OVENSKI Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 5»-3667 Bs. Aires POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo llegistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 28. DE AGOSTO (AVGUSTA) 1937 Núm. (štev.) 34 Sedaj pa pogumno naprej! Resnici na, ljubo prav radi priznamo, da smo bil v precejšnjih skrbeh zaradi nedeljske prve prireditve naše šolske dece. Pridigovali smo o potrebi šole že od samega začetka, z veseljem smo jo pozdravili, ko ko s¡e je ustanovila, in ves čas smo njen razvoj spremljali z največjo pazljivostjo in tudi z ljubeznijo. Zato je razumljivo, da smo bili v skrbeh. Priprave za prvo prireditev, ki naj poka'ze, koliko življenjske sile ima naša šola v sebi in koliko zanimanja je zanjo v koloniji, so ,'Je nam zdele v marsičem pomanjkljive: zadnji ponedeljek pred prireditvijo so se vabila še tiska Ja v tiskarni; na predvečer nastopa slovenske šolske dece se je vršila prireditev nekega drugega duštva, ki hodi samostojna pota in ki si je na vso moč prizadevalo, da privabi čim več ljudi; za nameček je v nedeljo pritisnil še prav občuten mraz, ki je bil zmožen prepričati mnoge ¡ držak-nozborskih starše, da a svojimi otroci lepo do- i r3" ma ostanejo in še ce'o sedaj, ko je! Fašistične čete zagotavljajo, da med d eco toliko hript-, da ponekod so obkolile 35.000 mož vladne voj- Santander v oblasti revolucionarcev FRANCOVA VOJSKA JE ZASEDLA MESTO BREZ BOJA — CIVILNA GARDA IN EN DEL PEBI-VALSTVA SO SE UPRLI REPUBLIKANSKIM OBLASTEM IN OLAJŠALI DELO UPORNIKOM — POLOŽAJ NA DRUGIH BOJIŠČIH Že v zadnjem poročilu o španskih dogodkih smo povedali, da se Santander, oblegan z več strani in odrezan tudi od morja, ne bo mogel ve-ij dolgo držati. Tako je tu di bilo v resnici. Preteklo sredo, ko se revolucionarne čete prodrle že preko Torrela.vege, so se v Santanderju uprli civilni gardisti, 'ki jih je podprl tudi en del prebivalstva. Poslali so_ k vstaškemu generalu Davili posebno odposlanstvo, ki je revolu-cionaTt-em sporočilo, da je mesto v oblasti njim prijaznih elementov in da Vstaška vojska lahko brez skrbi zasede kraj. Ta izdaja republikanske stvari, ki se je dogodila v zadnjem hipu, so poznavalcem položaja ne zdi nič čudnega. Santander je bil namreč desničarski tudi tedaj ko J£ bila skóro 'vsa ostala Španija za levičarje, kakor na pr. povodom volitev v februa- celo šole zapirajo. Torej ni čudno, če smo si na tihem mislili: V dvorani nas bo le peščica in se bomo prav klavrno gledali Toda naše, skoro bi rekli očetovske bojazni se niso uresničile, marveč se je dogodilo baš nasprotno: velika Armenska dvorana je bila Popolnoma zasedena, da je bilo kar veselje pogledafti natojo.J Od blizu in daleč so prišli naši ljudje in se odzvali poznemu vabilu. In tudi srbsko-hrvaška kolonija je bila na tej prireditvi prav častno zastopana; kakor menda še na nobeni slovenski prireditvi doslej. Skratka: Sola je sijajno prestala svojo prvo preizkušnjo. Na odru so se otroci prav dobro odrezali in Prizor "Tudi mačice imajo šolo", ki ga je izvajal otroški vrtec, je bil naravnost sijajen. Videli smo nastopati v našem jeziku in s prav dobro izgovorjavo pritlikavčke, o katerih vemo, da so si še pred par meseci strahovito jezik lomih, če- so saradi bonbončka skušali spraviti dve naši besedi iz sebe; sedaj pa žlobudrajo po naše, kakor da sploh dclej drugega jezika govorih niso. Kdo naj popiše veselje in upravičeni ponos staršev zavoljo tako le-Pih uspehov, ki so jih njihovi otro-ci dosegli v tako kratkem času v Qaši šoli? fiolske sestre in Šolsko društvo so imeli v nedeljo lepo zadoščenje za svoj dosedanji trud, vsa "asa kolonija pa je imela priliko vi-®ti, da je naša izseljenska šola ne samo potrebna^ marveč da je tudi vse uspešna in da je radi tega dvakrat vredna moralne zaslombe ^ gmotne podpore vse naše skupnosti. Nedeljski sijajni uspeh nam mo-ra biti vsem v vzpodbudo, da bomo vztrajali pri delu za našo šolo in da omo pogumno stopali naprej. Sota je pokazala, kaj zmore, in sedaj ima Pravico, da od vse naše skupnosti Ja Pomoč, ki naj ji omogoči ne sk'e'.kise bodo morali predati. Za-paano od Torrelaiv^ge pa se umika ostanek republikanske armade, ki je imela braniti Santander in ki šteje kakšnih 30.000 mož. S to vojsko bo general Ulibarri, kateri ji poveljuje, skušal braniti Asturijo, zadnji 'kos zeinlje ob Kantabriškem morju, ki je še v rokah vladnih. Tu, v Aeturiji, se nahaja tudi mesto Oviedo, kjer vladni oddelki že 56 tednov oblegajo uporniško posadko, ki se je polastila enega dela mesta. O 'teh zadnjih bojih okrog Sa:n-tanderja poročajo listi razne podrobnosti. Tako na pr. pišejo, da se več vladnih bataljonov srdito upi- in napredek. V.sak naš človek bi moral smatrati za svojo dolžnost, da ah kot redni član ali pa vsaj kot podporni član podpira delo naše šclske organizacije, čeprav s še tako skromnim prispevkom; in ne samo v dolžnost bi si moral to šteti, marveč tudi in predvsem v čast! Prepričani smo, da se bo naša kolonija rada odzvala pozivu, ki ga sme in ga mora sedaj nasloviti nanjo šolsko društvo. Za cilj si moramo postaviti, da moramo vsi biti oziroma postati člani te naše osnovne izseljenske organizacije, pa naj živimo v Buenos Airesu ali kjerkoli daleč širom republike. Saj mora ta naša prva šola biti osnovna celica, iz katere naj dalje raste in se raz-prede naša šolska organizacja. Zavedati se moramo, da bomo mogli ne samo vzdrževati, marveč tudi še mnogo ustvariti, če bomo vsi le ne-kolko prispevali za skupno stvar, ka|kor nas uči ona sicer sjbara, a večno resnična: Zrno pri zrnu — pogača, kamn epri kamnu — palača! Mogočno palačo našega šolstva, na katero bomo vsi ponosni, lahko postavimo, če se bomo tega držaji. V tem pgoledu pa je seveda mnogo odvisno od agilnosti šolskega „ ________društva» ki mora sedaj pogumno 8aino obstanek, marveč tudi razmah stopati navrej. ra južno od navedenega mesta, kjer prodirajo Italijani, Iki se borijo na strani revolucionarcev. Prav huda je bila bitka pri Villaverdi de Tru-cios, ko so italijanski prostovoljci skušali streti upor Baskov. Šele ko so prišla mnoga ojačanja, so se republikanski bataljoni umakjnili in Italijani so zasedli Villa,verde. Tedaj pa je iznenada nastala strahovita e&splozija: republikanci so bili postavili mini ter vrgli velik del naselbine v zrak. "Fiamme Nere", kakor se imenujejo italijanski oddelki, ki operirajo v Španiji, so utrpele seveda velike zgube. Kar se splošnega položaja na Španskem tiče, ni mogoče reči, da se je zaradi padca Santanderja bistvene spremenil. Vsi so predvidevali — in seveda je to predvidevala tudi španska vlada — da se mesto ne bo mbglo vzdržati. Zato tudi nimajo prav taki , ki pretira.vajo pomen zadnjih dogodkov in naglaša-jo. da bo zavzetje Santanderja porazno vplivalo na razpoložaiije v republikanskem taboru. Z usodo bas-kiške dežele se je vlada v Valenciji sprijaznila že tedaj, ko ni poslala Bilbau na pomoč letala in sploh izdatna vojna sredstva, da bi mogel kljubovati uporniški vojski. Vsa pokrajina je preveč oddaljena in popolnoma ločena od ostale republikanske Španije, da bi kazalo zaradi nje cepiti moči .Usoda sedanje državljanske vojne se ne bo odločila v,Santanderju. Pač pa more zased- ba pokrajine ob Kantabriškem morju pospešiti razvoj dogodkov in to zaradi dejstva, da bo Franco razpolagal s precejšnjim številom čet, ki jih je doslej uporabljal tam in jih bo sedaj mogel vreči na kakšno drugo fronto ter skušal tako priti do odločilnih bojev. Francu gotovo ne kaže preveč zavlačevati državljanske vojne in prav gotovo je, da bi ne rad preživel s svojo vojsko nia. bojiščih še drugo zimo. Zato bo skušal nekje krepkeje nastopiti, nego mu je bilo doslej mogoče; če ne na modridski fronti, pa pri Terru-elu, kjer je že poskušal zabiti v Katalonijo klin, ki naj bi segel do Sredozemskega morja. Položaj vladnega tabora se nepristranskim opazovalcem ne vidi talko slab, kakor bi morda človek sklepal na podlagi zadnjih neuspehov republikanskih čet pri Bilbau in sedaj pri Santanderju. Vladni imajo še vedno oblast nad 15 milijoni prebivalcev in najbolj indu-strijalna španska krajina, Katalonija, je v njihovih rokah; kar se vojske tiče, zagotavljajo, da imajo sedaj 400.000 dobro izvežbanih mož, v letalstvu in na morju so pa skoro tako močni ykakor revolucionarci. Uporniki ukazujejo sedaj 7.000.000 prebivalcem, imajo svojih 250.000 mož vojske in kar se financ tiče, so na slabšem nego v Valenciji, ki je pravočasno spravila na varno vse zlato Španske državne banke. Japonski vpad v Kitajsko Angleški poslanik nevarno ranjen — Preko 1000 mrtvih dnevno samo v šangaju — 750.000 Kitajcev se bori proti japonski vojski Japonci, ki so najprej prešli v na- pad na severu, pri Pekingu, ter pozneje izkrcali mnoge oddelke v Šangaju, skušajo sedaj napadati še na več drugih mestih, ker so prepričani, da bodo na ta način prej štrli odpor kitajske vojske. Tako ogra-žajo na pr. tudi Kanton in vzdolž kitajske obale so proglasili blokado za vse kitajske ladje, dočim izjavljajo, da bodo tujim parnikom prizanašali. Kitajci so postavili proti Japoncem 750.000 mož in se na nekaterih krajih vsaj do sedaj prav dobro držijo, Japonci pa so zbrali doslej na kitajskih tleh 150.000 mož in imajo pripravljenih še 100.000 voj-ščakov, da jih prepeljejo na Kitajsko, če bi se pokazala potreba. Kitajci so številčno, kakor vidimo, v veliki premoči, vkljub temu pa so dejanski šibkejši od Japoncev. Japonski poveljnik v Tientsinu je na ta—le matematični način obrazložil novinarjem, kakšno je prav za prav razmerje med eno vojsko in drugo: "Kitajci se res korajžno tepejo", je dejal, "vendar pa računamo, da 'velja vsak nas vojak za sedem kitajskih, ker smo mi bolje opremljeni, bolje izvežbani in imamo boljši generalni štab. Kitajci nimajo poveljnikov, tki bi bili sposobni voditi tako velike oddelke, kakor so oni, ki so sedaj zapleteni v boj." V letalstvu in na morju Japonci popolnoma nadkriljujejo Kitajce in so jim prizadejali že znatne zgube. Letala uničujejo kar cele naselbine in se nič ne menijo, ali spuščajo svoje morilne bombe na vojaštvo ali na civiliste. Zelo resen dogodek se je odigral v četrtelk na cesti, ki vodi iz Nan-kinga v Šangaj. Z več spremljevalci se je po tej poti peljal v svojem avtomobilu angleški poslanik Sir H. M. Knatchbull-Hugessen, ko je neko japonsko vojaško letalo iznenada napadlo avtomobil; vrglo je v njegovo bližino več bomb in streljalo na potnike tudi s strojno puško. Poslanika sta zadeli dve Ikrogli. Težko ranjenega so prepeljali v neki šanganjski sanatorij. Angleška, vlada ni še nič sklenila ,kakšne korake bo ulu-enila zaradi tega napada. Na severu so Japonci znatno napredovali, pri Šangaju pa jim nikakor ne gre vse tako, kakor so računali. Kitajci se močno držijo in so vpadnike ponekod celo potisnili nazaj. Boji so tam tako krvavi, da je bilo doslej ubitih dnevno' več ko 1000 oseb na dan, odkar so se tam pred 15 dnevi spopadli Kitajci in Japonci. DROBNE VESTI Izginil je brez sledu ruski pilot Levanevski, ki je pred 14 dnevi krenil s 5 tovariši iz Moskve, da preko Severnega tečaja poleti do Chi-caga. Vreme je imel slabo in, kakor izgleda, je \)il primoran pristati v ledenih krajih. Proti Aljaski je že odšlo več ekspedicij, da bi ponesrečence našli, vendar pa doslej brez uspeha. Spet gre glas, da bo Mus solini obiskal Nemčijo; pravijo, d!a. hoče prisostvovati letošnjim jesenskim manevrom nemške vojske ter da bo obenem obiskal tudi Berlin. i . Valecijanska vlada je spet dovolila, bogoslužje na ozemlju, ki je v rokah republikancev. Prve službe božje so se vršile preteklo nedeljo in sicer za sedaj samo na zasebnih stanovanjih. Cerkvene obrede smejo opravljati le tisti duhovniki, ki imago za to posebno dovoljenje oblasti. Vse člane bivše Makedonske re- .voluionarne organizacije so aretirali pa Bolgarskem. Hoteli so baje obnoviti organizacijo makedonstvu-juš^ih,, da bi pokvarili sedanje dobre odnošaje med Bolgarijo ih Jugoslavijo. V Kragujevcu so se spopadli pristali, Stojadinovičeve vlade m pra^ voslavci, ko se je tam mudil minister za šume in rude Janlkovic. V spopadih je bilo več oseb ranjenih. Razni ljudje iz opozicije si prizadevajo izrabljati zadevo s konkorda.-tom za svoj boj proti vladi, venda^ pa so se duhovi že zelo pomirili, odkar je notranje ministerstvo izdalo stroge naredbe proti razširjanju tendencioznih vesti. Nemški poslanik pri Francovi vladi, gen. Faupel, je podal ostavko, ker da prevelika vročina, ki vlada na španskem, ne prija njegovemu zdravju. Na njegovo mesto pride Eberhard Stohrer, ki jé bil leta 1936, imenovan za poslanika pri madridski vladi, a radi revolucije ni nastopil svoje službe. V sporu, ki je nastal med Češkoslovaško in Portugalsko zaradi dobav vojnega materiala bosta, posredovali, kakor poročajo, Anglija in Francija, pa napovedujejo, da bodo diplomatični odnošaji med Prago in Lizbono kmalu spet vzpostavljeni. Huda železniška nesreča se je dogodila v bližini italijanske postaje Sardorelle. Vlak, v katerem se je vozilo 300 mornarjev, je zavozil ,v drug vlak ter so pri tem izgubile življenje štiri osebe, 16 pa jih je bilo ranjenih. Na mednarodni letalski tekmi Istres — Damask — Pariz so vse prve nagrade odnesli italijanski letalci. Na Francoskem hudo zabavljajo črez vlado zaradi tega in ji očitajo, da se premalo briga za napredek letalstva. Francoz, ki je prvi prišel do cilja — izmed francoskih letalcev, seveda — je rabil za isto pot kar tri ure in pol več nego letalca Supini in Paradisi, ki sta odnesla prvo nagrado. ARGENTINA IN BRAZILIJA Dne 7. septembra bo praznoval Brazil novo bletnico svoje neodvisnosti. Za ta dan bo v Ríu de Janeiro podpredsednik argentinske republike dr. Julio Roca, ki se bo 31. t. m. odpeljal iz Buenos Aire-sa v bližnjo državo. Tja so ga bili povabili še preden je prišlo do ne-sporazumljeuj zaradi znane zadeve glede rušilcev, ki jih je Brazilija imela najeti od Združenih držav Severne Amerike. V Brazilu so precej hudo zamerili Argentini, ker je s tako odločnostjo nastopila proti temu, da bi Združene države izposojale svoje stare vojne ladje, vendar pa sej zadnje dni ta jeza že nekoliko polegla in bo sedaj še ta obisk državnega podpredsednika gotovo popolnoma pomiril prijatelje Bra-zilijance. 35.000 PESOV ZA NAJBOLJŠEGA BIKA V soboto so na slovesen način o-tvorili letošnjo živinorejsko razstavo v Falermu. Slavnosti so prisostvovali predsednik republike, poljedelski minister, mnogi člani di-plomatičnega zbora ter zastopniki tukajšnjih in inozemskih organizacij živinorejcev in poljedelcev sploh. Mimo drugih govornikov je nastopil tudi poljedelski minister dr. Carcano, ki je razpravljal o splošnem položaju poljedelstva in živinoreje v Argentini ter je še posebe omenjal tudi vprašanje kolonizacije in novega priseljevanja vobče. Dejal je, da bo vlada z vnemo začela delati na kolonizacijskem polju, ko bo parlament odobril načrt, katerega mu je že predložila; državna zemljišča, na katerih naj se »ase-lijo novi koloni, se ta čas. že pripravljajo in urejajo. Minister je v svojem govoru omenil, tudi, da so mnoge pokrajinske 'vlade sledile zgledu osrednje vlade v Buenos Ai-resu in so začele posvečati najvééjo skrb kolonizacijskemu problemu. IZKUŠENA BaBICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na u nI ver/i v Pragi in v Klicno« Airosu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oekrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 2:1 liueno Orden 8í$80 Bueno« Aires Ruska klinika za vse bolezni Za venertčne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splo&no slabost razpolag" klinika s posebnim kon zultortjem, kateri se nahaja |>od vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGVIltltR-a. Razpolaga z 10 specinliziranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specla- ! liste za bolezni na pl'uiah, obi. ! stih jetrah, ialorlra tičevjn Itd. Za bolnike iz notranjosti Imamo rezervirane sobe (kako' za ženske, tako tudi za moSke» s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismonim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 Kot najboljši plemenski bik letošnje razstave je dobil prvo nagrado "Santa Angela's Marcshal 106", last firme Seré e Hijos. Pozneje je bil ta bik prodan na dražbi za 35.000 pesov, kar odgovarja pov--prečni ceni zadnjih let. Včasih, seveda, je bilo drugače; živinorejci se radi spominjajo na ono "zlato leto" 3925, ko je bil najboljši bik na palermski razstavi prodan za 152.000 pesov... KRVAV PREDVOLILNI SPOPAD V Villi Alti, pokr. Corrientes, se je dogodil te dni krvav spopad, ki je v zvezi s sedanjo predvolilno agitacijo. Kandidata "concordad cie", dr. Ortiz in dr. Castillo sta imela priti tja na volilni shod, in bas v času, ko se je parnik, na katere sta se vozila, bližal pristajališču, je iz neznanih vzrokov prišlo do streljanja med pristaši radikalske stran ke in med tamošnjo policijo. Vnela, se je pravcata bitka in dva moža sta obležala mrtva: podkomisar Zarza in radikalec Timoteo Escudilla. Policija dolži radikale, da so brez povoda začeli streljati in to pač z namenom, da bi preprečili ali vsaj zmotili sprejem kandidatov vladnega bloka; radikali pa zvra-čajo krivdo na policijo in ji očitajo, da je brez najmanjšega vzroka začela streljati nanje, ko so se po svojih opravkih vozili mimo komi-9arije. NAPREDNI DEMOKRATI SE NE UDELEŽE VOLITEV Stranka naprednih demokratov pokr. Santa Fe je objavila proglas, v katerem pravi, da se 5. septembra ne udeleži predsedniških volitev, ker da bodo itak samo farsa. Napredni demokrati trde, da je vladajoča stranka že vse pripravila tako, da bo izid volitev zanjo ugoden. Napredni demokrati so svoj čas predlagali, naj bi se vse demokratične sile santafeške pokrajine združile, ker bi si samo na tak način ljudstvo moglo zagotoviti res svo- niso hoteli sprejeti tega predloga in bo zaradi razkosanosti v demokratičnem taboru "sleparij-a dosegla svoj vrhunec" pri volitvah dne 5. prih. meseca. Vodstvo naprednih demokratov poziva obenem svoje pristaše, naj ne volijo za radikalna kandidata. Tako se je končala ljubezen med naprednimi demokrati in Radikali, ljubezen, ki se je bila začela tedaj, ko so se nekateri ljudje v Argentini domislili, da bi bilo treba tudi tu ustanoviti ljudsko fronto po evropskem kopitu. LETALSKA NESREČA letalo družbe "Panagra", ki je nosilo ime "Santa Elena" ter vzdrževalo potniški promet med Córdo-bo in Mendozo, se je v ponedeljek popoldne razbilo blizu Nogolija v pokrajini San Luis, kjer je zavozilo v neko gorsko steno. Dva pilota in komisar Thomas so izgubili življenje. Srečno naključje je naneslo, da v letalu ni bilo še več potnikov, kakor se je ponavadi dogajalo. ARGENTINSKA VOJNA MOR NARICA SE KREPI V angleški ladjedelnici John Brown Co. so v torek srečno splo-vili nov argentinski rušilec. ki je dobil ime "San Luis" ter je istega tipa kakor njegov dvojnik "San Juan", ki je bil pred dvema mesecema spuščen v vodo. V isti ladjedelnici izdelujejo še sedem takšnih rušilcev za Argentino. "SPRETNO ZASLIŠEVANJE" k4 ■■ J.« v • José María Plores, arabskega po-koljenja, je bil v Córdobi aretiran ter obdolžen izsiljevanja na škodo neke gospe Dolores de Pereyra Ira-ola. Po petih mesecih zapora je bil izpuščen. Mož je šel naravnost na redakcije nekaterih cordobskih listov in je tam v podrobnostih opisal, na kakšne srednjeveške načine so ga policaji hoteli prisiliti, da bi priznal svojo krivdo, dasi je — vsaj tako on sam zatrjuje — nedolžen bodne volitve; vendar pa radikali pri vsej stvari. Mnogi listi, tudi iz drugih krajev, so odločno obsodili tak način "spretnega zasliševanja", s katerim si skuša policija pomagati, ko je, zaradi svoje preskromne sposobnosti v izvrševanju službe, v zadregi. Pišejo tudi, da se\take metode ne uporabljajo samo v Córdobi..'. ZA 200.000.000 PESOV ZLATA SE VRNE V ARGENTINO Argentinska republika vzdržuje v inozemstvu znaten fond v zlatu in devizah, ki ga upravlja Centralna baiika za devizne potrebe dežele. Ker je v zadnjem času argentinska plačilna bilanca izredno aktivna, je ta fond močno narastel, pa je radi tega vlada sklenila, da ga: za 200 milijonov pesov zmanjša; Centralni banki je dala nalog, naj da prepeljati za tolikšno vsoto argentinskega zlata iz Londona, kjer ga; čuva Angleška državna banka. TRAMVAJ SKOČIL S TIRA Res je, da je še najbolj varno voziti se s tramvajem. Jle težak, vozi počasi ter po svojem tiru, torej ni taike nevarnosti, da bi se tako lahko zaletel v kako drugo vozilo. kakor avtomobili ali pa kolektivi, ki vozijo naglo in vijugasto. Vendar pa se je v sredo zgodila nesreča tudi s tramvajem. Po Riva-daviji je z navadno hitrostjo vozil tikmvaji šft. 2. katerega je vodil 37-letni José López. Na višini 7647 te ulice je tramvaj nenadoma skočil iz tira ter se zaletel v sivetil-niški steber. Tramvaj je bil nabito poln. kakor so ponavadi jutranji tramvaji; radi tega so nekateri potniki stali zadaj. Sunek v železni steber je povzročil, da so 4 potniki zleteli iz vozila na pločnik. Pri tem so se vsi štirje precej poškodovali, posebno pa Miguel Angelini, ki je obležal nezavesten. Ranjence so prepeljali 'v bolnišnico Alvarež, kjer je pa Angelini kljub zdravniški pomoči kmalu izdihnil, ne da bi se zavedel. Ranjenih je bilo tudi več potnikov v vozilu, in sicer od šip, ki so se razbile, toda zadobili so le manjše praske. DRINKOVIÓA SO ŠLI ISKAT Agencija Iva Drinkovica, ki se je nahajala v ulici San Martih 631, se je pečala s prodajo ladijskiii vozovnic ter z menjavanjem in razp°- NAROČNIKI Vsem, ki vam izkazuje datom poleg naslova na ovitku, da vam je zapadla naročnina, poravnajte čim-preje, dokler lista ne ustavimo. Za vsakega, posameznika je skromna naročnina malenkost, za nas pa so naročnine glavni vir dohodkov. Pridovivajte ob vsaki priliki novih naročnikov. mr Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte sainó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženl Obiščite nas in prepričali se boste I Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. xveóor, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. šiljanjem denarja. Tako je več na-šfih jugoslovanskih ríojalíov kupovalo pri tej agenciji vozne ladijske listke in nakazovalo svojcem denar. Ivo Drinkovic pa ni posloval, kakor bi bil moral, marveč je denar včasih obdržal zase. končno pa, ko se je nabralo preveč grehov, je pobegnil v Bolivijo. Tukajšnja policija je pred meseci izvohala., da se imenovani nahaja v La Pazu, pa je naročila bolivijski policiji, naj ga aretira. Ta, ga je res prijela ter je sedaj sodnik dr. González Gowland odredil, naj Drinkovic privedejo v Buenos Aires in postavijo pred sodišče. V sredo sta se v tej zadevi odpeljala v La Paz policijski častnik Bernardo Iglesias in policijski uradnik Guilermo Gray, ki bosta Drinkovica spremljala semkaj. Odškodovani so bili, kakor poročajo listi, sledeči klijenti: Rasic Božo. za 3.000, Ivan Salmovič za 140. Ivan Dimitrijevic za 652, Sadrabe-ro Stjepan za 1.055, Andrija Baric za 5.016, Josip Rodik za 2.002, Rude Pridik za 1.583, Obren Fabrič za 100. Muleta Marko za 1.208, Mari-zanin Kosta za 375, MarnVadrié Stjepan za 1.916 in Marinaric Stjepan tudi za 1.916 pesov — vsaj v kolikor so se doslej javili. PRIREDITEV POLJSKIH BOJEVNIKOV Društvo poljskih bojevnikov nam poroča, da bodo imeli danés 28. avgusta ob 9 uri zvečer svojo veliko prireditev v ul. Billinghurst 1767 na Dock Sudu. Navzoč bo tudi poljski poslanik. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNlč DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 — 3588 IZKUŠENA BABICA ANACHRPOVA | Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim * materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 ü. T. 38 Mayo 8182 Reklamna c-xa • JA^JE. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires KROJAČNICA "GORICA" Vam nudi vsakovrstno blajto xa obleke in povrnite j k) naJnJUUi ren»b Delo prvoatno. Se priporoča rojakom FRANC LEBAN Warpc« 2181 Bueuios Aire* Iz nedeljske prireditve PRVA MANIFESTACIJA SLOVENSKE ŠOLSKE MLADINE — PRIRERDITEV JE POSETIL TUDI G. POSLANIK DR. I. CANKAR IN DRUGE ODLIČNE OSEBNOSTI NAŠE SLOVENSKE, HRVATSKE IN SRBSKE NASELBINE Šolsko prireditev sta podprli s svojimi zbori Prosveta in Tabor. Nepriorjkovan uspeh, naših malčkov. Ob veliki udeležbi občinstva se je v nedeljo vršila prva otroška prireditev šolskega društva na Paternalu, ki je moralno in materjalno izpadla nepričakovano dobro. Prireditev je otvoril predsednik paternalske šole Franc Laikner, ki je v kratkih besedah pozdravil navzoče ter orisal stališče šole. Sledila je pozdravna deklamacija gojenke iz otroškega vrtca in takoj nato pa deklamacija "Mornar" izvajana po učencu slov. šole, ki sta obe želi topel aplavz. Nastopili so še z deklamacijami: Vida Gomišček iz zavoda "Lipa" in nekaj učencev in učenk Jugoslovanske šole na Dock Sudu, ki so istotako pritegnili občinstvo nase in želi zasluženo pohvalo. Ko se je zopet dvignila zavesa je stal pred občinstvom mešani zbor "Prosvete', ki je zapel "Izgubljeni cvet", moški pa "Sirota" z alt solom. Oba zbora sta bila deležna dolgega aplavza in je želelo občinstvo, da bi mešani zbor ponavljaL, radi pomanjkanja časa pa ni mogel želji ugoditi. Za. tem je nastopil moški zbor "Tabora", 'ki je dovršeno za.pel "Vasovalca." in bil deležen burnega odobravanja. Pevovodjema obeh zborov, Trebše-tu in Rajerju je poslanik dr. Izidor Cankar osebno čestital. Stopil je tudi pred občinstvo, ter v lepih besedah izrazil svoje veliko zadovoljstvo za razumevanje od strani slovenske naselbine za slovensko šolo. Nastopili so malčki iz vrtca s komičnim igrokazom "Tudi mačice imajo šolo". Tako srčkanega otroškega prikaza še nismo videli v Buenos Airesu. Vsi smo se do solz nasmejali majhnim "mačicam" z repkom, ki niso bili le luštkani, marveč so tudi dovršeno igrali. Za tem je stopil na oder soured-Qik Slovenskega lista, Jan Kacin, ki je govoril približno takole: "Prepričan sem, da smo glede slovenske šole v tem vsi edini, da Je potrebna in koristna ustanova za slovensko izseljenstvo. Potrebna in koristna je kot vsakdanji kruh kajti: kdor bo imel glavo na pravem me-stu- si bo vedno znal v življenju Pomagati. Mnenje, da je šola za kmeta in delavca nepotrebna, ni pravilno. Če «•e za koga potrebna izobrazba sta lo ravno kmet in delavec. Od ljud' 'Stva '\d zavisi vsak napredek in nena- v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Franjo Huspaor FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša edravila Po ruaki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po Jn pese steklenico. Pošiljamo «»di v notranjost republike. Priporočaš« ' predek, bodisi v državi ali v izsel-jenstvu. Slovenska šola pa ima še drug kolektiven pomen. Dečki in deklice se skupno vzgajajo, učijo, igrajo, se skupno veselijo svoje rosne mla-doste, da se bodo že v rani mladosti spoznali v globino svojih src, in pozneje kot fant in dekle, kot mož in žena, skupno, ramo ob rami utirali pot v življenje in boljšo bodočnost. Da si bodo znali bolje pomagati nego smo si znali mi. In da bodo imeli več samozavesti in ponosa nego imamo obojega mi. Zato sem prepričan, da boste vsi starši, ki se nahajate danes tukaj, vpisali svoje otroke v slovensko šolo in da jo boste vsi rojaki in rojakinje podprli s tem, da postanete člani iste. Malenkostno žrtev, ki jo bo vsak doprinesel za slovensko šolo, nam bo nekega dne z obrestmi poplačano. Ne smemo biti samo kot delavci, ki čakajo na plačilo v soboto. marveč kot delavci in gospodarji obenem, ki se jasno zavedamo, kaj hočemo in ki si bomo znali svojo usodo sami kovati." Nastopile so večje deklice, od 8 do 14 let, v krasni otroški igri "Izgubljeni raj". Človek bi ne verjel, če bi na lastne oči ne videl, kako sigurne so bile vse igralke v svojih vlogah od prve igralke do zadnje. In kar je najvažnejše, govorile so tako čisto slovenščino, kot jo v sami naši Beli Ljubljtuii na sličnih prireditvah bolje ne morejo. Za vse to pa gre največja zasluga režiserju, ker vemo, da je bila njegova naloga res trudapolna. Po končani igri se je Josip No-vinc vsem navzočim iskreno zahvalil za veliko udeležbo ter je obenem pozival starše, naj se na lastne oči prepričajo, kot o današnji prireditvi, tudi o slovenski šoli, kaj in koliko lahko koristi njihovim otrokom. Verjamejo naj samo dejanjem in ne praznim besedam, ki jih navadno trosijo taki, ki ne nosijo odgovornosti zanje. Zato naj raje zapišejo otroke v šolo in sami kontrolirajo, če se prav ali napačno učijo. Otožno-sladko je človefltu pri srcu, ko se zamisli na nedeljsko prireditev, ko so se naši mlajši predstavili naši javnosti. Otožno zato, ker še vedno od našega celokupnega izsel-jenstva ni dovolj razumevanja za. slovensko šolo in vzgojo naših o-trok, / Slovenci doma in po svetu SLOVENSKI PILOT KRIŽAJ — ŽIV . Pred petimi leti smo poročali, da je na ljubljanskem polju pristal letalec Jože Križaj, doma iz Koprive na Krasu. Križaj je bil italijanski letalec, toda takrat je pobegnil iz •italijanske vojske ter privlekel svoje letalo v Jugoslavijo. Naša država je seveda letalo korektno vrnila italijanski državi, pač pa je Križaj užival v naši državi pravico neizroč-ljivosti kot vojaški begunec. Jože Križaj je že s svojim 19. letom dovršil z odličnim uspehom pilotsko šolo v Milanu. Nato je bil dodeljen eskadri takratnega letalskega ministra Balboa, ter je bil kmalu uvrščen med devetorico izbranih italijanskih pilotov. Križaj si je priboril pri raznih italijanskih letalskih tekmah številna odlikovanja, med tem tudi pohvalo italijanskega kralja in odlikovanje Muso-llinija. Pri letalskih tekmah v Milanu je tekmoval s slavnim nemškim letalcem Udetom. znanim tudi iz raznih filmov. Križaj ni nikoli pozabil, da je Slovenec in je tudi pri tekmah nosil pod uniformo pred samimi prvaki fašistične stranke le belo srajco, kar seveda črnim srajcam ni bilo dosti všeč. Nevolja fašističnih prvakov je dovedla Križaja do tega, da je pobegnil v Jugoslavijo. Preživel je eno leto v naši državi, zlasti pa pri svoji sestri v Ljubljani. Zaprosil je za naše državljanstvo, ki ga je tudi dobil. Priznali so mu stopnjo narednika, obenem pa je bil poklican za 1 mesec na orožne vaje v Zemun. Z odliko je napravil izkušnjo iz teorije in prakse. Študiral je letalstvo še dalje. Ko je izbruhnila državljanska vojna v Španiji, je s potnim listom odpotoval čez Francijo v Španj4o, zakaj naveličal se je brezdelja. Boril se je na strani vladnih čet ter je bil kot zelo talentiran in hraber pilot imenovan za poveljnika letališča in eskadre ter je bil uvrščen med najboljše pilote v Španiji. Po dveh mesecih službe se je nemškim letalcem posrečilo, da so zadeli z brzotopom njegovo letalo. Goreče letalo je sicer padlo na fronto madridske vlade, Križaja pa je Veliki zavod "RflEflQS ÜEM" VENEREAS 'DRAVNIKI speci jalisti AIOATilZP. urina hrezplnfno. Analizo krvi Piinnlno moderno riiravlienje. STTttjh y vspi, oliliknb. Popolno zdrav-lionip na podlagi krvne analize (914) *' Kronični izpahi, mozoljiki. Izpa rtnnip In*. Ultravioletni žarki. 7/LATO »;TTjO: zdravimo brez operacije in holeiin. flPM.NA BTRK^ST: Hitra regeneracija pc> nrof CtcdrotUiu. »TVVT BOLE7NT: Nevrastenja, izguba «■•'»mina in :ÍH3ÍHrHKHJWn« Ako hočete piti dobro vino in| poceni obrnite se do mene, ki ga dostavim tudi na dom. FRANC KURINČIČ ÍGARAY 3912, Bs. Aires? gojo odgoden na poznejši čas. Vršil se bo začetkom septembra. Na posredovanje g. ministra dr. Miho Kreka je g. minister dr. Josip Rogič odobril štipendijo odličnemu slovenskemu športniku g. Branku Žiberlu za telesno vzgojni študij v inozemstvu. Verjetno je, da bo ministrstvo poslalo g. Žiiberla na visoko šolo za telesno vzgojo v Rim, ker smatra za potrebno, d'a se naši mladi športni delavci šolajo v raznih evropskih centrih. STRAŠNA VREMENSKA KATASTROFA Dne 15. julija je zadela župnijo Zavrč velikanska katastrofa. Grozna nevihta s točo in viharjem je uničila Zavrč, Dubravo, Turški vrh do Kasimira in Goričak. Silen vihar z debelo točo je omlatil vinograde do zadnjega grozdeka, strašen naliv je odnesel zemljo in izkopal jarke do pol metra globoko ,tako da posajeno mlado trs je vise le na samih koreninicah. Valovi blata so zasuli njive s pšenico, travnike z lepo ota-vo. V dolini je potok trenutno na-rastel, voda pa je drla po obeh straneh potoka, poplavila in izruvala je krompir, podkopala koruzo, da leži po njivah. Zemljo je odneslo globlje, kot smo kedaj orali. Ni povsod enako, ampak škoda je ogromna. Na enem posestvu cenijo škodo 5000 Din. samo v vinogradu, na drugem 15.000 itd., kar vse je zmerno cenjeno. To pa je samo škoda ¡ na pridelku v resnici je še mnogo' večja, saj se ne bo dala tako kmalu popraviti. Treba par let prevdarne-| ga kmetijskega dela in truda. Že ! sedaj se bojijo, kak.üo bo oranje v jeseni, kako bo obi i!o prihodnje leto, ker je rodovitni'zemljo odneslo, ostal je le trdi lapor ali pa trda zelena ilovica. V Turškem vrhu je na treh krajih strela zužgala, vihar je izruval močna stara drevesa, v gozdu razčesnil debele stare hraste. Drugje ni nič boljše. Vinogradi, ki so obrnjeni proti severu, od koder je prišel tisti usodepolni vihar, so docela suhi. Pri vsej nesreči je še dobro, da je bilo to neurje v noči, da ni zajelo ljudi na polju. Gotovo bi bilo zahtevalo veliko žrtev, ljudje bi se bili potopili; saj so drli s hribov taki hudourniki, da so nosili po 10 kg težke kamenje. Ljudje so naslednje jutro po vinorodnih gričih na^ves glas jokali ob pogledu na opiistošeni svet. Pšenica leži, kot da bi j^) z valjarjem povaljal, istotako koruza in krompir. Kdor nima na eno leto naprej zaloge zrnja itd., ne bo mogel živeti. Pa kako redki so taki posestniki! Kako se bo dalo gospodariti brez celotnega pridelka v vinogradih in na njivah? Za denar bo najbolj trda. Tudi če bi še imeli kaj za odprodati, ne dobe, skoraj ničesar, ko so pa tako sramotne cene za pridelke in živino. Edini zaslužek bo nudila, nekaterim poprava poškodovane cestíq na Turškem vrhu. Ljudstvo upa, da bo dobilo pomoč v katerikoli obliki. Res je nujna in treba bojo nuditi obupanim ljudjem! MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v reda. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VEJjJANOVIC sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni ■ ( in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure F A V STA Meč se je zlomil; suval je z odkrš-kom; vse okoli njega jc brizgala kri, -Judje so padali mrtvi in ranjeni. . . Naposled so mu izvili orožje. Nekje, že daleč od sebe, je čul Violetto. ki jé vpila ua pomoč. Ves krvav in raztrgan je z zobmi in nohtmi nadaljeval o-kupni boj. . . še minuto In se jc zgrudil ua kolena; deset, petnajst jih je Planilo nanj. . . Zvezanega so ga odne-6li iz cerkve in so ga vrgli v kočijo, ki 3e takoj oddrdrala... Ta kočija, zaprta z železnimi rešetkami, je bila prava ječa na kolesih. Karel je nepremično ležal v njej, ohro-mijen p0 ti8t¡ ZUgonetni brezčutnostl, ki Jo časih opažajo tri obsojencih. NJe-Sova glava ni bila več zmožna misliti, ž|vljcnje v njem je bilo zastalo. Tr' minute ni trajalo, da je kočiji 2 d Mírala prek« lesenega mostu; nato se Je ustavita pod temnim obokom. voJvodu Augoulémski je bil v Bastí] ji. ' » v cerkvi Sv. Pavla se je med toin odigraval nezaslišan prizor. Ko so iztrgali Violetto iz ientnovlh rok, so jo vlekli k oltarju. Maineville, Uussi-Leclerc In neznanec s krinko so Pristopili k njej. Le ta jo prijel orna- sujočo deklico za roko in Je izprego voril; Hvala ti.^miia nevestlca, da si pri-*'a ob naPovedani url Vse je priprav-1Je"° za Poroko; glej svečenika, ki je da na ju združi. .,.'•» ?ako govoreč si Je potegnil krinko z obfzu-Bu < °U uu,lu združi!", j* zajedala Vio elía: "Naju dva?.,. Kdo ate?... Oh, gospodje, usmilite se! Povejte mi, kaj 8te storili z mojim dragim?..." "VlOletta", je nadaljeval Maurevert z vročim glasom, "kakšno brezumje se te polašča? Poglej me vendar! Ali me ne spoznaš? Tvoj ženin sem! Ljubim tu in Üi me ljubiš!..." "Jo/, groza! Ail mar blaznim kakor ciganka z rdečo krinko?.. Karel, ljubi moj! Pomagaj!... Oh. da je živ, bi se oglasil!... Karel! Karel! Umriva skupaj!. . .'' Hotela je dvigniti roko, da bi so zabodla z bodalom, ki ga je vzela zaročencu; toda lopovi so ji bili iztrgali orožje... V obupu se je zgrabila za čelo in pala na kolena. Maurevert je brž pokleknil zraven nje. . . In glej, svečenik se je obrnil k njima, govoreč svetotajstve'ue besede in širci roke, da bi ju blagoslovil... Ko je Viojetta v krču svoje groze pogledala kyisku, je uzrla njegov obraz. Zazdelo se jI je, da je žc videla to mlado lice z zloveščimi čilimi očmi. . . A kje? Svečonik je mrmral obredne molitve. Njegov'glas, oh, ta Klas je že slišala! Toda kdaj?... V katerih peklenskih sanjah ji je zvenel na uho? In zdajci jo je kakor blisk prešinil spomin na strašni večer v Favstinem dvorcu, ko jo je mojster Claude držal v naročju, da bi jo odnesel iz morllni-ce, in so nenadoma vstopili možje z ar-kebitzami... Z njimi je bila žena... p« žen«, tigra v človeški podobi! . . . Tista lena ln ta svečenik sta bila ena oseba!' ! PavsUi Je opravljala obred Maure Vprtove jjoroke z Violetto! . .'. Nel&ejiljivti groza siv je razlila po njenih žtlah. iHo^ela.-je vrtati; bnez moči se je zfe'rüdlla nazaj!' Hotela jc iztr- tako da je v svoji razburjenosti videl še v mrtvem pohištvu srdite nasprotnike Pardaillauova prisotnost ga je pomirila; a tudi zdaj je ostal uverjen, da se je boril z neštetimi sovražniki, kakor nedavno tega v kapelici Sv. Roka in kasneje na montmartrskem bregu. Toda skromnemu junaku ni bilo do tega, da bi se bahal s svojimi črni: narobe, ves potrt je bil zaradi njih. "Odkar sem postal hraber, doživljam gati Maurevertu svojo roko, a čutila je, da ne more; vse njeno telo je bilo kakor hromo Hotela je v krik izllti vso svojo bedo in ves svoj blazni obup; iz njenih ust se je iztrgal samo jek, šibkejši in bolestnejši od ' poslednjega vzdiha umirajočih . . . Izgubila je zavest. Tema jo je ogrnila baš v trenutku, ko je svečenik iztegnil roke in svečano proglasil: "Idita. V imenu živega Eoga sta združena na veke!..." XLII. Orjak Croasse in pes Pipeau se seznanita Ko jc vitez de Pardaillan, privabljen po ropotu, stopil v svojo sobo in zagledal Croassa v srditem boju s stensko uro, je obstal na pragu kakor vkopan, šele čez nekaj trenutkov se je toliko osvestil, da je vzlic svojim ranam in vzlic opasnosti udaril v bučen grohot. Med tem ko je zunaj od minute do minute naraščalo tuljenje množice, se je Croasse oprezno približal vitezu. "Uh!" je zasopel, ko ga je spoznal. "Opravljeno je... To vam jo bila bitka!" 1* In ker se Pardaillan nI prestal smejati, je tudi Croasse zagnal grohot — tak grohot, da so stekla zažvenketala. j posled prelili v glušeče' rjovenje, iz ka-"Kaj vraga delaš tu?" je naposled terega ni mogel razločiti drugega ka-vprašal vitez. ' j kor besedo: "Kaj delam? Saj veste, da sva so bi- "Maša;.... Maša. . . majšaaaK.. ." la s sovražniki! Le poglejte se, kako | "Ali se vsi skupaj odpravljajo jk" ma-ste raztrgani j in* krvavi. . 7 Zahvalite ! S»?" Je dej^l sam pri sebi^Parditftian, Boga, da sem bil jaz pri vae; preve? jih 1 zapiraje okno. *'Lq j&aj 'greijo!' Prajj) nič Jo bilo za enega!" j, , 1 Jih-'ne bi pogiteS¿|.>- j • ' ■ "Menda se mil ni od glrahu. zmeSrf-j Tako misleč je od£el iz sobe. CrMasse ne več. Samo pijan je bil, groze pijan, sta dospela v prazno pivsko izbo, je trepetal kakor šiba ua vodi. "Glej ga, glej!" je rekel Pardaillan. "Ali si nemara lačen?" Njegova mirnodušnost je zdramila Croassu pogum. "Bogme", jo odgovoril, 'ne samo lačen, ampak tudi žejen sem. vaša Svetlost. Saj veste, kako boj utrudi človeka "Nu, priveži si dušo." je velel Pardaillan. ''Stopi v kuhinjo, tam najdeš bogme strašne prigode", je rekel vite- ' vsega' v obilju...'' zu. "To bo še kdaj moja smrt!'' | Tisti mah je stopila v izbo krčmari- In žalostno je dodal: ca s skodelo in svežnjem obvez na ro- "Dokler sem bil bojazljivec, sem živel tako mirno in brez skrbi." "A zdaj?" je vprašal vitez. "Zdaj me je samega sebe groza. U-bojev, ki jih imam na vesti, niti ne šte-jom. Jaz, ki prejšnje čase še pajka ne bi bil zmečkal... ." Prav tedaj je množica na ulici zagnala nov, še hujši krik in hrup. Pardaillan je stopil k oknu in je videl, da sta prispeli dve četi lokostrelcev in sta se postavili nasproti hiše; ljudstvo jih je pozdravljalo in vzklikalo vojvodi Guiš-kemu, čeprav ga še ni bilo na pozo-riču. Klici "živel naš veliki Henrik, živel steber svote Cerkve. Smrt Herodu! Smrt. krivovercem!. . . . " so se na- ------.... -- —u v« ---------. ------------------- »r ; , ' jT ------1---- loí" je pomislil Pardai^la^ j Croasse mu,^e sledilna petami; rajši bi vidne nasprotnike; kožice in kotli so z Nc, Croassu se ni mešalo, vsaj zdaj bil umrl nego ostal na bojišču sam. Ko kah Croasse je urno smuknil mimo nje; zaprl je kuhinjska vrata za seboj ln lakomno pogledal okoli sebe. že je odprl omaro, ko je zdajci začul srdito renčanje in začutil v desni meči skele-čo bol. "Sovražniki! Sovražniki!" je kriknil s takim glasom, da so arkebuzirji na ulici prestrašeni odstopili, men&č, da se oblegane! pripravljajo na izpad. "Hoj, lopovi', je tulil Croasse, obo-roživši se s kuhinjskim nožem, "niti pri kosilu mi ne daste miru! Počakajte! Videli boste, kaj je junak..." Spet je jel kakor besen mahati okoli sebe. Toda sovražnik, ki mu je že od kraja dal čutiti svoje orožje, se ni dal prepoditi, ampak je krepko odgovarjal Croassevemu rjovenju. Odkar je stala gostilna pri "Vedeževalki", še nI bilo v njej takega sodujega dne. Vojuiki pred hišo so pripravljali ar-kebuze in ,stiskali vrste, da bi bili kos navalu, ki so ga pričakovali. V kuhinji ^ Je skakal Croasse z naježenimi lasmf Iz ktíta v kot ter pobijal ne- reskom i»:, tr«skom, se žveakom to ro- Stran 6 Núm. (Štev.) 34 Pelin in pelinkovec na Dock Sudu Dock Sud... Pred 20 leti. tako mi je pripovedoval rojak iz Tro-gira, ki je prišel leta 1918 sem čez lužo in že tedaj stopil na ozemlje, ki je sedaj naseljeno že s 30 tisoč prebivalci... je bilo v tej močvari vsega samo 16 človeških bivališč. Danes je celo mesto pločevinskih hiš. Prav srečo sem imel. Tam pri mostu na Boki, se ti kaj lahko primeri, da preiskušajo na dolgo tvojo potrpežljivost. Mene je pa potujoči most ravno čakal in kar hitro jo je bilo treba pomakniti, da me ni zapora po petah. Dobro, tako sem si mislil in pogledal naprej. Pa, glej kar obstal sem. Začuden sem še enkrat pogledal, da vidim, kak stvor stoji pred menoj... Pa sem se uveril, da ni nikak čudež: prava Evina hčer. visoka in široka pa kot cerkven turn. Tako velike ženske pa res še nisem videl na svetu in še... s šolskimi knjigami pod pazduho, bo menda že dalmatinska. Za "hermanas yugoeslavas" sem povprašal sprevodnika. Lepo napredujete, tako sem jim omenil. ¡ > - * Hvala oBgn, da je tako. Toda težke čase smo prestale in jih še ni konec. Ljudje vidijo veliko hišo in si mislijo, da je tudi denarja pri nas. Pa smo sirote že 6 mesecev na zaostanku za zemljišče. Hvala Bogu. Jesti imamo in dela pa tudi. Kaj pa šola i Saj to je najvažnejše. Imamo 300 otrok ljudske šole in k'akih 10Q deklic za krojni tečaj. In hrvaških otrok imate kaj? Sedaj jih bo kakih 60. Začeli smo tudi z hrvaško učno uro. In kako ste z jugoslovansko šolo? Kako? Z učiteljico se poznam. Menda je najbolje, da se dela kar na dveh krajih. Da, prav! Kako pa se pride v dvorano, kjer bodo imeli slovenski o-troci svojo prireditev? In sem jim razložil. Dale so mi še spremljevalko, malo Danico, da me je popeljala v jugoslovansko šolo, ki ji narod veli "sokolska šola". V tej šoli je vpisanih nad 80 otrok srbsko-hrvatskih starišev. Čeravno je bilo vreme deževno sem v njej našel precej otrok. Naštel sem jih 16 med 7 in 10 let. Imajo dve skupini. dopoldansko in popoldansko. Obe štejeta čez 60 otrok. Pa, kaj je s Slovenci na Dock Sudu? Tako lepo me je vabila Miheli-čeva mama, kaj vendar kaj pridem. Pa čakala me je le njena prijazna hišica in dokaj čemerni stanovalec, ki mi je srebaje mate leno povedal, da je šla gospa na obisk k hčerki v Belgrano. Pa prišel sem 'e na slovensko sled in našel celo hišo naših ljudi in od tam spet dalje. Kam dalje? Nagovoril sem moškega, ki mi je prišel naproti. Pa saj to je naš obraz! Res! Pravi Dahnatinec! Nisem se zmotil. Saj tudi napisi gostilen pričajo o tem. In ne moteim se, če zapišem, da je na Dock Sudu 4 tisoč Hrvatov. Tako se mi je primerilo, sredi ulice na Dock Sudu, da. mi je "popu" zaklel mater... prav kot v Zagrebu — čisto z isto besedo... nek Hrvat. Nemara, da ne bi zinil, če bi vedel, da so moja ušesa razločila njegovo besedo. Morda bi pa celo še bolj na glas povedal... kdo vel Ni bil ta "domovinski pozdrav" kaj posebno prijeten, tembolj pa me je razveselil pravi pristni "Pelinko-vac", ki so mi ga postavili na mizo pri Juričevih. Tud ta je grenak, pa drugače kot ona psovka... Stopil sem tudi k Markotu. Znancu še iz Metlike, kjer sem bil kaplan. Komaj me je vtegnil pozdrar PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD USAJ viti. Kaj si mislite. Ob 7 uri zvečer in "polenta vre". To je delo 20 minut, ki se prekiniti ne sme, in navsezadnje. .. delo bolj hvaležno, kot podirati stare bajte za avenido v centru... Matija je pa spet mešal in cvrl v drugi posodi... jaz sem pa govoril in poslušla, ko >e je kuha a večerja. Pa tudi Franc, doma iz Drnovega pri Krškem, je kuhal večerjo. Obudil je spomine na Kostanjevico, kjer je najlepša leta preživel. Saj se je tam mizarsko učil. Toda so že leta pretekla. In nazadnje je seveda spet prišlo na tisto, česar se mnogi najbolj boje, kadar me srečajo... ali k maši kaj greš? Šel bi rad. Pa! Doma so mi mati pripravili srajco, obleko, zajtrk, postlali posteljo, pomedli.... France je pa lepo k maši šel. V Lesko-vec, ali kam drugam... Tukaj pa vse France in France... maša pa čaka name. Zanemari se človek, ker tukaj mislimo samo na delo in na jed. Torej vsako drugo nedeljo v mesecu, pravite, je maša na Avellanedi. Saj menda res ne bo tako daleč tja do M. Estevez 63Q. Vzamem lahko kar ómnibus 9, ki gre ravno mimo. Da, vsako drugo nedeljo v mesecu. Pi-av za september pa» to ne velja, ker na tisto nedeljo pade ju-gsolovanski državni praznik kraljevega rojstnega dne in moramo ta spomin proslaviti v središčni cerkvi na Paternalu na Avda. del Campo 1653. Saj bi bilo prav, da tudi tja kdaj stopite in se seznanite & našimi. Mesto 12. septembra bo pa 26. septmebra na Avellanedi maša in večerniee. Pa, veste kaj. Duhovno življenje — ali ga poznate? Da, saj sem že slišal. Dobro, pa mi ga pošljite. Kar takoj poravnam naročnino. , Pa z Bogom in še lepa hvala za vaš obisk. Da se še kdaj oglasite« Hladnik Janez. Ako hočete bili zdraTÜeni od zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVT,JEiU? PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO žensk« boleani, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speeija- listi xa pljučne, srčne, «▼ reumatične bolezni 2ARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 16 do 21. GOVORI SE SI0VXN8K0 CAIIF CANGALLO 1542 KROJAČNICA DONATO ALVAREZ 2059 BUENOS AIRES (pol kvadre od Av. San Martin) Vam nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam sporoča, da ima v svoji krojačnici na razpolago in ogled veliko izbero razvnvrstnih obliek in površnikov. Volnene obleke.............. od $ 48.— do $ 110.— Volnene suknje............od $ 52.— do $ 125.— Hlače "Fantasía"............od $ 8.— do $ 25.— čiščenje obleke in lijanje .. .. .. ........$ 2.— Sprejemam vsakovrstne poprave obnošenih oblek! Delo prvovrstno — Blago trpežno — CENE ZMERNE Obiščite me in se bodete sami prepričali! — Rojakom se priporoča. Stanislav Maurič Ob svoji deseti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem o žiru najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modera na>- 1 čin. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MED RANO 151 BUENOS AIRES potom leteli na vse strani. Croasse se je boril kakor lev, toda neprijatelja nI mogel uzreti, čeprav nI bil puhel stvor njegove domišljije, ampak živa, resnična stvar---- Ta neprijatelj je bil pes. Bil Je naš stari znanec Pipeau. .. V Pipeaujevih očeh je bil Croasse, ki je lztikal po Hugetini shrambi za dobrimi stvarmi, navaden tat. Znano pa je, da ni tatovom nihče bolj ogorčeno za petami kakor tisti, kdor sam izmiče. Pipeau, ki je bil zagrešil od svojega rojstva brez števila nepoštenih dejanj in si je izbral krajo tako rekoč za živ-Ijensko načelo, je bil globoko uverjen, da bi se svet podrl, ako bi smel razen njega samega še kdo drugi živeti po njegovi filozofiji. Deset minut sta divje krakala in lajala drug na drugega, preden Je Croasse spoznal, da ga naskakuje navaden pes. "Glej, glej", je dejal sam pri sebi, "psa so pozabili, ko so se spustili v beg... In v kakšen beg!'' Je dodal, gledaje skozi steklena vrata, ki so vodila v pivsko izbo. "Vse izhode so zadelali, strahopetci!!... Nu, molči, že, kužek, molči! Evo ti, da se utolažiš. . ." Tako govoreč je velikodušno potegnil iz omare pol piščanca in ga je vrgel Pipeauju In glej! Pipeau, ki je malo prej uklal Croassa in mu ni hotel dovoliti, da bi kral, je kakor vkopan obstal pred to polovico piščanca, osuplo strmeč v tatu, ki Je vestno nadaljeval svojo preiskavo. Nekaj minut je okleval vrli pes; nato je z gobcem pograbil Croaseevo darilo in je legel pred velikodušnega dobrotnika, mahaj« s štulo svojega odse-kanega repa. . . CroasM J» zanj prestal biti tat, ker mu je ustopil delež plena! Dolgln je zdaj nemoteno privlekel iz omare celega piščanca, jeguljo pašteto in več steklenk ter sedel z vsem tem za mizo, med tem ko se je hvaležni Pipeau gostil ob njegovih nogah..." XLIU. Pardaillanovo junaštvo Hugeta Je postavila zdelo in obveze na mizo. V zdeli je bil adravilni balzam, ki ga je v naglici pripravila, da bi se vitezove rane prej zacelile. "Za koga bo vse to?" je vprašal Par-daillan. "Za vas, gospod vitez", je odvrnila Hugeta, ki v svoji skrbi za prijatelja ni utegnila poslušati hrupa pred hišnimi vrati, čeprav je nehote trepetala od strahu "Glej, glej, menda sem res nekaj opraskan'', Je dejal Pardalllan: šele zdaj je opazil, da mu teče kri po rokah. "Toda, ljuba Hugeta, bojim se. da ne bi bila vaša nega zaman. Cez nekaj minut bi morali začeti od kraja, ne glede na to, da bi se moj meč slabo obnesel v obvezanih rokah". "Bože moj! Po vaših besedah bi se zdelo, da vam preti napad?..." "Kakopak, draga Hugeta! Cez pol ure bo o vaši lepi gostilni prebito malo sledu.. . Tolaži me edino upanje, da bo to uničenje poslednje, ki vas zadene po moji krivdi!" "Toda kaj bo z vami!" je vzdihnlla Hugeta z zamiraj očim glasom. ''Nič ne vprašujte, prijateljica. Vsi smo umrljivi; še v srečo si bom štel, da smem izdihniti v tej hiši, kjer lem prebil najlepše ure svojega življenja'". Hugeta se Je Ječe aesedla na stol in za^Oakala v predpasnik. Pardaillan je bodli med pogovorom iz kota v kot, pobiral mize in klopi ter z njimi utrjeval svojo barikado pred vrati. Ko Je bil gotov, jo je meže premeril z očmi in pokimal. "Imenitna bo!" je zamrmral "Za takim zaslonom se upam napraviti gospodom máSarjem dokaj preglavice. Je-lite, gospa Hugeta?... Glej jo", se je zavzel, ko je ustavil oči na njej, "prav res da plaka... Niti pomislil nisem, budalo, da Ji utegne biti hudo za menoj. . . Hugeta, draga Hugeta, saj vendar vidite, da pretiravam..." Hugeta Je obupno zmajala z glavo. "Glejte", je v zadregi nadaljeval Pardaillan, "preden porušijo to utrdbo, mine gotovo ura.. . Dotlej imava dovolj časa, da se umakneva... ni vrag, da ne bi bilo rešitve. . Pardaillan je dobro vedel, da rešitve nI. Vsi izhodi kar jih Je Imela hiša, so bil na ulico Saint-Donis. Prijel je krčmarico za roko in jo je postavil na noge. Njen zali obraz je bil bled od žalosti in moker od solz. "Hitro", je rekel, "skriti se morate, najbolje bo, da greste v klet. . . Do vas jim itak ni, ampak do mene; če se zgodi, da ne odnesem petit in me dobe v pesti..." Hugeta je vztrepetala. "V pesti." Je zamrmrala z grozo. "Kaj bo z menoj, ako poginete?..." Tako govoreč Je naslonila ljubko glavico, ki je vsa sijala od ljubezni, na vitezove prsi. Zunaj je med tem nastalo molčanje, alovešče kakor tišina pred nevihto, Sredi tišine so se zdajci zatula trda po velja: "Bruna semkaj... Arkebuzirji tja. Pripravite orožje. Helebardirjl semkaj, lokostrelci t ja. . . Pozor. . .'' "Pardaillan", je tiho rekla Hugeta, "dajte mi, da umrem z vami, ko ni bilo usojeno, da bi smela z vami živeti. Moje ubogo srce je že toliko let polne* vaše sliko in vašega spomina. Nisem se poganjala za vašo ljubezen. Vedela sem, da ste z vso dušo vdani drugi. Vedela sem tudi, da čuvstvom vašega srca niti smrt me more do živega Vedela sem, da obožavate iLoizo še po smrti, kakor ste jo ljubili za njenihžlvih dni. Ničesar nisem upala, oh, prav ničesar ne. . . Zadoščalo mi je, da sem vas smela gledati, kadar ste bili tu. Tako sem imela tudi jaz svoj ponižni košček sreče. Kadar vas ni bilo pri meni, sem vas pričakovala. Kolikokrat sem stala na temle pragu in gledala po ulici, kdaj so vrnete. Zakaj vedela sem, da vas ne obup, me ljubezen, ne sovraštvo ne more zanesti tako daleč v svet, da ne bi še kodaj razjahali pred mojo hišo. .Pardaillan misli na dobro krčmarico", sem si zatrjevala; ,on ve, da najde pri Hugeti vselej trohico bodrila in tolažbe...' Ta misel je bila moja sreča." Zunaj so se še vedno razlegala povelja. Toda Pardaillan se ni menil zanje; ves bled je poslušal solzmi glas, ki mu je po mnogih letih prvi spet govori] o ljubezni. "Pozor." Je kriknil poveljnik pred hišo. "Dvajset mož semkaj, da bodo metali bruna. . . Streljajte na vsako o-kno, ki se odpre..." "Vaše življenje, Pardaillan, je bilo moje življenje. Ako bi vam zdaj pretila ječa, bi bila mirna, zakaj žrtvovala bi vse, da vas otmem. Dokler bi vedela, da ste živi, čeprav jetnik, bi se tolažila, češ: ,Dan njegove rešitve ni daleč Ako sam ne najde poti v svobodo, mu jo napravim jaz.'.. -'" "Saj za to gre, draga Hugeta." "Ne, ne, Pardaillan. .. vidim, da se pripravljate na smrt. Vas obras in vaše početje pričata dovolj zgovorno, da se hočete dati ubiti..." "Narobe, braniti se hočem. Ali mislite, da me zelo miče v Bastiljo?" "Ne. Pardaillan. Toda iz Bastilje ee človek reši... iz groba se ne reši nikoli več..." * "Hm, reši... reši... vselej ne, dragica." J "Joj memi. Kaj ste storili tako strašnega?" "Ničesar strašnega nisem storil. Lahko bi rekel, da vobče nisem storil ničesar. Ves moj greh Je v tem, da drugim nisem dal storiti. A bodi že tako ali tako, priznati moram, da se mi osem ali deset mesecev Ječe, ki sem jih. zaslužil, na moč upira Rajši tvegam vse za vse." iPardaillfenovo sa(mq[Z^tajevan(je, ko je govoril o devetih mesecih Ječe, je bilo vzvišeno. Njegove oči so se iskrilo od porednosti in njegov dobrodušni nasmeh je izražal ganjenost in sočutje. (Nadaljevanje.) t ZOBOZDRAVNIKA t Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 are DONATO ALVAREZ 2181 U. T. - J 723 Cadorna je napad na Dne 11. aprila t. 1. je prinesel "Popolo d'Italia" dolg članek izpod peresa Angela Gattija, ki je izražal svojo nejevoljo zaradi tega, ker se je proslava nekdanjega generalissi-musa Cadorne preveč zavlekla. To se ni spodobilo, saj je bil Cadorna kljub temu velik mož. Če so ga zadelo nesreče, ni bila to njegova krivda- Pri tem je opisal tudi vse njegovo delovanje neposredno pred dobo svetovne vojne. Bil je že takrat poveljnik vseli italijanskih vojnih sil, ko se Italija še ni odločila za katero stran naj bi se vojskovala. Cadorna je bil tisti mož, ki se je prav za prav šele odločil skupno z italijansko diplomacijo, da se Italija odcepi od trozzveze (Nemčija, Avstrija, Italija) in da pristopi k antanti. Da dobimo jasno sliko položaja tik pred svetovno vojno, moramo orisati celoten položaj -v takratni Srednji Evropi. Da obdrže svojo politiko, ki je močno dišala po konservatizmu, so se Rusija, Nemčija iu Avstrija združile v trozvezo, da bi bile kot protiutež napram Franciji in Angliji. Takrat je bla na strani Francije tudi Italija, saj je baš Francija doprinesla največji del k ustanovitvi italijanske kraljevine in je bilo med njima tudi iskreno prija-télstvo. Toda po 1- 1883, ko je Francija zavzela Tunis se je prija- ^wiffMwnr^fBi''"" lM^iTTir EXPRESO "GORIZIA" y FRANC LOJK Calle VILLiAROEL 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 pripravljal Francijo teljsko razmerje med Francijo znatno ohladilo. Italija je namreč dolgo časa mislila, da bi si prisvojila Tunis, ki bi bil zanjo velikega vojaškega, političnega in tudi gospodarskega pomena, toda Francija ji je to deželo vzela skoraj pred nosom, ko se je Italija pripravljala za osvojitev in ko je že bila. gotova, da bo njena kolonija. Zato se je Italija razočarana oddaljila od Francije in se naslonila na Avstrijo in Nemčijo, ter je tudi tako za,-menjala Rusijo v trozvezi, ki je že prej iz nje izstopila. Ko je izbruhnila vojna med Avstrijo in Srbijo, bi Italija morala kot član trozveze stopiti na stran Avstrije in pričeti vojno proti antanti. Italija, kot bomo videli, ae je tudi dejansko pripravljala na to- Avstrija je začela z njo s svoje strani direktne pogovore in je nudila za njeno pomoč poleg dela francoskega ozemlja ter obrežja (Korziko itd.) tudi nekaj svojega ozemlja, in sicer Trst, Južno Tirolsko, del Goriške in Kranjske ter nekaj dalmatinskih otokov. Trst pa bi imel postati svobodna luka. Toda tudi na strani antante so bili pridno na delu, da bi pridobili na svojo stran Italijo. In so tudi nudili več, kot je mogla nuditi Avstrija in Italija je pristopila k antar in postala zopet sovražnica Avstrije. 2f3- aprila 1915 je bil sklenjen znani londonski pakt, kjer je an-tant^,nudila poleg tega, kar je nudila Avstrija, še severno Dalmaci- [Velika moderna krojačnica* HERMINIO BIDINOST Ex cortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Aires jo, toda brez Reke. Tako se je začelo baratanje z našo zemljo, in tako smo bili tudi končno prodani. Pogovori za to za nas žalostno pogodbo so trajali skoraj eno leto. Dne 28. julija 1914 so .Se pričele sovražnosti med Srbijo in Avstrijo, 11-aprila. 1915 so podpisali londonski pakt in že 24 maja istega leta so italijanske čete udarile na Sočo. Nadaljna zgodovina nam je dobro znana. Angelo Gatti je opisal vlogo Cadorne baš v času, ko so se razvijala pogajanja med Italijo in antan-to. 14 julija 1914 je Cadorna nasledil generala Pollitija, šefa generalnega štaba, ki je nenadoma umrl in že čez deset dni je on prevze. njegovo mesto t. j. 24 julija- : julija je že predstavil Njeg. Vel-(kralju Viktoru Emanuela III), piše Gatti, sintentično spomenico o zbiranju italijanskih čet na seve-rozapadu (to je na meji proti Franciji) in o prevozu čimvečjega števila vojaških sil v Nemčijo," Kralj je potrdil in odobrili ta načrt. Ge-; neral Brusati, kraljev odjutant, je Cadorni dne 2 avgusta že vrnil potrjeno omenjeno spomenico. Takoj na to je bila italijanska, vojska pripravljena za razvrstitev vzdolž francoske meje, pa tudi pripravljena za odhod na Ren in nemško-francosko mejo. Šef nemškega generalnega štaba, general Conrad je posebe poslal privatno pismo Cadorni, da bi Italija dala na razpolago Avstriji več čet, kot sta s pokoj- KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140Í U. T. 22 - 8327 DOCK SUD RAZNO IZ NOTRANJSKIH ROVT 5. julija. — .. .Obeta se nam dobra letina. Vsi pridelki lepo kažejo. Le sena bo manj kot lani. Sadja pa toliko, kot ga še ni bilo nikoli. Češnje smo morali kar sušiti, toliko smo jih imeli. Gospodarski položaj med našimi ljudmi se vidno zboljšuje, vse se boljše proda. Posebno živina je dobila izvoz in les je močno poskočil v ceni. IZ BELE LJUBLJANE Pri nas v domo,vini gre dosti dobro. Gotovi ljudje, hvala Bogu da jih ni mnogo, čeprav na debelo pišejo o sebi in se po stari navadi ponosno trkajo na prsa kot "državotvorni", se seveda nikakor ne more- nim generalom Pollijem že preje določila z ustmenim razgovorom. Bivši vojaški odposlanec v Rimu je namignil Italiji, da bi eventuelno dobila Nizzo, Karziko in Tunis, če bi se držala zavezništva- Baš istega dne, ko je Cadorna. dobil od kralja potrjen svoj vojni načrt, je Italija objavila, da. ostane nevtralna v takratni vojni. Seveda se je položaj na mah spremenil, Italija je bila že pod vplivom antante. K temu ni treba nobenega komentarja, saj bo vsak videl, da je bila pri vsej tej veliki tragediji po sredi samo trgovina in da niso bili nobeni ideali, ki naj bi vodili k žrtvam, čeprav so bili takrat in so še dane? na ustali tistih, ki so "prodali" in "kupili" našo zemljo. jo sprijazniti z mislijo, da se lahko vlada brez njih. Hrvati gonijo sta: o pesem. Vendar se vrste treznih. kaj mislijo, med njimi množe. ,Log u.;j. Z nami Slovenci seveda niso nič kaj zadovoljni. Drugače bi nas seveda gledali, če ne bi sodelovali v vladi. Te dni zboruje pri nas "Slavia católica". Sto slovanskih gostov iz severa občuduje našo domovino in naše uspešno delo.... IZ METLIKE 17. 7. 37. — Ravno danes se seli g. kaplan Božič v Ljubljano. Prideta pa dva gospoda nova. Letina je bolj slaba. Pšenica je daleč na okoli črna in drobna. Edino na Žumberku je lepa. Krme je obilo. Koruza je lepa. Sadja in sliv malo, jabolko sem pa tam kakšno. Pa še tisto pada. Grozdje sedaj še ni povedalo. Zahteva " pa mnogo škropljenja, ker se sili palež. S 4 do 5 kratnim škropljenjem upam, da se bo obvarovalo. POROKA . v V Ljubljani se je dne 5 t. m. poročil naš i\>jak in sotrudnik g. Mil-k oškrap iz Trsta z gdč. Lojzko Ba-tičevo. Čestitamo. MIZARSKA DELAVNICA JONKE & FERJANČIČ Izdeluje vsa v stroko spadajoči dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. R I O C E B A L L O S, . de Córdoba Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce Ženske bolezni — Neredno perilo — Vnetje in slabokrvnost. Ultravioletični 'žarki Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8; ure zvečer « TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón u. t. 47 cuyo 7eoi CARIčlN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN (Nadaljevanje 48) — Nikdar ne bom izrekel besede, ki jo pričakujete od mene! — Nočem vam reči, kaj čutim za vas in kaj za to nesrečno deklico! •— V življenju srečujemo tajnosti, ki jih nikdar ne izdajamo! Katarina se porogljivo nasmeje: — Zelo si previden, dragi moj Aleksander! — reče carica. — Morebiti pa imaš prav Mogoče je to zares stvar, ki jo morava mi dve razčistiti. — Spomnila sem se medtem sredstva, ki bo odločilo med nama! — — Kakšnega sredstva? — zakli-('e Potemkin. ■— Da, spomnila sem se na neko drugo sredstvo — reče Katarina. Ker si se pa ti odločil, da ne boš izdal svoje tajnosti, bom tudi jaz molčala, ker mislim, da Ti ni treba , 0 moji nameri ničesar vedeti." "Ukloni se usodi, Potemkin! Pred hišo boš našel voz. — Zdravnik te pričakuje. Zdi se mi, da je skrajni da ti poveže rano. — Slišiš-li, •dragi moj?" _ Njen glas je postal zopet, mehkejši. — "Ali slišiš, ne 'graj se s svojim življenjem!" Potemkin se ni premaknil z me-•sta. Nagrbančil je čelo in zrl je ne-zaupno v svojo carico. "Veličanstvo, hočete ostati t" v-Praša Potemkin. Kar jaz hočem,, to je moja, stvar! zakliče oarica surovo. — "Sicer Pa. ne boj se, Potemkin, deklici ne boni storila, nocoj ničesar žalega. Obljubljam ti. da bo živa in svobodna odšla iz te hiše!" "To mi obljubljate, Veličanstvo?" "Še več — prisegam ti!" "Oh, Bog!" zastoka Potemkin. — "Ne morem oditi, ko vem. da boste ostali sami s to deklico! — Katarina, rotim te, pojdi z menoj! -— Pozabi na to deklico! — Ona je dovolj nesrečna." Katarina s:e dostojanstveno vzravna. pokaže zapovedujoče na vrata in zakliče: "Generahnajor Potemkin, vaša carica vam zapoveduje, da takoj odidete in se odplejete z vozom v Car-skoje selo!" "Veličanstvo!" — — "Ubogajte, generalmajor, ali pa vas bom radi neuboglijvosti poslala v Sibirijo." Potemkinu ni preostajalo drugega, kakor prepustiti Elizabeto svoji usodi. 54. POGLAVJE Zadnji izhod. Katarina je še vedno stala visoko vzravnana, kažoč s prstom na vrata. Niti z eno mišico na obrazu ni pokazala, kako zelo ga ljubi. On je bil sedaj samo generalmajor. Ona pa njegov vrhovni poveljnik. — Potemkin je bil vojak, ki mora brezpogojno ubogati. Potemkin salutira, se obrne in odide, žalostno gledaje Elizabeto. Ko je prišel do vrat, pohiti Katarina k njemu, ga objame in nežno poljubi ter mu pravi: "Zbogom. Aleksander! — Zdrav- nik naj te dobro preišče! — Pričakuj me v svojem salonu, — čez pol ure sem pri tebi. — Jaz sama ti bom stregla!" Carica odpre vrata in Potemkin odide. Ko sta ostali sami, zaklene Katarina vrata. Elizabeta je čutila, kako ji moč gine. Kolena so se ji šibila. Ko je Po 'temkiíí odšel, se Elizabeta sesede na klop. Bilo ji je, kot da so ji z žareči-mi železnimi kleščami iztrgali srce iz prsi. Obup se je je loteval: vsega tipanja pa le ni še izgubila. Potemkin si sicer ni izbral nje, pa tudi ne carice. Potemkin je bil slab značaj, ki je trepetal pred viharjem. — Toda E-lizabeta ga je vseeno ljubila. "On misli, da mora biti carici hvaležen", pomisli Elizabeta. "Elizabeta Voroncov!" Carica spregovori strogo njeno ime. Elizabeta plane. Stala je pred carico. "Elizameta Voroncov!" ponovi rezko carica, "če mi Potemkin ni hotel odgovoriti na vprašanje, da-li vas ljubi, boste vi pač bolj iskreni od njega! Odgovorite mi, kar vas vprašam: "Ali še vedno ljubite Potemkina? Ali ga ljubite še tako, kot ste ga ljubili takrat, ko ste mu bili zaročenka ?" Elizabeta pogleda začudeno carico. "Mislim, da, me ne morete prisiliti, da bi vam o tem pripovedova- la !" reče deklica. "Toda vi bi si lahko mislili, da nisem odkrita, ra- j di tega vam bom odgovorila na va-1 še vprašanje!" "Poslušajte torej, ruska "cariea: Potemkina ljubim bolj vroče in srč-neje, kakor sem ga sploh kedaj ljubila! Ljubim človeka, ki ste ga vi zapeljali! človeka, ki ste ga vi vkle-nili v sijaj, časti in bogastvo! On je še danes moj zaročenec!" "Sedaj veste vse, Veličanstvo!" Pokličite svoje ljudi! Pošljite me 'v temnico, pošljite me v Sibirijo! vam je na razpolago mnogo sredstev, s, katerimi se lahko iznebite svoje nasprotnice in tekmovalke!" Katarina odkima z glavo. "Rekla sem vam že enkrat, Elizabeta Voroncov — odvrne carica, — da nočem uporabljati sile! Sedaj stojiva druga proti drugi: žena proti ženi. Ker ste mi povedali, kaj pomeni Potemkin za vas, vam bom tudi jaz priznala, kako zelo ljubim Potemkina!" Carica vzdihne in pravi: "Aleksander Potemkin je meni solnce. k-i mi sije v temi. Ljubim ga z vso svojo dušo — ljubim ga z vsem svojim telesom, — jaz sem mu žena, — njegova strastna žena." I "Bodite nedolžni! Jaz vam tega ne zavidam! — Tudi jaz bom ljubila Potemkina do svojega zadnjega vzdihljaja! Toda 011 pripada lahko samo eni izmed naju!" | "Povejte mi, kaj bi naredila dva moža 'v najinem položaju, če bi bila oba do blaznosti zaljubljena v isto ženo." "Ona dva bi se sešla nekega lepega jutra v parku, poiskala skrit kotiček in potegnila svoje meče ali pa pištole. V kratkem času je vse končano. Eden izmed njiju odide kot zmagovalec z bojišča, drugi pa Obleži bled in nem!" "Drugega izhoda ni, Elizabeta Voroncov! Pozabiti hočem na svojo carsko čast in vas smatrati za sebi enakovredno nasprotnico. — Pozivam vas na dvoboj — boriti se hoče va na življenje in smrt za Alek-áandra Potemkina." Elizabeta se zdrzne. Ta žena me hoče ubiti — si reče Elizabeta. Vedela je, da bo v dvoboju premagana. V ostalem pa je ni ta poziv prav nič iznenadil. Pogostokrat se je namreč dogajalo, da so se gospe na Katarininem dvoru pozivale na dvoboje, da bi na tak način razčistile svoje ljubavne prepire. Elizabeta je vedela, da Katarina izborilo suče svoj meč, razen tega pa tudi izvrstno strelja s samokresom. Toda Elizabeta se ni hotela ponižati. Nikakor ni hotela, da bi si Katarina domišljevala, da se je boji. "Torej, Elizabeta Voroncov", v-prava carica. "Ste-li me razumeli? — Ne odgovarjate? — Ah, zdi se mi, da se rajše Potemkina odreče-te, kakor pa da bi prelili zanj svojo kri?" "Veličanstvo!" odvrne Elizabeta. "JTiti trenutek nisem premišljevala. Vem kaj je sedaj moja dolžnost! — Sprejemam vaš poziv! Vem v naprej, kako bo najin dvoboj končal. — Zato stavljam pogoje!" "Govorite!" reče Katarina, a oči so se ji zasvetile, ko je slišala, da Elizabeta sprejme dvoboj. "Vi ste SLOVENSK List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: g Gral. César Díaz 1657 " Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 OSAT — SIMBOL ŠKOTSKE ZGODOVINE Splošno so si izbrali Slovani lipov list za svoj zna.k, Škoti pa — osat. Nihče ne ve, zakaj so si davni Škoti izbrali osat, ki spada k najbolj za-ničevanemu plevelu, za znak svoje narodnosti. Bržkone si ga niso izbrali zato, ker je škotska zemlja nerodovitna in polna same pušče, pač je treba iskati vzrok globlje, v narodni legendi. Stara škotska legenda pripoveduje o pravljični kraljici Scotia, ki je mogoče dala tej deželi svoje ime. Kraljica Scotia je bila bojevita vladarica in ker ni mogla nobenih oblasti prenesti poleg sebe, je bila ve činoma zmeraj na bojišču. A svoje protivnike je vedno premagala in po neki dobljeni bitki je utrujena ljica občutila neskončno izmučeuost, tako da je omahnila pri priči na tla. In ker ta bojevnica ni prav nič pazila, kakšna zelišča, ali rože in trave pokrivajo vprav ondi zemljo, je slučajno padla na bodeči osat. Zabolelo jo je in od bolečin se je razsrdila na rastlino, ki se je tako malo zmenila na njeno kraljevsko in zmagoslavno osebo. Že je hotela hjudobni osa.t poteptati, ko se je premislila, mogoče je bila tudi preveč utrujena za kaj takega, in je vzela čelado s svoje lepe plavolae glave — tako pravi legenda o njej — in je z osatom okrasila čelado. To dejanje je bilo prav kraljevsk®: hiše in kasneje znak vse škotske domovine- Legenda še poroča, da je neki potomec te davne kraljice, škotski kralj Ahaius, že pred letom 800 ustanovil red osata. Če je to res, potem ima škotska s, tem redom, ki še obstoja, najstarejši ¿ed v Evropi. Kralj Jurij VI., ki je bil nedavno s kraljico, katera je škotska plemkinja, v glavnem mestu Škotske, v Edinburghu in Glasgowu, je bil povsod prisrčno sprejet in sla-vljen, in je svojo soprogo odlikoval z redom osata. To izredno odlikovanje, ki ga malokdo doseže, ima zares, staro zgodovino. Poslednji iz vrst rodu Stuartov, ki je bil tudi angleški kralj, Jakob II., ga je leta 1687 obnovil. Red osata je torej resnično že prej obstojal, čeprav je bil v rečnih škotskih zmedah in bojih večkrat v kot postavljen. Ko je Jakob II. (kot škotski kralj VII) odšel iz Anglije, je nastala tišina ; krog tega reda. A že v prvih letih 118. stoletja mu je kraljica Ana vr- i nila njegov stari sijaj. i ! Seveda v prejšnjih čtsih niso poznali te ijavade, da bi kaka ženska dobila red osata. Sedanji angleški kralj Juraj VI. je prelomil stari običaj, ko je svoji ženi, kraljici Elizabeti, podelil zanimivi naslov "lady osatovega reda". Angleži in Škoti pa so nekje v kotičku svojega srca tudi precej romantični in so navezani na davne šege, znake in kostime. V zadoščenje in radost jim je, če ima angleška kraljica, oblečena v oblačilo in pokrita z ba-retom kot novopečena častna doktorica edinburghške univerze — javen govor, prvega po kronanju! V dno duše so navdušeni in vzhičeni, ko vidijo sijaj starodavnih krasot, ko gledajo s prejem okrašena pokrivala starih škotskih lokostrolcev in obrede ob imenovanju kraljice za "lády jako starega in jako odličnega osatovega reda." Vsi prevzeti so ob pogledu na izročitev ključev edinburghških gradov, na sijaj škr-latasto rdečih in zelenih, z zlatom in s srebrom pošitili in s krznom okrašenih oblačil. Le spomnimo se samo na kronanjske svečanosti v maju. H katedrali St. Gile v Edinburghu spada tudi "Kapela osata". Tu je bila kraljica odlikovana z velikimi svečanostmi s tem redom-Novi član (oz. članica) osatovega reda je morala priseči, da bo na vso moč delala za krščansko vero in jo branila, da bo kralju in bratom tega reda vdana in zvesta in vedno čuvala čast tega reda. Posled njega dne bivanja kraljevske dvojice sta bila kralj in kraljica, pri slavnostni maši v katedrali. Dekan "Osatove kapele" je pridigoval in je poudarjal pomen starih viteških idealov in znakov. "Oni so", je de-ja'f "V tem zmetanem, valovitem rvetu teli dni potreben pripomoček, ki morejo dušo naroda spričo mnogih grozečih nevarnosti obvarovati." Ob slovesu je šla kraljevska dvojica še enkrat v Osatovo kapelo in sta si zlasti ogledala njene umetniške vrednote. S tem sta tako rekoč počastila tisto, kar je vsem Škotom pri srcu: osat, bodeči plevel, ki celo svoj lepi cvet skriva, spričo vsake roke, ki bi ga hotela utrgati! ZA SAHARIN 18 MESECEV ROBIJE Ljubljana. 23. julija. Svoj čas je na notranjski zapad-ni me¿i vzbudila veliko senzacijo aretacija treh tihotapcev konj in saharina, ki so bili osumljeni, da so 13. maja ponoči s ailo vzeli trgovcu Hrenu Al. iz Podskrajnika v gozdu ob reki Unec -$od Ivanjim selom 15 kg saharina v vrednosti 6400 din. Ko so trije tihotapci prevzemali blago, je v bližini iz gozda padel Strel, nato še drugi. Dva tihotapca sta zbežala, tretji je ostal v bližini Hrena, ga potolkel na tla in nato zbežal s saharinom, ki ga je skril Prekomorska pošta Iz Evrope dospejo: Avgusta: 30. Lipari Septembra.: Coríte Grande V Evropo odplovejo: Avgusta: 31. And. Star Septembra : 3. Antonio Delfino 7. Conté Grande pri Francetu Molku v podstrešju poleg dimnika. Državno tožilstvo je sedaj obtožilo 30-letnega delavca Andreja Belčiča, 33-letnega delavca Antona Teglja, 371ethega Franceta Molka in 25-letnega Antona Severja, da so sporazumno in ponoči izvršili rop saharina in so s tem zakrivili zločinstvo razbojniš-tva po par. 326 in 328 k.z. Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes to tihotapstvo afero obravnaval. Razprava je trajala nad tri ure in je razkrila prav lepe zanimivosti. Glavni obtoženec se je razgalil kot konfindent financarjev. Krivdo je zanikal. Priznal je, da je tihotapil s konji, s saharinom pa se je v toliko pečal, da je v teh poslih nastopal kot konfindent financarjev, dft bij tako odvrnil od sebe pozornost za. tihotapstvo s konji. Dva obtoženca Tegelj in Sever sta priznala, da sta bila navzočna pri prevzemu blaga v gozdu, toda zbežala ata, ko so padli streli. Obtoženec France Molek je odločno zanikal, da bi bil on tisti, ki je v gozdu streljal- Vsi so se preživljali k tihotapstvom in so dobro živeli. Velik senat je obsodil le Andreja Belčiča zaradi razbojništva na 1 leto in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Ostali obtoženci so bili zaradi pomanjkanja dokazov v smislu .par. 280 k. z. od obtožbe oproščeni. S SEKIRO NAD BRATA V liačali pri Mariboru se je pripetil dogodek, ki kaže vso žaloigro preužitkarstva. V bolnišnico so prepeljali s prebito lobanjo in nezavestnega preužitkarja Henrika Lip-nika. Lastna sestra, 37-letna pose-stnica Elizabeta Drevenškova mu je s sekiro prizadejala smrtno nevarne poškodbe. Ob smrti staršev L 1933. je Elizabeta Drevenškova prevzela skrb za brata Henrika in sestro Alojzij o. Oba sta slaboumna. Žjivljenje pri Lipnikovili je bilo žalostno. Olajšavo je našla Elizabeta ob poroki z Jvanom Drevenškom. V začetku sta dobro gospodarila, toda kmalu je Ivan Drevenšek začel pijančevati, zlezel je v dolgove in je nazadnje še sam zažgal hišo, da bi prišel do denarja. Toda pri požigu so ga zasačili in obsojen je bil na dve leti robije. Kazen je odsedel seltos v februarju, pa si ni upal k ženi, ampak je rajši šel k svojim staršem v Šikole, ker mu je svak Henrik Lipnik grozil, da ga bo ubil, če pride domov. Nevzdržno stanje pri Drevenškovih je doseglo svoj vrhunec, ko so ,v nedeljo zvečer pri Drevenškovih večerjali. Sprožil se je prepir, Henrik je vrgel večerjo na tla, pograbil sestro in jo butal ob zid. Elizabeti se je posrečilo, da je pobegnila od hiše in se skrila v nekm grmovju, kjer je prebilo vso noč. Brat Henrik pa je. doma s sekiro razbil vse pohištvo in okna, nato pa se je vlegel spat in mirno zaspal. Drugega dne pa s« je Drevenškova splazila v hišo. Mislila je, kakor sama zatrjuje, da je brat šel in da se lahko mirno vrne v .hišo. Ko pa ga je zagledala v postelji, je zagrabila sekiro, s katero je brat Henrik ponoči razbil vse pohištvo, in zamahnila z ostrino proti bratovi glavi. Brat Henrik se je dvignil in bežal, pred hišo pa se je zgrudil. izzvani, vi imate torej pravico, stavljate svoje pogoje". "Zahtevam," odvrne Elizabeta po kratkem premisleku, "da bo Potem-kin pri dvoboju navzoč!" "To ni mogoče!" zakliče Katarina. "Če bo prisoten mož za katerega gre, ne boste mogli niti vi, niti jaz minio ravnati z orožjem 1" "Jaz pa ostanem pri svoji zahtevi!" zakliče Elizabeta. "Vzrok i-mam, da mislim, da se bo Potemki-nu pripovedovala o meni neresnica. Če bo navzoč, bo vsaj s svojimi lastnimi očmi videl, kaj se je zgodilo z menoj, če bom padla!" Mogoče je vplivalo na Katarino, ker je Elizabeta rekla, da bo padla, zato je carica sprejela zahtevo. "Dobro torej," reče Katarina, "Po temkin bo priča najinega dvoboja!" "Nadalje zahtevam, da se prepelje moje truplo v to hišo nedotaknjeno. V slučaju pa, da bom samo težko ranjena, me ne smete poslati v kako bolnišnico, temveč predati stanovalcem te vile." "Vaše pogoje sprejemam!" "Popolnoma sama sem na tem svetu. — reče Elizabeta. — "Nikogar, ki bi mi mogel biti sekundant." "Nikogar?" se začudi carica. "Ali nimate niti enega človeka, kateremu bi zaupali ?" "Nikomur več ne zaupam, Veličanstvo I" "Jaz vam bom priskrbela sekun-danta" odvrne carica. "Dajem vam svojo carsko besedo, da vam bom poiskala «sebo, kateri lahko zaupate. Naš dvoboj bo brez vsakih lopovščin. To bo poštena borba! Borba, v kateri bo odločila Božja volja! da "Božja volja t" ponovi Elizabeta in se prezirljivo nasmehne. — "Mar vi zares mislite, da Bog že ni zdavnaj odločil in sodil? — Pravim ti, carica ruska, Bog je že zdavnaj izrekel obsodbo!" Katarina se je naredila, kot da bi preslišala Elizabetine besede in nadaljuje: "Kar se tiče orožja, vam dam na izbero! — Ali znate sabljati?" "Ded me je naučil sabljati in flo-retirati!" "Dobro torej" zakliče Katarina. "Vzemimo floret, to je orožje za dame! Opozarjam vas pa, Elizabeta Voroncov, da s floretom najbrž ne bova mogli končati dvoboja. Mogoče bi bilo, da sva si enakovredni, kar se tiče sabljanja. Radi tega predlagam, da vzameva po petih minutah neodločenega boja samokrese in to tako: "Prvič bova streljali v razdalji dvajsetih korakov. Drugič bova atreljali na deset, tretjič! pa na pet korakov. — Mislim, da bo odločitev med tem časom že padla!" "Odločitev bo padla, ni dvoma!" vzklikne^Elizabeta. "Na pet .metrov se streljajo ponavadi samo oni, ki imajo trden namen se medsebojno umoriti!" "To je grda beseda reče Katarina in skomigne z rameni. V dvoboju se ne dogajajo umori. V dvoboju se ubija!" "Kje naj se snidemo, Veličanstvo?" vpraša Elizabeta. "Mislim, da bi bilo najboljše, če bi se sešle jutri zjutraj v parku Carskojega sela. — Veste-li kje se nahaja jezero zlatih ribic? — Tam vas bom ob petih pričakovala!" "Torej ob petih?" vpraša Elizabeta. "Sedaj je polnoč. Preostaja mi torej samo pet ur, v tem času pa moram urediti svoje zadeve!" "Upam" reče Katarina in se obleče v svoj kožuhovinast plašč, "da ne boste črhnili nikomur o današnjem razgvooru in o našem jutrišnjem dvoboju. "Veličanstvo" reče Elizabeta, "jaz bom molčala!" x "Potem smo končale" zakliče carica. "Sedaj odidem, jutri zjutraj pa bodite točni! To bo naš zadnji sestanek, Elizabeta Voroncov!" "Ne, to še ne bo naše zadnje srečanje, Katarina ruska" odgovori Elizabeta s povzdignjenim glasom. "Na vsak način se bova še enkrat srečali gori, pred božjim prestolom! On je bil priča vseh vaših hudobnosti. Tam boste vi obtožcnka! Tam vas čaka plačilo!" Carica ni hotela več slišati Eliza-betnih besed. Ona odhiti k vratom, jih odklene in odide. Trenutek pozneje zasliši Elizabeta, da se je oddaljila kočija. Elizabeta je zamišljeno obstala in govorila komaj razločno: "Umreti moram" minila je pomlad mojega življenja! Umreti bom morala mlada, potem ko sem šele o-kusila kratko srečo I" Deklica omahne na pod, oči se ji zapro — uboga lepa deklica, se onesvesti. 54. POGLAVJE Na življenje in smrt Nad jezerom zlatih ribic je ležala gosta megla. Okrog ni slišati žive duše. Park je bil pust in prazen. Samo včasih je skočil lačni vrabec iz veje na vejo ali pa odfrčal proti hišam. Naenkrat se zasliši šustenje ženske obleke, med grmovjem, pa se pojavi Elizabeta. Elizabeta je bila oblečena v elegantnem črnem plašču. Lica so ji bila zalita s svežo rdečico. "Tukaj bo torej padla odločitev," reče Elizabeta. "Nikogar še ni tukaj" pomisli čez hip. "Carica še ni prišla." Elizabeta se je jela sprehajati po zainrzlem snegu. Mislila je na malo Katarino. Prej kot je odšla iz hiše, je poljubila deklico, ki je spala v svoji posteljici. Elizabeta je vzljubila otroka, kateremu je nadomeščala mater. Toda sedaj je tukaj in pričakuje svojo nasprotnico! Ne, ne .bo vztre-petala! Pokazati hoče, da se ne bo-ji! "Potemkin bo v moji bližini! — pomisli Elizabeta. — Njegova navzočnost mi bo dajala moči!" V tem trenutku začuje Elizabeta, da si' približuje voz. "Tukaj so! — zakliče bleda in lepa deklica. — Sedaj prihaja odločitev !" V daljavi zagleda Elizabeta koči-I jo, v katero sta bila vprežena dva t prekrasna konja. V njej se je peljala Katarina — ruska carica. Oblečena je bila v uniformo generala preobraženskijeve garde. Njen obraz je bil tako lep in svež, kakor da bi ji bilo šele dvajset let. Ko je Elizabeta zagledala carico, je morala priznati sama sebi, da je ta žena zares izredno lepa in je lahko vsakemu moškemu nevarna. S carico sta se pripeljali dve dvorni dami. Ena izmed njiju je bila Natalka Soltikovna, lepa mlada kneginja, ki je pravzaprav tudi povzročila vso nesrečo. Druga dama pa je bila kneginja Mirovinska, črnolasa lepotica, ki je carico posebno ljubila. Tudi obe dami ste bili oblečeni v uniforme. Za kočijo se prikaže jezdec. Bil je Aleksander Potemkin, ki je spremljal caričino kočijo! Levo roko je imel obvezano s črno svilo, zato je samo z desnico u-pravljal konja. V obrazu je bil bled, okrog ust pa se mu je preko noči zarezala poteza, ki je pričala o hudem duševnem trpljneju. Kočija se ustavi, carica z damama pa izstopi. Tudi Potemkin raz-jaka svojega konja. Že je vedel, za kaj gre. Katarina mu je nocoj vse povedala. Rokla mu je, da se je domenila z Elizabeto za dvoboj. Niti mu ni zatajila, da bo pripadal zmagovalki. Kakor blago, s katerim trgujejo, kakor se komu zljubi, ne pa človek s srcem in čvrsto voljo. Čez nekaj trenutkov prispe druga kočija. V njej se je pripeljal caričin osebni zdravnik. Samuel Ruben, ki se je nahajal že dlogo vrsto let v ca-ričini službi. Zdravnik pozdravi carico in ostale navzoče. Carica zapove kočijažema, da obrneta kočije in da počakala na drugem določenem prostoru. (Nadaljevanje.)