvoz rib v zaledi«, torej tudi v Ljubljano, šele takrat, ko so potrebe domačega prebivalstva krite. — Poleg svežih rib je bilo na trgu na prodaj tudi nekaj starih morskih rib. Skuše so bile po velikosti cd 44 do 46 din. — Na trgu je bilo dalje tudi več sladkovodnih rib. Lipani z Iga so bili po 50 din kg. Na prodaj je bilo nekaj kg belic in linjev (šlajmov). Belice so bile po 30, linji po 40 din kg. Na prodaj so bili^ lepi. veliki potočni raki iz Starega trga pri Ložu. Veliki raki po 10, manjši po 8 din komad. — Na izbiro in v obilju je bilo na trgu žabjih krakov. Bili so cenejši, kakor prejšnji petek. Mali kraki po 0.50, prav veliki po 1.50 din, ko so bili poprej po 1 do 2 din komad. Morske ribe so bile naglo prodane. I Dijaška slikarska razstava. Te dni razstavljajo v okrilju Žarove organizacije na I. drž. gimnaziji v drugem nadstropju slikarji - maturantje s klasičn egimnazije. Razstava je spričevalo njihovega enoletnega, marljivega, po zunanjih dogodkih motenega, umetniškega dela. Odprta je za vse občinstvo ves dan. Vabimo ljubitelje in mecene mladinske kulture, da pridejo pogledat in izrekat sodbo o naših najmlajših. Vstopnine ni. I Po 6 jajc za kovača so v petek ljubljanske gospodinje spet dobile na mestni tržnici, da so zares zadovoljne in potolažene prihajale domov. Samo v četrtek je bilo oddanih 11.000 jajc prebivalstvu, eno četrtino te množine so pa dobili bolniki po bolnišnicah in socialnih zavodih, saj so bolniki v prvi vrsti potrebni te hrane. Jajca so trgovci pripeljali čez mejo Ljubljanske pokrajine, kjer je mestni tržni urad organiziral nakup jajc ter tudi na trgu vestno nadzoruje njih prodajo. Pakor se je v četrtek pokazalo, je tudi ta akcija mestne občine popolnoma uspela, saj je Ljubljani redna dobava jajc po nizki ceni sedaj zagotovljena in Ljubljančanom ne bo več treba trpeti izkoriščanja s strani verižnikov in prekupčevalcev. Pri tem pa spet opozarjamo tako gospodinje kakor tudi naše trgovce, naj ne preplačujejo jajc in s preplačevanjem ne dajejo potuhe verižnikom. 1 Knntmla dovoza jajc na mitnicah. Vsakdo lahko opazuje ob določenih tržnih dnevih in tudi drugače, kako nadlegujejo razni prekupčevalci in špekulanti dolenjske kmetice, ki prinašajo v mesto z jutranjim dolenjskim vlakom jajca in kokoši. Zgodilo se je že, da so te kme-lice prekupčevalci in ljudje, ki so najeli, da kupu jo jo jajca za ljubljanske slaščičarje, že na kolodvoru zajeli in jih pregovorili, da so jim kmetice po boljši ceni prodale vso zalogo jajc. Na dolenjski mitnici in pri kolodvoru je lila v petek strožja kontrola. Prekupčevalcem je bil nakup jajc in kokoši popolnoma prepovedan in niso smeli spremljati kmetic v mesto. Prav prekupčevalci so oni tipi, ki podpihujejo kmetice in navijajo cene za jajca in kokoši, kajti oni kljub visoki eeni spravijo v žep čeden dobiček. 1 Kopališče Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je odprto ob sobotah od 8 do 19.70. 1 II hagno dellTilficio regionale di assicura-zioni operaie e aperto il sabato dalle 8 alle 19 e 30. 1 Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Logar Ivau, Ulica 29. oktobra št. 7-1, telefon 41-52. Gledališče Drama. Začetek ob 19.30. Sobota, 7. junija: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 8. junija: Bog z vami, mlada leta! Izven. Znižane cene o}evič inž. Miodrag; Benigna seetra; Belič Jelica; elič Gizela; Blondek Vida in Minčc; U«i«rd.-<'iov rija; BoSkovič Stevan; BaadaA Ivan, Avgusta; Bomčar Ivan, Pavla; Benedik Antonija; Borkovič Tončka; Bel-oiian Ljudmila; Benižan Matilda; Bugarski A»nicji; Bravec Josip; Berkei Amalija roj. Plvk; Bra/nkovič Svetozar i družino; Brajkovič NataSa. Cujnik Marija; Caharija Vida; Cej Stefauvij«; 0»t Aaa roj. Gorjup; Carl Stefi;. Čeme Ana; Cupnrdija Marija; Cnllč dar. Rinald; Come Milan. Drolc Stanko; Deiič-MiSič BftM; Dohrovolc sestra BeJ trama. FilLpoviič Miodrag; Fink PrSnla; Fajfar Pavla; Fellcijan Jožica; Flac Viktor; Faittori Nataša. Grubanovič Milan: Glavič Fani; Geriha Viktor lil f/ema; G-rčift Helnn«; Golubovič Zivojin; Gjojič Hilde; Grill Robert: Grobov-Sek Mladen: Glavič Fani; Grnjič Pero; Glavam Ivanka; Grkovič Slobodan; GrobovSek Ivam; GabrSček Josip in Rudi: Gričar Ida; Gramberg dr. Ferdinand; GajSek Terezija; Giral Slava; Goljia Dragolin. Hojmi Lia, Horovitz dr. Aleksander, Hlllcr Peipea, Joiko in Planinšek, Hočevar Ilaniela. Mlakar Marica, Mohar Marija, Mnstar Ivan, MilifteTt« Anica in Milivoj, Murgelj Dioneza MikluS Vera, Mozetič Zora, Mozetič Albin, Mavec Ivica, Marlon Alojzija, Mehlo prof. Franc Mrak-Radulovič Drago, Mivee Tonca, Modio Malka, Mnlavec Pavel, Mihelln Marij«, Markovič Bora, Mannjlovič Kost«, Mlakar Aleksander, Marolt Franc, Mustahinlč Anton, Marčac Anton z ženo. Novak Franjo, Ninkovič. Dragica, Ninčevič Ana, Nemoda Stevan, Naumovič Miei. Ošaben Ivana. — PodbevSek Julij«, Pipam Tonika, P«vlin Karel, PernnS Mila. Pornufi fttef«, Pintar Ant., Pleničar Rpz4ka, Pretnar fttefka, Planinsnk Lojzka, Popov Jovan, Pucelj Emil, Panič Stanko, Porubič Marija, Pavlovič Porka, Potrovec Helnna. PoljSak Marija, Petere Pavla, Pavlič Marica, PodkrajSek Frane, Podboj Jnsti, Petornel Ivan, JnliSk«. Popovlč Pet«r, Po-žar Ama, PreAern Franjo in Marija, Petri č Manja, Pl®. Sa Ciril, PeriSič Angola, Primosch Leni, PernnS Marij«. Pajkovič Milorad, Petrovič Amdra. Petrovič inž. Bogo. Prvanovič Milova. Perme Angela. PiSIar Andrej, Pire Marija, Pečlin inž. Itndolf, Pijade ("'edomlr. Rojio Vida, Rak Aleksandor, Rozman Julijam«, Radnlovl« Draga roj. Mrulo. Rudella Drago z ženo. RepSe Leonoldina. Alija. Ravnik Tilka, Rožič Rado. Ra.tkovi« Milka, Radanovič Stofan, Hadjenovič Draga roj. Hribar. Smolnikar Ivan, Btanojevič Stanislava, Soldo Hr-J^"'1'" tir- Štefan, Stevamovič Milan. Stiene Alfred, Tuarti, Simonovič inž. Bofiko. Selnn Slava in Jelka Sekulič Rezika, DragiSa, Sl.ritih Marija, Sekolič Bom lika, St«novič Roz«, Skala F.la, Stefanovič Ka.tic«, Stanatovič inž. Pavle. Savič Nad«. Sknčimaro Malči, Simjavln Aleksander, Stojanovič prof. Milenko, Savič Tonk«, RtegenSek dT. Fran. ftmalc inž. Leo. ftostopolov Aleksander, ftkarj« Iv., Šalih Ferdo Toni, Schmalz S. in I*o. ftkrinjaT Mimioa, Sflstopalov Mil«, Soštarič Stevo. Marija, ftands Borut! Skrl Janoz. Siler Ludvik, Scbweigor Naei, Jožica Su-man dT. Janko. ,Tav£nr SlRli> T™!""1 Marija. TiSelj Anton, Tskare Adolf, Terovanovič Poldi. Teovanovič Poldi, TramSek Lojze, Tiran Anton. Toplak Ivam, TeSič Bojana. Ušinar Franc, ITčakar Gvido. VarSek Stanko. Vardjan M. Marija, Vnkič Mara, Vončina Franc. Vračko Jože. Vnjakljija Anica, Vol-canšeik Adela in Anka, VarSek Rafael«. Vauken Marija, Vodopivec Josip, Judita, Vidm«r Franc, Vaka-reskova Katloa, Vučkovič Milftna roj. Jan. Zajoe Boris, Zupan Peter, Zabolottn Valorij«, Zti-pančič Dor«. Zupančič Franc, Zorman Krim«. Zako, Sek Marija, Zabukovec, Pavla, Zorko Stanko. Zaeklj dr. Stanko. Znbkar Milk«, Hinko, žnlek Ciril, Zerjal Motoda, Živkovič Božidar, Aleksander, Zivkovič Mlljenko. g. Franc Novak H LJubljane naj dvigne sporočilo. ki ga je poslal na Rdeči križ g. Grablevec, po«ta Radohova Tas. sopenje, — pa je spet začelo. Poznalo se je, da prihaja bliže. Boris je stopil prav na rob položnega glaviča, da bi oba lahko stala vsaj za silo. »Cigarete pripravi! Moje so mokre!« je zaklical hripav, zadihan glas od zgoraj iz megle. Takoj nato pa je nekaj zarjulo v ponorelem, živalskem strahu. Strahoten krik se je utrgal zviška. »Boris, drži!« ... Boorisl« Ogromna senca je padala nanj z neba. Rad bi bil na vso moč zavpil, pa ga nekaj •tlsne za grlo in leden trn ga zbode v srce. Potem pa ga vsega prežari neka nora svetloba; usmiljenje, trma in junaštvo ga spremene ter poveličajo. To že skoraj ni več on. Življenje sdrno se z obupno, besno silo upre obsodbi, ki je po krivem prišla tako zgodaj. Obdržati se... obdržati... tudi njega... Oba... Oba!... Nato pa neizmerna groza in tih, divji jok preplavita ta upor brez upanja. Tone... Tone!... Silovit sunek ga spodnese. _ _ _ _ _ * _ _ _ _ _ Ko se poleže surovi, topi hrum padca ln zamre zadnji glas, razprostre mrtvaška tišina čez kraj svoje težke peroti. Enolični šumot dežja in hudourne vodč, ki se poganja v globino, njeno mučno pezo še veča. Hinavske solze iz megle oplakujejo skalovje. Tema se dela, naglo se spušča jesenska noč z neba. Čez čas šele se odkrhne kamen, ki ga je bilo omajalo padajoče telo. Rezko udari nekajkrat ob ploščo in utihne kdo ve kje spodaj v neur-nem tolmunu. Vse živo se prepušča počitku. Ptica prime v zavetje, iz oken po kočah pa zasveti luč. Spanec, se ponuja, misli pa skozi črne, tihe ure že segajo v svetlo jutro, ki bo prineslo nov dan in z njim kup skrbi, pa morda komu tudi nekaj sreče in veselja. V dežju mine, v mrzle meglene odeje zavit drugi dan. Proti večeru se šele raztrga pregrinjalo, plavo, umito nebo se pokaže in zlata luč zadnjega 6onca poboža mokro zemljo, odene sive vrhove. Sveži sever otresa veje. Snežnobel oblak se nedolžno smehlja. Vse je tako tiho in otožno, pa vendar sladko. * Ta večer v dveh domovih na ravnem že raste nomir. Skrb ljudem ne da zaspati. Drugi dan počakajo še do poldneva, potem pa jih ne strpi več doma. Vprašat stopijo. Zve se, da ju ni bilo ne v Globel, ne v Dolič. In možje, ki jim je to dolžnost, se odpravijo na žalostno pot v gore. * Teden mine. Vse vrhove obredejo. v vsako grapo in jarek se spuste. Ihti in Menihu pošljejo v mesto pošto, naj jim prideta pomagat. »Vse kaže, da sta tista dva. ki sem jih v petek na Sedlu svaril, naj ne hodita,« pravi Ihta tovarišu, ko se gor grede dobita pri vlaku. Pa kakor sta izvedena, da ga ni, ki bi ta konec gora boljše poznal, tudi tako nič ne opravijo. Že mislijo, dn sta najbrž odrinila na drugo kraj, nemara še celo za mejo. Boris se je večkrat spomnil kaj podobnega. Kar sredi pota se je premislil. Prav gotovo prideta, st govore. Tedaj pa pride z gora vest. Našli so ju. V enem kraju, še sto metrov ne nad Klokov-njakom, je Menih zagledal jato kavrov. Kar tam je krožila. | Zlezli so v grapo, v zajedi našli klobuk, v kotanji pod Belo ploščo pa trupli, še pet metrov 1 ne vsaksebi. In malo niže je Ihta dobil Konča-novo uro. Četrt na šest je kazala, ko se je ustavila. Možje so si čez nos in čez usta privezali rute, ker sta že dehnela. Tako sta bila razbita, da so tudi tisti, ki so bili najbolj vajeni takih prizorov, molče obrnili obraze stran. Potem pa so ju pobrali, zavezali vreče ter se zresnieni in tihi odpravili počez na stezo. »Se petdeset metrov nista hila preč od lovske poti, res sta imela smolo,« je dejal Ihta, ko so spodaj stopili na melišče in počivali. Brez besed so mu prikimali, ko so gologlavi v krogu obstopili žalostno breme in strmeli predse v pesek. Vsak je šel ^za svojimi mislimi. Ob plošči, ki so jima jo zazidali v skalovje, so se zbrali domači in prijatelji. Gorskih rož so prinesli — bilo je bleščečo poletje — in okroc spominka so postavili sveče. Veter se jc igral s plameni in temnoplave gore so zamišljeno gledalo na ljudi. Neko jesensko noč, ki se je že obračala k jutru, sta se pred njo ustavila dva prav mlada, predrzna fanta. Veliko reč sta opravila prejšnji dan tam gori v skalah. Otročja, dobra in srečna, ker sta ušla nevarnostim, sta požgala njima v spomin še zadnje žveplenke, ki sla jih imela. In potem sta se odpravila naprej dol. Srebrna megla je pokrivala Globel. Nebo zgoraj pa je bilo brez oblačka. Šla sta v to veselo meglo, ki prinaša lepe dneve, ko jo posuši sonce. Nad njima se je razpenjala nebeška širjava. Zadnje zvezde so ugašale in zelenkasti odsevi so že silili čez Mokro Peč. Kmalu je postalo čisto svetlo. Sonce je vstajalo. Plošča, ki je govorila o neki poti v megli, o nesrečni uri in žalostnem koncu, je nad njima postajala čedalje manjša. Končno so jo skrila rumena ramena bregov, ki 60 objeli in stisnili grapo k sebi. Na nebu in na zemlji je nastajal veličasten dan. Ko sta v eorkem dopoldnevu posedala pred kočo v Globeli in gledala na čiste, sivkasto bele stene, ki so se vzpenjale iznad jesensko pisanih gozdov, je rekel eden: »Če ho ob tednu še Mko, greva v severozahodno Roga. Jezilo pa bi me, če bi morala hoditi zastonj. Lani sem že enkrat. Jasna noč, zjutraj pa megla in dež. Obrniti sva morala. Andrej je klel. da se je zjasnijo, ko sva že vozila nazaj « »Da se nama vsaj pred nosom ne hi spridilo, t je dejal drugi. »Jeseni se tako rado.« In čez čas je Se urislavil: »Reveža onadva pod Klokovnjakoml Megla ju je speljala. 1'a prav jutri bo menda leto. Dvaindvajsetega, se mi zdi.« Visoko je že sonce. V opoldanski uri, ko |o vse pogorje zalito z bleščečo svetlobo, se tudi skozi drevje, ki stoji nad grapo, prikrade mil žarek. S svojimi tenkimi, rahlimi prsti se prav nalahko dotakne pozlačenih črk. Kakor bi kdo tožeče vzdihnil, se zdi. ko neznaten, boječ veterc dahne med listje. V ravnini pa na dveh erobovih v močni sspi nihajo prve razcvetele krizanteme. In glas zvona veselo oznanja poldne. Po peščeni poti med cipresami teče bel psiček, ki v gohčkij nese košek s kopuljlco. Za njim pa gre počasi stara, sivolas* gospa. Žalostno in potrto gleda predse na pot. Credito Italiano B a n c a Seda soeiale: GENOVA Direzione centrale: MILANO Capitale e riserva: Lit. 623,394.040'— Sede di Trieste: Piazza C. Ciano d I i n t e r e s s e n a z I o n a 1 e Tutte le operazioni dl banca, cambio e boraa. Servisio apecial« per 1« relazioni commerciali con 1'eatero. Filiali ln tutta Italla. B a n c h e a f f i i i a t e: Banca Dalmata di Sconto: Zara. Spalato, Sebenico • Banca Italo Francese di Credito: Parigi. Nizza, Tunisi • Banco Italo Egiziano: Alessandria, Cairo, Port Said ecc. • Ranča Italiana per la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires ecc. Credito Italiano Zavod obče narodnega značaja Sedež družbe: OENOVA Centralna direkcija: MILANO Glavnica in rezerva: Lit. 623,394.040'— Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Val bančni, tečajni in borni posli. Speciialna služba za trgovske posle a inozemstvom. v Podružnice po vsej Italiji. Združeni in afiliirani zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, Šibenik • Banca Italo Francese di Credito: Pans, Niča, Tunis • Banco italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. • Banca Italiana per la Cina: Šangaj • Banca italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires itd. Ali naj pijemo med jedjo? Preobilno zauživanje tekočin med kosilom ni dobro. Griži in ii so zaradi med jedjo zaužitih tekočin premalo pomešani s slino in pridejo premalo prežvečeni v želodec. Sploh pa jc dobro vedeti, da navadna opoldanska juha zadošča za kritje tekočin, katere potrebuje naš organizem. Ce med jedjo pijemo, se slina in druge kisline v želodcu, ki služijo prebavi, razredčijo, zavoljo tega pa potem trpi želodčna žleza, ki mora izločati več prebavnih sokov, kakor je njena naloga. Bes pa je, da jed včasih mnogo l»oli tekne, če med jedjo piješ. To velja zlasti za suhce in za one, ki nimajo dobrega teka, za debeluhe pa ne. Za te je uživanje pijače med jedjo celo nevarno. Pivo ima malo alkohola ter zelo pospešuje tek in razpoloženje za jed. Sploh je znano, da alkohol v malih (!) količinah dobro vpliva na prebavo. Kako naj torej odgovorimo na zgoraj postavljeno vprašanje? Takole: Kdor ima zdrav žclodec in se tudi sicer ne toži s kakimi boleznimi v zvezi s prebavili ali prebavo, lahko mirno pospravlja svojo mero tekočin pri kosilu ali pri večerji. Pretiravanje škoduje povsod, torej tudi tukaj. Nihče naj si umetno ne ustvarja žeje s soljo. Jedi naj ne bodo prcslane! Želodec potrebuje sol za solno kislino. Kar je preveč solne kisline v želodcu, se potem zopet spremeni v sol in roma po telesu. To pa je nezdravo. Pravilo vsake kuhinje naj bo, da hodi v jedilih čim manj soli. Pri tem trpi želodec, prebavila sploh, zlasti pa še ledvice. Drobne zanimivosti Sladkorno bolezen zdravimo z insulinom. Doslej so to delali zdravniki z vbrizgavanjem Insulina v obliki injekcije. Po novem pa je mogoče jemati insulin tudi skozi usta. Človek, ki ga vzame, pa mora biti trezen in naj doda Insulinu mnogo masla in nekaj čreslove kisline. Najmanjšo redilno vrednost ima krompir v solati. Nekoliko večjo vrednost ima že ocvrti krompir, največjo pa krompir v oblicah in pa krompirjev pire. Ker je danes krompir naša poglavitna hrana, je dobro vedeti tudi take stvari. Ze leta 18.30. so igralke v Parizu na odru kazale, kako je treba kaditi. To je bila prva šola za kajenje, mislimo za tako kajenje, kakor je danes v navadi. Trajalo pa je še precej časa, preden je iz igre nastala vsakdanja navada in so začeli ljudje na splošno kaditi. Stari ljudje še danes dobro pomnijo, da njega dni niso toliko kadili, kakor danes. Kvečjemu kako cigaro ali pipo so si možaki prižgali, cigaret pa mnogi še poznali niso. Človeško črevesje ima različno dolžino. Najdaljše meri do 1194 centimetrov, najkrajše pa 507 centimetrov. Ali imajo zamorci, živeči ob ekvatorju, toplejšo kri, kakor mi ali pa Eskimi visoko gori na severu? Ne. Zamorčeva kri ni niti za desetinko stopinje toplejša od Eskimove krvi. B Službe B Dobe: Vrtnar samski, se takoj sprejme v stalno službo. Javornik Ivan, Ljubljana, Domobranska 7. | Službe B Jitcjc: Gospodična poštena in Bolidna, dobro verzirana v vseh blagajniških poslih, z večletno prakso, išče primerno slu-žbo. Priporočila z dobrimi referencami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna«-8516. Oddalo: Opremljeno sobo b tekočo vodo in telefonom v bližini tramvaja oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8545. umm za živali Čigav je konj šimel, teman, (ajzenSi-mel), na levi nogi Ima žig štev. 214. Konj je pri Josipu Korče, Cerknica St. 104, pri Rakeku. Naročajte in širite »Slovenca« 1 Kupimo VSUKOVRSTNO I10T0 SREBRO - PLATINO BRIURNTE »mrrrgoesrfirje rubihe bisere i.t.d. strrinske nakite tsr umetnine po nrjviSjih cehrh STORI) TVRDK« Jos EBERLE UUBIJPH0,TYR5EVA 2 hotet w slon Parno ali vodno žago kupimo. — Ponudbe na EKSPORT LES, Ljubljana, Tyrševa cesta 15. Vsakovrstno zlato hriljaote Id srebro kupuie po naivišjib cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica B B Sebe 1 BttiajemB Trgovina z meš. blagom na Jesenicah na Gorenjskem, so odda v najem. Nemščine zmožni reflektanti naj se javijo na upravo »Slov.« pod 8524. Lokal uporabljiv za prodajalno ali delavnico, se odda za mesec julij. — Polzve se Vošnjakova št. 4, pri hišnici. mm Tovorni prevoz Za redni in stalni prevoz premoga lz rudnika v Črnomlju Iščem prevoznika s 6000-tonskim avtomobilom. Ponudb: Jakil, Gledališka 10. •RiAlITETA« posestna posredovalnica » Ljubljani j« samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavna pošt« Telefon «4-20 Vsako nepremičnino v LJubljani ln njeni okolici kupimo. »Reallteta«, Prešernova ulica št. 64-1, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Parcele naprodaj v Šiški v bližini stare mitnice, od 105 dinarjev naprej za kv. meter, na Kodeljevem ln v okrajih Sv, Peter, Sveti Krištof ter Sv. Križ. Prodajamo — kupujemo vsakovrstne hiše, parcele, posestva, travnike ln gozdove. Zajec Andrej, re-alltetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon 36-64. DIVENTARE MILIONARIO acquistando biglietti della Lotteria di Tripoli, in vendita a Lubiana a Lire 12 (dinari 40--). Tutti i biglieti concorrono allestra-zione di numerosi premi, che sarž iatta in Roma sotto il con-trollo de Ministero della Finanze L'ammontare dei premi sara iissato in base al numero dei biglietti vendutti. Nelle lotterie precedenti il 1° premio e stato di oltre milioni. Potreste vincerlo voi quest' anno. Tentate la sorte. La vendita si chiude il 18 giugno i rr e v o c ab i 1 m e n t e. Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Liubliana. Franiiikanska ulica nasproti hotela Union POSTANETE MILIJONAR če kupite srečke loterije Tripolis, ki so naprodaj v Ljubljani po 12 lir (40 dinarjev). Vse srečke bodo upoštevane pri žrebanju številnih premij ki bo v Rimu pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Višina premij bo določena na podlagi števila prodanih srečk. V prejšnjih loterijah je znašala prva premija nad 3 milijone. Letos jo lahko zadenete Vi. Poizkusite srečo 1 Proda a srečk bo zaključena 18. juniia nepreklicno. LOTTERin DI TRIP0II s* Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Tolmač italijanskega jezika sodno zaprisežen, dr. Mi-kuletlč Fortunat, prej odvetnik v Celju, Vam točno ln hitro obavl vse potrebne prevode, prošnje in podobno. Nagrada zmerna, po dogovoru. Pri večkratnem delu pavšalen dogovor. Uradne ure vsak delavnik od 8—12. Naslov: Kralja Petra trg 9 (pritlično, pisarna dr. Ražem), telefon 34-32. Žalostni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po težki bolezni umrl naš dragi brat in stric, gospod Jožef Selan posestnik v Dobrnnjah Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 7. jundja, ob devetih iz Dobrunj št. 10 na pokopališče k Sv. Urhu. Priporočamo našega brata Jožeta v molitev in blag spomin. Dobrunje-Ljubljana, dne 5. junija 1941. Žalujoči bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Green: 34 Lui In tema »Konj se je nato vrnil v mesto?« »Da, z drugim vozoin v drugo hišo.« In kljub temu še trdite, da ta človek ni sumljiv,« sem vprašal začuden. »Po vašem ne,t je odgovoril, »mislim samo, da ga ne moremo niti najmanj sumiti Leaven-■vvorthovega umora.« Vstal sem, da sem se prešetal malo po sobi. Oba sva molčala. Kmalu sem vprašal Gryceja, kaj namerava storiti. »Zame obstaja samo ena naloga,« je dejal. »ln ta bi bila?« »iDa dokažem utemeljitev, katero sem napravil in dam prijeti gospico Leavenvvorthovo.« Do sedaj sem čisto mirno poslušal, a 6edaj sem se moral razburiti. Obstati sem moral, da bi ga odvrnil od njegove nakane. »Ne vidim pozitivnih dokazov za tako dejanje.« »Oprostite,« je dejal, »rekel sem gospico Leavenvvorthovo, a reči bi moral Eleonoro Leavenvvorthovo!« »Eleonoro? Ali čujem prav? Nisva že rekla, da je ona izmed vseh, katere vas prvi hip osumila, še najbolj nedolžna?« »In vendar je ona edina, kateri se da vsaj nekaj dokazati.« Nisem mogel oporekati. »Gospod Raymond,< je nadaljeval resno detektiv. »občinstvo je nestrpno in nekaj se mora storiti za pomirjenje občinstva, čeprav samo za hip. Eleonora je sama kriva, da jo je policija obdolžila, in zaradi tega naj tudi posledice sama trpi. Meni se smili, ker je plemenita in vredna spoštovanja, a pravica ostane pravica; čeprav sem trdno prepričan, da ni ničesar kriva, jo bom moral vendar dati prijeti, če ne.« Za tis.kar.iQ v Ljubljani: Jože Kramar« »Tega ne morem pustiti!« sem zaklical. »Krivica bi se zgodila pošteni ženi, ki se je samo to pregrešila, da se je žrtvovala za svojo nevredno sestrično. Če je Mary v resnici.. .« »Če ne pride danes ali jutri nič novega vmes,« je govoril dalje Gryce ne oziraje se na moje besede. »Danes in jutri?« »Tako sem rekel.« »Ali ne bi še počakali en dan?« sem vprašal skoraj obupano. »Čemu?« »Da poiščem Claveringa ter ga prisilim, da mi prizna resnico.« »Da tako vse pokvarite!« je zavpil detektiv. »Ne, kocka je padla. Eleonora vse za neko stvar, katera označuje Mary kot morilko. To dejstvo nam mora povedati, ali pa bo trpela posledice molka.« »In zakaj ravno jutri?« sem dejal. »Ze toliko dni 6ino izgubili z iskanjem, kako ne bi mogli dovoliti še en dan — in še sedaj, ko smo na pravem potu. Moramo samo še malo počakati . ..« »In zopet bi bil izgubljen čas,« je dejal nestrpno Gryce. »Ne, dragi prijatelj. Dovolj je bilo iskanja, sedaj moramo energično nastopiti. Samo še en členek verige nam manjka.« »Kateri?« »Neposreden motiv čina, dokaz, da je gospod Leavenworth grozil svoji nečakinji z nemilostjo in Claveringu z osveto; potem ne bi bilo treba prijet' Eleonore.« »A tak členek dokazovalne verige se ne more tako naglo najti. Iščemo ga že voč tednov in nismo ga mogli dobiti. Samo priznanje osebe, ki je sodelovala pri Zločinu, nam more pomagati. Povedal vam bom, kaj nameravam. Mary Leaven-\vorthova me je prosila, da ji naznanim, kako daleč sem s svojim iskanjem, kor ona ničesar ne pričakuje bolj, nego da se odkrije morilec, za kar je razpisala lepo nagrado. Izpolnil bom njeno željo. Vsi momenti suinničenja, katere 6em našel pri svoji osnovni razlagi, me bodo privedli do zanimivi hzaključkov. In tudi bo zanimivo, ako s pomočjo teh izvlečem od njene strani kako izjavo.« Prestrašen sem poskočil. »Pod vsako ceno bom to poskusil,« je dejal mirnodušno detektiv. »To vam ne bo nič pomagalo; če je Mary kriva, ne bo nikdar priznala, če ve...« »Bo pa imenovala krivca.« »Ne, ako je Clavering njen mož.« »O gotovo, četudi je Clavering njen mož, ker ni tako požrtvovalna kot je Eleonora.« Ko sem kasneje šel po živahnil ulicah, me je veselila misel, da je Eleonora na prostem. In ta dan se mi je zdel najvažnejši v mojem življenju. Šele predvčerajšnjim sem bil na jasnem, v kako kritičnem položaju je Mary, če se uresniči Gry-cejeva teorija. Zgodaj sem legel, a nisem mogel spati. Vso noč sem se premetaval po postelji, sedaj na eno, sedaj na drugo stran, in vedno mi je šumelo po ušesih, nekaj se mora najti od danes do jutri. Skočil sem h polspanja ter se vprašal, kaj se je moglo dogoditi novega na svetu; mogoče je Clavering priznal, mogoče se je našla Hana, ali je Mary izgovorila ono besedo, katero je imela že toliko časa na ustih. Šele proti jutru sem zaspal v zelo nemirnem spanju; sanjal sem, da je Mary pomerila z revolverjem na Gryceja ... Trkanje na vratih me je zbudilo. Hitro sem vstal in vprašal kdo je. Za odgovor je padlo v sobo neko pismo. Ko sem ga odprl, sem videl, da je bilo od Gryceja. »Obiščite me takoj. Hano Chester smo našli.« Ni pretekla ura, ko sem že stal v Grycejevi sobi. »Ali je resnica, da 6e je našla Hana Chester?« »Vsaj vzrok imam v to verjeti.« »Kdaj — kje? Kdo jo je našel?« »Izvolite sesti in povedal vam bom vse.« »Popolnoma gotovi še nismo svoje stvari,« je pričel detektiv. »Ravnokar sem dobil sporočilo, da se je pokazala na oknu hiše v R., kjer sta navadno bivali obedve Leavenworthovi, neka deklica, ki je zelo podobna Hani. Prav gotovo je, da je v oni noči, ko se je dogodil zločin, odpotovala s prvim vlakom, čeprav nismo mogli dognati, odkod se je odpeljala. Rečem pa, da je zadeva vredna iskanja.« »No.« »Če je v resnici tam, potem je dobro skrita, živa duša, razen naših vohunov, je ni dosedaj videla, in tudi najbližji sosedje ne slutijo, da je v njihovi bližini.« »V neki hiši v R. je Hana? In čigava je hiša?« Gryce se je ponavadi porogljivo zasmejal. »Lastnica hiše se imenuje navadno »Belden«, Anny Belden.« _ »Anny Belden? To je ime, katero je Clave-ringova služkinja v Londonu našla na neki raztrgani kuverti.« »Da.« »Sedaj stojite pred novim in važnim odkritjem« sem pristavil. »Kdaj ste bili obveščeni o tem?« »Danes zjutraj mi je prinesel to vest Dolgi nos.« B »Torej je bila brzojavka za Dolgega nosa?« »Da; mislim iz R.< »Kdo je podpisal brzojavko?« Anny Belden!«11 tr8°VeC' k* Stam'ie poleg g0Bpe »Je to prvič, ko slišite o tej gospej»« »Ua natančnejše še ne vem ničesar o njej.« tanfaSf^eišečeT,ali n°Sa ^ da na" m«JmeJfcj& prpt0*ka na'°ga zanj, pa se no moreni odločiti, da bi jo poveril samo njemu. Mogoče se dogodi, da ne bo njegova bistroumnost kos nalogi Za velike naloge ni in dobro bi bilo, da bi imel koga pri sebi, ki bi ga vodil« »Skratka ...« izdajatelj: inž. Jože Sedjs Urednik: Viktor Cenčiž