Posamezna številka 30 vinarjev. . 88». v LjnDiifloi v soboto, dne i decembra ibh. ob Valla po poltli a ■a OUB ista uprt) .. I SO* -sa aa bmm „ ... 4 J« ■a B«m6i|u Mioletn , 85 — •a .lili laozemanra. M «0- V Ljubljani aa dom la aait 1.10 aapral.. K iS — ■a .a bmn .. K I-— f iymi mirni smeti „ Ki aa Sobotno Izdalo 1 a b 0.1. lato K 10 — aa Bacočljo oeloietno „ 12'— aa aatala taaaamatve, n 15- _ _ Oradalitvo |* v Kopitar]««! aiioi »tat. a/m. Bokaplal ■« aa Trada|a; aafraaklraaa plana aa aa mm sprejemalo. — Dradalikega talalaaa itav. 80. m Leto KLVI. (nseratli aaan Baaatoipaa petirmta (M 1« »Iroti« la S aa rUoka ali aj» proator) " .... p« so « «a <»«• ta Takrat . o pri vaftjlk »»ročlllk prUnara. popuat p« douo»»r» Ok aokoUk d vo|nl (aril m—Poslanoi mu n m Eaoatulpaa patltrnu E |-lika-ja vsak «aa trrtaall aa-latja ia praaalka. ak k. an p«p. Ra4aa tata. prilaga nai ra« Političen list za slovenski narod. Manifest Narodnega Veča. Konec funkcije Narodnega Veža. Predsedstvo vodi upravne posle do konstituante. Jugoslavija pod Kara- djordjeviči. Dpraralitva |a » SaplUrj«« allal It t - ftaftu paltaa krullaloe nitn|iu It Ž4.797, igrat* t«Jll boaa.-bare. It 75BJ. - Opravatlkaga talalaaa It M B e 1 g r a d , 6. decembra. Predsedstvo Narodnega Veča Slovencev, Hrvatov in Srbov razglaša sledeče: Na podlagi sklepa Osrednjega odbora Narodnega Veča z dne 24. novembra 1918 proklamiralo posebno odposlanstvo Narodnega Veča dne 1. decembra 1918, ob S. uri zvečer v svečani adresi na prestolo^-aaslednika Aleksandra zedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno jugoslovansko državo pod vlado kralja Petra I., odnosno prestolonaslednika Aleksandra kot regenta. V novi državi se mora takoj organizirati ministrstvo za vse veje javne uprave, sestaviti skupno narodno predstavništvo kot provizorna legislativa, ki ostane v veljavi do konstituante. Dokler se ne skliče konstituanta, ostanejo v veljavi vse dosedanje pokrajinske vlade, v kolikor poedini resorti ne prekoračajo edinstvene kompe-tence. Prestolonaslednik je prevzel v svojem svečanem prestolnem odgovoru re-jentstvo in bo sestavil edinstveno vlado. S tem aktom je prenehala funkcija Narodnega Veča kot vrhovne suverene oblasti države SHS na teritoriju bivše Avstrije-Ogrske, S sestavo ministrstva bo prenehala todi administrativna funkcija Narodnega Veča, ki jo bo vodilo predsedstvo Narodnega Veča v sporazumu s srbsko vlado. Z dne 1. decembra 1918 tvori celokupni naš narod slovensko-hrvatsko-srb-sko edinstveno državo pod regentstvom »fegovega kraljevega veličanstva prestolonaslednika Aleksandra. V Belgradu, 3. decembra 1918. Za predsedstvo Narodnega Veča: Dr. A. Pavelič, 1. r. Svetozar Pribičevič 1. r. General Pešič 1. r. • » * m Stare Srbije ni več, ni več slovenskega, hrvatskega in srbskega ozemlja, ampak danes imamo čisto novo slovensko-hrvatsko-srbsko edinstveno državno obliko, katero je tako adresa odposlancev Narodnega Veča, kakor tudi prestolonaslednik Aleksander v svojem prestol-»cm odgovoru označil pod imenom Jugoslavija, In ta edinstvena Jugoslavija bo obsegala vse dele našega združenega tro-imenega naroda od Soče do Vardarja. Mogoče bo že jutri sestavljeno skupno ministrstvo za vso našo jugoslovansko državo, ki bo skupaj z regentom pisalo naši skupni svobodni domovini novo bodočnost, Konstituanta bo pa seveda definitivno določila konečno obliko vladavine. Jasno je, da mora biti naša državna ustava osnovana — v smislu odločnih zahtev našega ljudstva, ki hoče najširšega soodločevanja pri vladi in določanju usode svoji državi — na najširšem demokratičnem in parlamentarnem temelju. Država namreč, ki je bila osnovana v boju za svobodo in demokracijo, more obstati le na teh dveh temeljih. Kdor bi hotel izpodmakniti to dvoje ter omejevati komaj s krvjo odkupljeno svobodo in gaziti demokracijo, ruši temelje svobodne domovine. 1. december 1918 jc zgodovinski dan. Tega dne je združitev v enotno novo jugoslovansko državo postala dejstvo. In tako stopimo Jugoslovani združeni pred mirovni kongres, ki se sestane v Versaillesu dne 21. decembra, kjer bomo branili svoja prava, svojo neodvisnost in nedotakljivost ozemlja, kjer prebivajo Jugoslovani; branili predvsem proti nenasitnemu itali janskemu imperializmu, ki nam hoče iztrgati najlepše dele. Regent Aleksander odpotuje v Pariz, da se tam sestane z Wilsonom in drugimi državniki entente. Zedinjenje je bilo nujno potrebno, ker čas hiti in stojimo pred važnimi dogodki. Izvršiti se je moralo, da nas dogodki ne prehite. Wilšon pride v Evropo in obišče še pred konferenco Rim. Ni nobenega dvoma, da bo jugoslovansko vprašanje stalo pri razgovorih v Rimu v ospredju. S proglasom skupne jugoslovanske države in sestavo skupnega ministrstva preneha funkcija Narodnega Veča kot vrhovne državne oblasti za bivše avstrijsko-ogrsko ozemlje. Le predsedstvo Narodnega Veča bo vodilo dalje administrativne posle v sporazumu s srbsko vlado, dokler se ne sestane konstituanta. Predsednik dr. Korošec ostane v ta namen v Belgradu. Istotako ostanejo na svojih mestih dosedanje .pokrajinske narodne vlade, dokler se ne določi definitivno oblika države. Sploh pa bo enotna-nova država kljub centralističnemu sistemu osigurala posameznim delom avtonomijo. Imamo Jugoslavijo pod regentom Aleksandrom. Dolžnost vseh je, da delamo v prospeh naše skupne nove države, katero najiskreneje pozdravljamo, po načelih pravične in široke demokracije! Jugoslavija. Pašič pride t nedeljo v Belgrad. Belgrad, 6. decembra. V Belgradu so sedaj sledeči srbski ministri: Stojan Protič, finančni minister in namestnik ministra zunanjih zadev: Liuba Jovanovič, notranji minister; dr. Momčilo Ninčič, minister javnih del; general Kašič, vojni minister; Marko Juričič, justični minister. Ministrski predsednik Pašič pride v soboto v Sarajevo, pojutranjem, v nedeljo pa v Belgrad. S Pašičem potujejo načelniki strank in večina poslancev skupščine. Dr. Trumbič v Ženevi. Ženeva, 4. decembra. Jugoslavanska agencija javlja: Včeraj je došcl sem dr. Trumbič s člani jugoslovanskega odbora. Konferi-rali so s Pašičem in poslanci srbskih strank, (Medtem je Pašič že odšel v Dubrovnik. Op. por.) Ženeva, 6. decembra. Dr. Trumbič s člani ■Jugoslovanskega odbora je prišel včeraj semkaj. Delegati Jugoslovanskega odbora so se pričeli pogajati s poslanci srbskih strank. Odhod delegatov iz Belgrada. Belgrad, 6. dec. Delegati se bodo jutri zjutraj s posebnim vlakom odpeljali v Zagreb, kamor prispejo ob 4. uri 26 minut popoldne. V Belgradu ostanejo predsednik dr. Korošec, dr. Sunarič in dr. Šimrak s svojo pisarno. Bosenski delegati potujejo domov. Belgrad, 6. decembra. Bosenski delegati -Narodnega veča odpotujejo jutri iz Belgrada preko Broda v Sarajevo. Črnogorski metropolit kralju Petru. Belgrad, (i. decembra. Črnogorski metropolit Mitrofan je poslal kralju Petru sledeči pozdrav: V historičnem času našega u jod in je-nja z bratsko Srbijo pod močnim žezlom Vašega Veličanstva poln sreče in veselja od svoje strani in od podrejene mi duhovščine najsrčnejše častitam in prosim Vsemogočnega, cla Vas in Vaše vzvišeno delo poživi Bog še veliko let. Pritisk entente na Italijo, ženeva. (5. decembra. Prihodnja konferenca državnikov entente se vrši 17. decembra v Parizu. Mislijo, da ho do tega roka mogoče najti modus vivendi v italijansko-jugoslovan-skem sporu. Odločen nastop srbskih državnikov, posebno pa princa Aleksandra v tem vprašanju, je spodbudilo entento, da je Italijo prisilila, da zavzame zmerno stališče v tem sporu. Francoski list na Reki. Reka, 6. dec. Te dni bo izšla prva številka francoskega lista »L'Echo Adriati-que«. Urednik lista je Francoz, toda zastopal bo naše jugoslovanske interese Tiskal se bo list v umetniški tiskarni »Mi-riam«, hiša dobrega tiska. Financirala bo list Hrvaška banka za Primorje. Francoski častniki in sam francoski admiral hodi v tiskarno »Miriam« in pospešuje podjetje. Dubrovnik, Reko in Kotor zasedejo srbske in francoske čete. Ženeva, 0. decembra. »Tempsu« poročajo. da je vrhovno jx>veljstvo ententinih čet določilo, da morajo tvoriti posadke v Dubrovniku, na Reki in v Kotoru na polovico francoske, na plovico srbske čete. Nasllstva Italijanov na Reki. Bakar, 6. decembra. Nasilstva Italijanov na Peki šc vedno trajajo. Z Reko ne sme nobeden odpotovati brez dovoljenja italijanskih vojaških oblasti in italijanskega narodnega sveta. Potnike iz agroba zapirajo. Internacije so na dnevnem redu. Boljševiki v Zagrebu. Zagreb, 7. decembra, Konstatiralo sc je, da so včeraj vojaki, ki so uprizorili izgrede na Jelačičevem trgu, bili večji del pijani. Dobili so vino in cigarete od nepoznanih oseb. Preiskava je dognala, da so nameravali oropati privatne hiše in trgovine. Kdo so krivci zagrebških izgredov? Zagreb, 7. decembra. V zvezi z včerajšnjimi dogodki so pripeljali pred predsedni-štvo Narodnega veča in zaslišali dr. Aleksandra Horvata, dr. Ivico F r a n k a in urednika bivše -Hrvatske- Zvonimira Vuke-liča. V Zagrebu mir. Zagreb, (i. decembra. (Lj. k. u.) Ponoči se inir in red nista kalila. Danes ima mesto zopet popolnoma normalno lice. Radičevo glasilo ustavljeno. Zagreb, 7. dccembra. Poverjenik za javno I varnost v Zagrebu dr. Angjelinovič je ustavil glasilo Radičeve seljaške stranke Dom«. Radtč v Pragi. Praga, 0. decembra. Poslanec Radič je do. šel v Prago. V »Narodnih Listih« jo podal izjavo, da ni v nikaki zvezi z vojaškim kom-plotom na Hrvatskem. Jugoslovanska akade-mična omladina v Pragi ga jo pozvala, naj so umakne iz javnega življenja na Hrvatskem. Spopadi med Hrvati in Lahi na Hvaru. Split, 6. dec. Na otoku Hvaru je prišlo do spopada med italijanskimi četami in domačim prebivalstvom. Trije so ranjeni eden Italijan je mrtev. Proglašen je preki sod. Plovba med Reko in Trstom. Bakar, 6. decembra. Ladje bodo pričele pluti h kapitani italijansko narodnosti. Posadko so vzeli iz naše vojno mornarice. To volja za plovba Reka—Trst. Italijani proslavljajo 30. dan okupacije. Zagreb, 6. decembra. Tukajšna radio-telegrafična postaja jo prejela danes vest »Agenzie Štefani«, da je v Trstu na svečani način proslavljen 30. (lan italijanske okupacije. Te svečanosti so se udeležili zastopniki vseh mest iz Istre in mesta Reko. Dovoz žita in drugih živil v Trst je znatno dvignil moralno in materijalno stanje prebivalstva. Lahi hočejo naše kraje obdržati? Reka, 6. decembra. »Corriere della sera« piše, cla drže Italijani našo kraje, zasedene na temelju prava krvi, zgodovino, kulture, geografije in prava zmagovalca. 5700 ton žita za Dalmacijo. Belgrad, 6. decembra. Iz Soluna so pripeljali na Reko 5700 ton žita za srbsko vojsko. Vrhovno poveljstvo srbske vojske ie sklenilo, da se to žito z Reke prepelje v Dalmacijo in razdeli med tamošnje stradajoče prebivalstvo. Mažari proglasili preki sod v Medmurju- Varaždin, 6. decembra. Poverjenik mažarske vlade je poslal danes odboru Narodnega veča v Varaždinu brzojavko, v kateri sporoča, cla je za Medmurje proglašen preki sod, in sicer zato, ker je v nevarnosti železniška proga Fragersko-Velika Kaniža. Izza ilobe starih avstrijskih vojaških nasil-stev. * Zaqreb, (i. decembra. Objavljen je spis bivšega avstrijsko-ogiskoga vojnega poveljnika v Zagrebu generala Scheuera, naslovljen na bana, v katerem sc zahteva omejitev osebne svobode sumljivih osob dr. Lorkovičo. Toneta Schlegla, urednika »Agramer Tagblnt ta«, književnika Ljube Bable-Gjalskega, dr. Magdiča, župana \ Varnždinu, in kanonika Rroze v Ogulinu. Obrtne zadeve. Pred nekaj dnevi so imeli obrtniki sestanek v vUnionu«. Tega zelo važnega sestanka se je udeležil tudi poverjenik za javna dela in obrt g. mg. V. Remec. Na sestanku se je raziuotrivalo o tem, kako občutno je bil v tej vojni prizadet ravno obrtni stan. Večina obrtnikov je bilo mobiliziranih dočim je obrt sama propadala, ker ni bilo dobiti ne pomočnikov, ne surovin. V več slučajih je vojaštvo okupiralo obrtne delavnice, orodje jc izginilo ali se pokvarilo, večkrat brez vse odškodnine, ali pa za bagatelne zneske. Vojaške oblasti ne le, da niso vpošte-vale naših slovenskih obrtnikov, da bi naročale pri njih svoje potrebščine, v kolikor niso tc same izvrševale. Narobe, večino naših ljudi so vojaške oblasti pošiljale v strelne jarke ali drugam, dočira so se obrtniki nemške in mažarske narodnosti uporabljali v varnem zaledju v vojaških delavnicah, ali pa so jih kar oproščali ter jim preskrbeli vojaške dobave. Marsikak naš mož nam je za vedno izginil. Sedaj je vojna končana, obrtniki se vračalo; a strah jih obdaja, ko nimajo nc orodja, ne surovin, ne strojev, nc pomočnikov, nc učencev, nc denarja. Pričela se je demobiliza-cija. V prejšnjem vojnem zaledju sc nahajajo ve ika skladišča surovin, nahajajo se vojaške delavnice z raznimi stroji, orodjem in surovinami. Kam je namenjeno vse to? Gotovo obrtniki vseh vrst opravičeno zase reklamirajo vse to. 1 ri splošni zmešnjavi prvih dni je sicer marsikaj izginilo ali pa so neupravičeni ljudje prodajali gotovim elementom, da si zopet polnijo neupravičeno svoje žepe. Stara birokra-ška Avstrija je izginila s površja za vedno, za njo gotovo nc žalujejo slovenski obrtniki, napram kojim se je nemška persekucija uveljavljala v polni meri. Odprta nam je pot v lepo bodočnost. Četudi nas je ta preobrat našel popolnoma nepripravljene in desorganizirane, še ne smemo obupati. Treba nam je intenzivnega, neumornega dela. Potrebna nam je edinost, izobrazba itd. Naša bodoča vlada pa se mora zavedati, da nas mora v vsem podpirati. Gre se za industrializacijo cele Jugoslavije. Vlada sc mora zavedati, da v tem tiči gospodarsko blagostanje nove države. Iz malih obrti naj zrastejo veleobrti in industrija, in ako ta uspeva, uspeva gotovo tudi trgovina. Le vlada nam zamore pomagati, da se uveljavijo vse naše težnje. Treba nam je izpopolnitve obrtnega šolstva, napraviti je treba nov modern obrtni red. Delavsko vprašanje sc mora rešiti na način, da bodo le-ti zadovoljni ter da se ne bodo tru-moma izseljevali v tujino. Treba je reformacije trgovske in obrtne zbornice, obrtnega pospeševalnega urada. Najvažnejše pa je, da se trgovske in carinske pogodbe naprarti" drugim državam uve-ljav ijo na način, da dobimo potrebnih suroviu. Naše vodne sile se morajo čim preje izkoristiti ter zajamčiti, da ne pridejo tujccrn v roke. Premogokopi se morajo podržaviti. Ogromno jc torej delo, ki nas še čaka. Ne smejo ua obrtniki pozabiti, da je pridnost, varčnost in izobrazba prvi pogoj vsakega napredka. To pa zavisi od obrtnikov samih. Kar sc tiče demobilizacijskega materijal-j, 6e je dosedaj sledeče storilo: Pri Narodni vladi SHS se je osnovala posebna demobilizacijska komisija. Na čelu te komisije je g. poverjenik za javna dela in obrt g. ing. V. Remec. Njemu so pritegnjeni razni tehnični uradniki ter obrtniki kot strokovnjaki in cenilci. Blago v skladiščih je raznovrstno. Posebno poglavje tvori les. Zato obstoja poveljništvo za razprodajo lesa pod vodstvom g. viš. svet. Putck-a, pisarna pri g. Toniesu na Dunajski cesti. Les sc oddaja iz raznih skladišč na Brezovici, v Kranju, na Lescah itd., največ v celih vagonih; plačati je treba takoj. Merodajne so vodilne cene, ki so obstojale letos v mesecu avgustu. Drugo blago, ki po kakovosti ni ravno prvovrstno in deloma tudi nc izbrano, kar je obsebi umevno v teh razmerah, in v dolgi vojni nemogoče — sc oddaja po nakazilu g. poverjenika samega ali pa potom raznih referentov. Blago, ki pride po železnici v Ljubljano, se iz celih vajfonov na dražbi proda na licu mesta. Čas prodaje se v časopisju sporoči. Blago, ki ga rabijo manjši obrtniki, jc prijaviti obrtno-pospeševalnemu uradu v Ljubljani, od koder se bo po možnosti nakazalo. Nekaj blaga se jc prodalo večjim trgovcem v Ljubljani s pristavkom, da imajo primeren zaslužek in morajo prodajne cene imeti označene. Nekaj blaga aobijo železnice in druge vojaške in javne korporacije. Vozila prodaja posebna za to poverjena komisija. Tudi sc že prične s prodajo raznih barak potom javne dražbe. Lokalni faktorji po deželi pa razprodajajo v krajih se nahajajoče stvari, v kolikor so od centrale pooblaščeni. Blaga jc sicer bilo precej, a obžalovanja vredno je, da so si ga gotovi ljudje nekaj prilastili na nepošten način, kar pa ne bode ostalo skrito. Važno je omeniti tudi to, da je vse to blago namenjeno za celokupno državo. Vsled tega na posameznika ne more odpasti bogsiga-vedi koliko. Omeniti je tudi, da se stroji vseh vrst načelno za enkrat nc oddajajo, ker jih je treba odbrati in pregledati. Da bi sc z vsem tem blagom zadostilo splošnim potrebam, da se obratovanje postavi v pravi tir, o tem sploh ni govora in bode potreba čim preje si zagotoviti gotove vire za nakup vsaj n^jpotrebnej- iih snovij. Čc sc ic pa komu zgodila krivica, naj pa malo potrpi, kajti spričo tolikih zmed, vsaj prvih dni, ni bil mogoč popoln red. Na sestanku se je izvolilo nekaj zaupni-kov-obrtnikov, ki se pritegnejo demobilizacij-skenin delovanju. Staroslovenski obredni Jezik. Kakor blisk se jo raznesla zanimiva vest med svet. da so naši zbrani Škofje sklenili, naprositi apostolsko stolieo v Rimu, da dovoli staroslovenski bogoslttžni jezik naši novi jugoslovanski državi. Morebiti bo naši javnosti všeč, če kaj zve, kako je bilo dozdaj s slovenskim titur-gičnim jezikom. V okviru rinisko-katoliške Cerkve so bile do zdaj nastopne liturgije: 1. Rimsko-latiuskl obred in obenem latinski jezik pri sv. maši; to je v vsej zahodni Evropi, in je bilo do zdaj pri vseh Slovencih izključno v rabi. 2. Latinski obred, toda deloma slovanski jezik poleg latinskega pri sv. maši; to je: maša je popolnoma latinska po obredu in jeziku, le oni deli, ki se pri peti slovesni maši pojo se takrat, kadar se maša poje, po tihem latinskem recitiranju poje na glas v hrvaškem (sedanjem) jeziku: n. pr. glo-ria, evangelij, Čredo, in ljudstvo pojoč odgovarja kakor strežnik v hrvatskem jeziku. To je takozvani š č a v e t, kakor nekako porogljivo nazivajo Italijani v Istri ta obred. V rabi jo v nekaterih krajih v Istri. V Bosni je star privilegij, da se le 'berilo (lekcija) in evangelij pojeta hrvatsko, potem ko ju je niašnik najpoprej natihoma latinski bral. 3. Latinski obred in staroslovenski jezik skoz eelo sveto mašo izključno. To je v navadi v nekaterih krajih škofije Krk (dr. Mahniča) in drugih po Dalmaciji. Obred je popolnoma naš latinski tako da okrog stoječi ne opazijo nobene razlike od naše latinske maše; če pa poslušajo jezik, v katerem se ta maša bere, opazijo, da je vse staroslovenščina. Duhovniki, ki tako mašujejo, se imenujejo »glago-ljaši«, ker je staroslovenščina pisana v gla-golici. Ta glagolica se pa zelo, zelo težko čita, ln to je največja težava pri toni obredu. Dr. Mahnič sam je izjavil, da se je prvi dve leti, odkar so je jel učiti glagolice, komaj naučil počasi po črkah sv. mašo brati in da je njegova maša tako trajala do dve uri. Glagolica je namreč stnroja od cirilice in ima zelo komplicirane oblike, in sicer dve različni obliki črk: ena je okroglasta, druga voglata. Za nas pride po sklepu naših kofov ta obred v poštev. A mi bi potemtakem postali nglagoljaši«. Kakor smo navdušeni vsi brez dvoma za to, vendar bi bilo dobro, obenem zaprositi sveto stolieo, da dovoli mesto glagolice — cirilico ali celo latinico, drugače se starejši gospodje nikdar ne bodo mogli naučiti sv. maše brati, ako bi ostala glagolica, ki je gotovo za naš čas zastarela. 4. Ne latinski, temveč vzhodni obred in slovanski jezik: ta obred imajo vsi unij a ti, to je oni katoličani vzhodnega obreda, ki so se združili s katoliško Cerkvijo. To so n. pr. uni.jati na Hrvatskem, ki imajo svojega škofa v Križevcih; nadalje pripadajo sem Rusini (z nadškofom Ščeptickim), kar jih je združenih z Rimom. Vzhodni obred sv. rnaše je pa dokaj različen in daljši od našega obreda, tako n. pr. pri povzdigovanju duhovnik ne povzdigne sv. hostije, temveč se z njo obrne proti ljudstvu; tudi niašnik ne poklekne, temveč se pripogne z zgornjim životom in z glavo ter dotakne pri tem z roko prstov na nogi. 5. Razkolniki rabijo različne obrede in različne vzhodne jezike: armenski, grški, ruski, srbski, sirski, koptski itd. Pomniti je, da je papež Leon XIII. opeto-vano izjavil, da, ako se povrnejo razkolniki v naročje katoliške Cerkve in priznajo prvenstvo papeževo, jim ostane njih obred in jezik popolnoma nedotaknjen. E. Rakovec, župnik. ' Iz Češke. Dunaj, 6. decembra. (Lj. k. u., KB.) Večerni listi poročajo: Opoldne se je raznesla govorica, da so Čehoslovaki zasedli mesto Liberce. Nekateri privatni zavodi so baje o tem prejeli brzojavke. Uradna mesta, drž. urad za zunnaje stvari ter vojni državni urad niso dobili o tem nobenih uradnih poročil. Line, 6. decembra. (Lj. k. u., KB.) Davi je prišla deputacija iz Kaplic k provizorični deželni vladi Gornje Avstrijske v Lincu in je poročala, da se je pogajala s poveljnikom ondotnih čehoslovaskih čet o sklepu premirja. Poveljnik čehoslovaskih čet je izjavil, da hoče ustaviti sovražnosti, ako se s tem strinja provizorična deželna vlada Gornje Avstrijske in ako se hočejo pogajati nadalje udeležene vlade. Samo s tem pogojem je čehoslovaški poveljnik voljan, umakniti svoje čete iz južne Češke. Provizorična vlada Gornje Avstrijske ie sprejela te pogoje za premirje. Čehoslovaki zasedli Liberce. Praga, 5. decembra. (Lj. k. u,) »Narodni Listy« poročajo: Ob dveh popoldne smo prejeli vest, da so češko-slovaške čete včeraj zasedle Liberce. Uradno potrdilo te vesti doslej še ni dospelo. čehoslovaki v Trenčinu. Praga, G. decembra. (Lj. k. u.) »Narodnim Listom« poročajo iz Trenčina od 5. t. m.: Med navdušenjem slovaškega prebivalstva je dospelo danes semkaj 600 čeških vojakov. Prevzeli so takoj upravo komitata in raznih uradov. Ameriški transporti živeža za čehoslovaško državo. Praga, 6. dec. Iz Francije poročajo, da so prispeli v Bordeaux veliki ameriški transporti Siveža in tkanin za čehoslovaško republiko. V kratkem pride v Prago odposlanstvo ameriških čet, ki bo določilo nadaljnje modalitete o gospodarskih odnošajih med Ameriko in čehoslovaško republiko. , Ententa. Diplomatje entente. Pariš, 5. dec. (Lj. k. u., KB.) »Agence Havas poroča: Clemencau, Orlando, Sonnino in lord Derby so' snoči dospeli iz Londona. Orlando in Sonnino sta nadaljevala svojo pot > Italijo. Ameriški senat. Washington, 5. decembra. (Lj. k. u., KB.) Senat je pričel splošno debato o 14 točkah Wilsonovih. Republikanski senator je zahteval, naj predsednik javno razpravlja o svojih načelih, ki dopuščajo različno razlago. Rekel je, naj predsednik nikakor ne stavi radikalnih predlogov, dokler nima zagotovila, da jih bo narod tudi sprejel. Drug republikanec je izvajal, da zveza narodov nikakor ne sme biti nadrejena vlada, ki bi se vmešavala v notranje razmere narodov; pač pa naj bi bila svetovno razsodišče za rešitev mednarodnih spornih vprašanj. Wilson na potu v Evropo. Amsterdam, 4. decembra. (Lj. k. u., KB.) Kakor poroča nizozemski tiskovni urad »Radio« iz Amerike, je bilo odpotovanje Wil-sona iz Newyorka jako slovesno. V njegovem spremstvu so francoski in italijanski poslanec ter belgijski poslaftik z rodbinami. Brodovje Zedinjenih držav bo spremljalo parnik »Georg Washington« proti Franciij. \Vilson in Viljem. Amsterdam, 6. dec. Iz Londona poročajo, da nasprotuje Wilson zahtevi, naj se izroči cesar Viljem. Wilson zastopa mišljenje, da se mora tudi Nemčija sprejeti v zvezo narodov. Vojni stroški Amerike. Newyork,' 5. decembra. (Lj. k. u. Router-jev urad.) Letno poročilo tajnika državnega zakladnega urada ceni ameriške vojne stroške v 15. mesecih, odkar jo Amerika stopila v vojsko do 30. jun. 1918, no 13,222.000 dolarjev. Belgijski kralj in kraljica v Parizu. Pariz, 5. dec. (Lj. k. u. Agence Havas ) Belgijski kralj in kraljica sta dospela danes popoldne semkaj. Na kolodvoru sta ju pozdravila predsednik Poincarč in ministrski predsednik Clemenceau z ostalimi člani ministrstva. Na potu proti ministrstvu za zunanje stvari, kjer bodo gostje stanovali, so tvorile čete posadke špalir. Nepregledna množica je prirejala kraljevski dvojici živahne ovacije. Mesto je v zastavah. Anglija. London, 5. dec. (Lj. k. u.) K. u.) Bivši liberalni minister Runciman je v nekem volilnem govoru dejal, da so mu ne zdi izključeno, da so po popolni demobilizaciji armade še enkrat vrše volitve, in sicer na podstavi popolnega volilnega imenika. Izjavil je: No verjamem, da bo parlament posloval daljšo dobo. Ameriške izgube vsled nemških podmornikov. Washington, 4. decembra. (Lj. k. u., KB. — Reuter.) Državni tajnik Lansing poživlja ameriške državljane, naj tekom 30 dni prijavijo izgube, ki so jih utrpeli po nemških podvodnikih pred vojno napovedjo. Po izbruhu vojne ie Amerika po uradnih podatkih izgubila vsled napadov nemških podmornikov 145 osebnih in 175 drugih trgovskih ladij. Živila za Evropo iz Amerike. Washington, 4. dec. (Lj. k. u., KB.) Kakor poroča Reuterjev urad, se tukaj naznaaja, da je ponoči po podpisu pogodbe za premirje od-plulo v Evropo nekaj ladij z 20.000 tonami živil za severno Francijo, Belgijo in Avstrijo. NemSka Avstrija. Dunaj, 6. decembra. (Lj. k. u., KB.) Državni tajnik za zunanje stvari je dne 3. t. m. vladama čehoslovaške in jugoslovanske države predlagal s posredovanjem njunih diplo-matičnih zastopnikov, naj se ustanovi razsodišče. Utemeljujoč ta svoj pfedlog, je v obeh enakih notah navedel konflikte, ki so se v zadnji dobi pripetili na jezikovnih mejah; v več prizorih je prišlo že do krvavih spopadov. Tudi gospodarska vprašanja so privedla resne konflikte; je velika nevarnost, da gospodarski boji med narodi povzročijo največjo bedo v velikih mestih in •industrijskih krajin. Dosedaj so odpovedale vse metodo, kako bi se rešila sporna vprašanja. Radi tega predlaga Nemška Avstrija obmejnim vladam, naj sklenejo začasno pogodbo, v kateri bi se narodom zajamčilo mirno življenje, dokler se ne uveljavi svetovni mir. Notama je priložen načrt take pogodbe. Nemško - avstrijska republika je pripravljena, pričeti pogajanja že prihodnji teden, morda 9. t. m. Naposled proti državni tajnik, naj vladi premotrita ta njegov načrt in naj ga obvestita brzojavno, Skupščina Nemške Avstrije. Dunaj, 5. decembra. (Lj. kor. ur. —" Narodna skupščina.) Ko so prešli na dnevni red, je obrazložil državni tajnik za promet Jukel sedanje stanje glede preskrbovanja nemško-avstrijskih državnih železnic s premogom in konstatiral, da manjka ob vsakdanji potrebi 4000 ton pribiižno 3000 ton, ki jih bo treba pripeljati iz inozemstva. Poslanec Teufel očita velikim strankam, da so opravila nove države prevzeli prekasno; na ta način so izvozili velike vrednote in veliko množino živil v druge narodne države. Govornik se pritožuje, da je še danes v državnih uradih mnogo vodilnih uradnikov, ki ne razumejo novega časa, in zahteva, naj se z vpokojitvami teh birokratov napravi prostor mladim zmožnim uradnikom. Poslanec Schiirff priznava delovanje državnega sveta, kateremu se je treba zahvalili za redno upravo. Poslanec Hock nasprotuje avtonomističnemu stremljenju posameznih kronovin, ki jih mora obžalovati ne samo kot Dunajčan, temveč tudi kot nemški Avstrijec. Poslanec Seitz se obrača proti poslancu Teuflu, ki mu očita, da pripada onim strankam stare državne zbornice, ki so su-flirali Stiirgkhu in Seidierju. Glede vojaškega razsula izjavlja govornik, da obstoji sum, da se ni izvršil na fronti, marveč da je bil diplo-matično pripravljen v zaledju. Češka politika zaprtja je naperjena v prvi vrsti proti nemškemu proletarijatu. Glede državnega posojila izvaja govornik: Mirno moremo reči, da ,je v splošnem in zlasti v interesu imoviHh slojev, da dovoli državi potrehna sredstva, ki naj preprečijo lakoto in uboštvo med delavci. Vojni državni tajnik Maier odvrača očitanje, da ni razumel, o pravem času prevesti uporabne ostar^e stare armade v novo dobo. Trudil da se je zadosti. Uspeh je bil jalov. V obče smo dosegli potrebno varnost. Sedaj se prizadevamo, da bo v prihodnjosti še bolje. Z narodno obrambo ne bomo mogli ničesar osvojiti. Preverjen sem, da nimamo za to danes niti časa niti moči. Poslanec Schopfer izjavlja v imenu krščansko-socialne zveze, da nodo podpirali ogrožena ozemlja na vso moč. Državni kancler dr. Renner naglasa, da nekatera današnja izvajanja niso bila primerna naši resni dobi. Po govoru državnega kanc- lerja se je spreiela resolucija, kjer se zahvaljujejo Nemcem, borečim sc za narodno eksistenco. Prosijo se, naj vzdrže, dokler ne bo svetovni kongres tudi Nemcem zajamčil pravice narodne svobode in ujedinjenja. — Nato so sprejeli predloge dnevnega reda, med njimi tudi zakon o državljanstvu orez predloga poslanca Kemetterja, ki je zahteval za pravico nemško - avstrijskega državljanstva priznavo nemškega naroda. — Prihodnja seja se bo naznanila pismenim potom. NemSko-štajerskl dežolni zastop. Gradec, 6. decembra. (Lj. k. u.) V današnji soji so razpravljali provizorni deželni zastopniki o novem deželnem redu in ga sprejeli. Po dokončanem kratkem dnevnem redu jo opozarjal poslanec NVastian na dejstvo, da je generalno ravnateljstvo južne železnico na zahtevo jugoslovanske vlade odstranilo iz jezikovno mešanih delov Štajerske vodilne nemške uradnike in jih nadomestilo z jugoslovanskimi zaupniki. Generalno ravnateljstvo jo razen tega razširilo območje južnega inšpektorata iz Ljubljane črez Maribor do Radgone. To ravnanje nikakor ne moro ostati brez ugovora, kor v bistvenih točkah krši med južno železnico in jugoslovansko vlado sklenjene dogovore, ki so bili pozneje sprejeti tudi v pogodbo, sklenjeno med nemško-avstrijsko in jugoslovansko vlado. Ravnateljstvo južne železnico bi se bilo pred odločitvijo moralo sporazumeti ali z nemško-avstrijsko ali pa s štajersko deželno vlado. Govornik je deželnega glavarja vprašal, kaj namerava storiti, da se enostransko ravnanje južnožclozniške družbe zavrne, kakor zasluži. —- Dežolni glavar dr. pl. Kaan je odgovoril, da so je dežolna vlada s to stvarjo žo bavila in da pošlje vlada že danes noto. ki jo žo sestavljajo, državnemu uradu za promet. V tej noti vlada nujno prosi, naj se proti generalnemu ravnateljstvu južnožclozniške družbe nemudoma store primerni koraki, da se uveljavijo določila pogodbe z dno 6. novembra t. 1., na katere se nanaša pritožba. Koncem seje je deželni glavar začasni deželni zbor odgodil in poslance naprosil, naj v dobi pičlega prehranjevanja prebivalstvu pomagajo z nasvetom, dejanjem in store vse, da ostane njegovo zaupanje v deželno upravo trdno. Deželna vlada in poverjeniki, katerim je izročena pažnja na vse, kar se tiče gospodarstva in prebrane, bodo storili vse, da odpravijo težkoče v nadaljnjem preskrbovanju z živili in zlasti kuriva ter da so zagotovi zadostna preskrba. Nato jo deželni glavar proglasil, da je začasni deželni zbor odgoden. Francozi na Tirolskem. Inomost, 6. dec. (Lj. k. u.) Snoči je semkaj prispelo več francoskih častnikov, da, kakor so govori, pripravljajo stanovališčač. Proti večeru so se v avtomobilih odpeljali v Sclnvaz, kjer se nahaja nekaj francoskih čet. Maiari. Mažari se hočejo rešiti. Reka, 6. decembra. »Secolo« poroča iz Curlha, da bodo Mažari vso storili, samo da ohranijo celokupnost svojo države. V tem smislu so brzojavili angleškemu kralju in nizozemski kraljici. O Rumunih so razširili vest, da žolijo ostati z Mažari. Rosnica pa je, da so Rumuni že zasedli del Ogrske. Mažari in Slovaki. Budimpešta, 5. decembra. (Li. k. u., KB.) Ogrski kor. urad poroča: Narodnostni minister Jaszi je danes sprejel odposlanstvo sveta vzhodnih Poljakov na Ogrskem, ki je ministru izjavilo, da svet želi imeti samostojno republiko Gorenjo Ogrsko. Odposlanstvo je poudarjalo, da slovaški narod kot tak nikakor noče priti pod češko gospodstvo. Nova nemška republika na Ogrskem. Dunaj, 6. decembra. »Viden« poroča: 309 občin županij Vosony, Sopronj, Vas in Požun je ustanovilo samostojno republiko, ki so ne bo pridružila Nemški Avstriji in ostane nevtralna, dokler se definitivno ile reši vprašanje eksistence. O tem so obvestili ministra za narodnosti Oskarja Jaszyja. Nemčija. Vojaški in delavski sveti se morajo razpustiti. Duna], 6. decembra. »Abend« poroča iz Berlina: Ententa je naslovila na Nemško vlado noto, ki nosi znake ultimata. V tej noti zahteva, da se odstranijo vsi delavski in vojaški sveti. Ako odbije to zahtevo, bo ententa ne samo preprečila dovoz živeža, ampak grozi tudi z okupacijo Berlina. Nemška mornarica bo internirana več let. Berlin, 6. decembra. (Lj. k. u.) Glasom vesti z Nizozemskega namerava angleška vlada pri mirovnih pogajanjih zahtevati, da ostani nemško brodovje več let internirano v zveznih deželah. Anglija hoče s tem preprečiti, da bi Nemčija mogla še kdaj doseči veljavo kot vojaška sila. Ententa bo zahtevala, da se izroče voditelji nemških boljševikov. Berlin, 6. dec. Nemški posl. Lendcrt ie izjavil, da je zvedel od zanesljive strani, da bo zahtevala ententa izročitev nemških boliševi-kov Liebknechta, Roze Luxcmburg, Kautskyja in Eisnerja. Ako bo državni zbor protipostav-no razpuščen, potem se more z vso gotovostjo računati, da bodo ententne čete še bolj globoko prodrle v Nemčijo. Viljem. Amsterdam, 5. doc. (Lj. k. u. K. u.) Kakor poroča Reuterjev urad, javlja »Daily Mirror« iz Amcrongena, da so jo bivši nemški ccsar izjavil, da 110 more podati nikakšne izjave, kor mu groze z obtožbami zaradi zločinov in kor mora zaradi tega počakati, da sc mu le obtožbe naznanijo. Razen toga da mora kot zasebnik in kot državljan, napram sedanji Nemški republiki biti loji.len in da že. zaradi toga ne more podati nikakšnih izjav, ki bi nemara kompromitirale koga drugega. Odpoved nemškega prestolonaslednika. Berlin, 5. dec. (Lj. k. u.) Wolffov urad ,joroča: Listina, v kateri se bivši nemški p.<3. stolonaslednik odpoveduje pravicam do pruske kraljeve in do nemško cesarske krone, je dospela v Berlin. Glasi se tako-le: »S tem se izrecno in končno veljavno odpovedujem vsem pravicam do pruske kraljeve in do cesarske krone, ki bi mi šle bodisi na podstavi odpo-vodi prestolu, podani od Njegovega Veličanstva cesarja in kralja, bodisi iz kateregakoli drugega pravnega razloga,- Kot listino z naj-višelastnim podpisom izdal v Wieringenu dne 1. decembra 1918. Viljem, . L Nedolžni nemški cesarjevič. Amsterdam, 5. dec. (Lj. k. u., KB.) Pe Reuterjevi brzojavki iz New Yorka se je tukajšnji poročevalec brzojavne agenture Associated Press v ponedeljek razgovarjal z bivšim nemškim prestolonaslednikom, in ta je rekel med drugim, da se ni odrekel ničemur in da ni podpisal nobenega dokumenta. Toda, ako bi nemški narod sklenil po ameriškem ali francoskem zgledu, bi bil popolnoma zadovoljen s stanom preprostega nemškega državljana. Rad bi storil vse, kar je v interesu njegove domovine. -- Na vprašanje, kaj smatra za odločilni preobrat te vojne, je rekel prestolonaslednik, da je po njegovem uver-jenju Nemčija izgubila vojno začetkom oktobra 1911. Po njegovem mnenju položaj Nemčije ne bi bil brezupen po bitki pri Marni, ki je Nemčija ne bi bila izgubila, ako ne bi postali načelniki generalnih štabov nervozni. Skušal je takrat pregovoriti generalni štab, da poda mirovno ponudbo, ako tudi za velike žrtve. Pripravljen je bil celo, odstopiti Alza-cijo-Loreno. Odgovorili so mu, naj se bavi s svojimi stvarmi in naj se omeji na poveljevanje svoje armade. Nasproti vsem v inozemstvu razširjenim vestem izjavlja, cla nikdar ni želel vojne in da je smatral trenutek za zelo neugoden. Od vsega začetka je bil uverjen, da se bo Anglija udeležila vojne. Toda princ Heinrich in drugi člani družine Hohenzollern-cev so mislili drugače. Prestolonaslednik je ozlovoljeno govoril o delovanju generalnega štaba, ki je po njegovi sodbi odgovoren za več pomot. Izjavil je nadalje, da je bil Ludendorff glavni hujskač nemške vojne politike in da je bil Hindenburg le po imenu vrhovni načelnik. Ludendorff in njegov štab sta neprestano podcenjevala sovražnika in nisti nikoli verjela, da Amerika v resnici pošlje toliko moštva. Naposled je rekel prestolonaslednik, da občuduje Wilsona, ki bo po njegovem uverjenju nemškemu narodu pripomogel do m pravičnega miru. i Mackensenovih čet ne bodo internirali. Berlin, 5. dec (Lj. k. u., KB.| Nemška komisija za premirje je izposlovala, da se Mackensenova atmadna skupina ne bo internirala. Čete sc povrnejo v domovino deloma po železnici, deloma peš. Več oddelkov je že prestopilo nemško inejo. Razna poroilla. Sv. Oče pozdravlja konec vo{sfee- Rim, 5. dec. (Lj. k. u., KB. — Agenzia Štefanij. »Osservatore Romano priobčuje papeževo okrožnico, v kateri izraia svoje veselje, da je premirje končalo krvoprelilje in uničevanje na morju, na kopnem in v zraku. Papež je uverjen o skorajšniem miru. Likvidacija avstrijskih uradov. Dunaj, 6. decembra. (Lj. k. u., KB.) Včeraj je bilo na čehoslovaškem poslaništvu posvetovanje, ki so mu> prisostvovali čehoslovaški, poljski, ukrajinski in jugoslovanski pooblaščenci. Konferenca je razpravljala o skupnem postopanju po pooblaščencih zastopanih držav v vprašanjih likvidacije . Avstrijski vojni ujetniki v Rusiji. Dunaj, 6. decembra. (Lj. k. u., KB.) Glede vojnih ujetnikov v Sibiriji in v Turkeslanu se opozarja na neskončne težkoče, ki ovirajo vsako pomoč, ker je izključen vsak promet z ujetniki. Ker more pomagati samo inozemstvo, se je nemško - avstrijska vlada obrnila radi povratka ujetnikov do Amerike in do Japonske. Nova španska vlada. Madrid', 5. dec. (Lj. k. u. Agence Havas.) Grof Romanones, ki se je okrog polnoči povrnil iz kraljevske palače, je izjavil, da bo novo ministrstvo jutri priseglo. Ministrstvo bo sestavljeno le iz pristašev Romanonesa. Madrid, 6. dec. (Lj. k. u., KB.) »Agence Havas« poroča: Novo ministrstvo je sestavljeno. Romanones je ministrski predsednik in minister za zunanje stvari. španska bolezen v južni Afriki. Bern, 5. dccembra. (Lj. k. u. K. u.) Generalni guverner Buxton poroča, da jo med belim in črnim prebivalstvom v južni Afriki umrlo doslej čez 50.000 ljudi na španski bolezni. Potres v Chiloju. St. Jago de Chile. 5. dec. (Lj. k. u. Agence Havas) V severnem Chilcju je napravil potres v mestih Copiapo in Vallenar veliko škodo. Tudi v drugih krajih je potres povzro čil opustošenja. Turška mornarica. London, 5. dec. (Lju. k. u.) Reuterjev urad poroča: Admiraliteta naznanja, da je Turčija zaveznicam izročila vso svoje vojne ladjo. Zdaj leže zavarovane v Zlatem rogu. Razno. London, 6. deecmbra. (Lj. k. u., KB.) Kakor poroča Reuterjev urad, je odposlala kitajska vlada nizozemski vladi noto, kjer zahteva odstop nizozemskega poslanika v Pekingu. Med kitajsko vlado in nizozemskim zastopnikom v Bangkoku so razmere jako na pete. (Lj. k, u.,) Po Reuterjevem uradu dozna-vajo »Times«, da je kitajska vlada jela po pritisku zaveznikov zapirati Nemce. Berlin, 6. dec. (Lj. k. u., KB.) Z ozirom na vest o plenitvah v Kolnu je izvedel Wolf-fov urad iz Kolna, da se v Kolnu in v drugih sosednjih mestih dan na dan dogajajo napadi na skladišča živil in oblek. Ti izgredi pa nikakor nimajo onega obsega, kakor trdi ome njena vest. P.olItKne novice. -f 13 shodov priredi prihodnjo nedeljo JDS (bivša liberalna stranka) po Slovenskem. Socijalisti prirejajo vsako nedeljo po 10 sho: dov. Na teh shodih govore tudi poveneniki, ki pripadajo tema strankama. Bližajo se volitve v konstituanto. Stranke se pripravimo in organizirajo za volilni boj, ki bo hud, kakor kažejo vsa znamenja. Nauk? -f Zastopnik Čehoslovaško ropublike pri Narodni vladt SHS v LJubljani. Pri prcdsecl--stvu Narodne vlade SHS v Ljubljani se je /glasil kot zastopnik Cohoslovaško republike stotnik Julij Ilusa. Dnevne novice. — Radi pomanjkanja časopis, znamk odpošiljamo sedaj »Slovenca« nefrankova-nega in plačujemo v Ljubljani odpadli znesek v gotovini. To vedo vsi poštni uradi po deželi, in zato ne smejo pri dostavi lista delati nikakih zaprek, posebno pa nc smejo pobirati kakih pristojbin. Vsak prizadeti naročnik naj opozori poštni urad na to okolnost ali pa nas obvesti o tem. — Naročnina na »Slovenca*- bo znašala pričenši z novim letom za zunanje naročnike 60 kron na leto. To v blagohotno vednost vsem, ki nas tozadevno vprašujejo. Položnice priložimo sredi prihodnjega tedna. — Celjski naročniki ter okolica prejemajo »Slovenca« nekaj dni som po prijaznem posredovanju ondotno tvrdke Goričar in Leskov-fiok, ki prejema vos zavoj skupno kot žolezn. brzovozno blago. Ako bi kdo s tem namenom, ne bir zadovoljen, naj nam izvoli sporočiti. — Aktivnim in rezervnim častnikom. Prihodnji torek ob 8. uri zvečer se vrše v dvorani Mestnega doma volitve članov v častniško aprobativno komisijo za drugo vojno okrožje. Za pripravljalni odsek: podpolkovnik Ivan Dereani. — Za Krekovo kočo spravljajo laški vojaki deske na Ratitovec. — Statistika. V selški iari je bilo vseh za vojsko potrjenih nekaj nad 700. Od teh jih je umrlo, kolikor je dosedaj gotovo, 95: med njimi 24 mož, ki zapuščajo 82 sirot. Pogrešanih 42; od teh se jih bo prav malo vrnilo. 19 jib še ni iz ruskega ujetništva; 9 je ujetih na Laškem, 45 jih ni iz zadnjih bojev na Tirolskem, 5 iz francoskega bojišča. — Vabilo. V svrho sporazumne določitve pasivne obrestne mere sc tem potom vljudno vabijo zastopniki vseh denarnih zavodov v Sloveniji na sestanek, ki se vrši dne 10. dec. ob K4. popoldne v posvetovalnici Mestne hrar.ilnicc ljubljanske v Ljubljlni. — Slovenski Rdeči križ. Bivšemu predsedstvu. in odboru prejšnjega Deželnega in gosnejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko se izreka za njegovo mnogoletno delovanje na poiju prostovoljne bolniške oskrbe in za vzorno gospodarstvo, katerega uspeh se je pokazal pri oddaji na novo društveno vodstvo, najtoplejša zahvala. Istotako se izreka najlepša zahvala vsem gospem in gospodičnam, ki so požrtvovalno stregle bolnikom in ranjencem, ki so krvaveli za osvoboditev naše domovine. — V seji z dne 2. t. m. se je izmed na izrednem občnem zboru dne 27. novembra t. 1, novoizvoljenega odbora konstituiralo novo društveno predsedstvo, in sicer so bili izvoljeni: vladni svetnik in ravnatelj Ivan Šubic za predsednika; kon-zistorijalni svetnik Janez Kalan za I. podpredsednika; ravnatelj Peter vitez Grasselli za II. podpredsednika; gospa Vera dr. Šlaj-merjeva za predsednico; ga. Franja dr. Gre-goričeva za I. podpredsednico; gospa Franja ar. Tavčarjeva za II. podpredsednico. — Skrb za bodočnost naših rezervnikov. Za rezervne častnike so ustanovljeni posebni kurzi. ki jim naj omogočijo vstop v razne panoge državnih služb. Med rezervniki (bivši dijaki itd.) sploh pa je mnogo inteligentnih mož, ki šo nimajo poklica in ki bi si tudi radi zasigurali boljšo bodočnost. Naj bi so na me-rodajnih mestih tudi za te kaj poskrbelo, mogoče s sličnimi pripravljalnimi tečaji. — Občni zbor društva slovenskih profesorjev bč v nedeljo, 15. decembra ob 9. dopoldne na 1. drž. gimnaziji (v risalnici). Dnevni red; Poročila odbornikov; volitev novega odbora 'ii preglednikov. — Vabljeni so vsi člani. Odbor. — Združeni odbor slovenskega ženstva nas piosi obiaviti, da se predlože eventualni računi, ki zadevajo prireditev manifestacije dne 29. oktobra 1918, vsaj do 15. decembra ženskemu odboru, ker se na pozneje predložene račune ne bo več oziralo. — Vsi oni aktivni mornariški vojaški zdravniki, ki so šo niso javili pri Narodni obrambi, zdravstveni referat, dvorec, Ljubljana naj to nemudoma store, ker se nujno rabijo sedaj, ko se bo večje število rezervnih zdravnikov odpustilo iz vojaško službe. — Izredno velike smrtne žrtve v Zagrebu. Umrlo je v Zagrebu od 1. novembra do konca meseca 388 oseb za špansko boleznijo, 249 za pljučnico, 260 za stjšico, vsega skupaj torej 1651 oseb. — Sprememba uličnih imen v Zagrebu. Zadnji občinski svet mesta Zagreba se je pečal tudi s spremembo imen ulic. Mestni nad-inženir Jurkovič je predlagal, naj se ulice Marije Valerije, Elizabete, Rainerjeve in Ba-rošove spremene v ulice z a, b, c, itd. Svetnik dr. Mazzura jo predlagal, naj se že sedaj prekrsti ulica Marije Valerije v Josipa Jurija Strossrnayorja ulico, kar je bilo soglasno sprejeto, Trg Khuen-Hedervaryja se ho imenoval Trg 29. oktobra 1918. — Kdo bi hotel prodati ali podariti naj-ubožnejšim ljudem na svetu — našim ubogim invalidom, harmonij, da bi se ž njim ti siromaki zabavali oziroma se učili glasbe in bi pri tem vsaj deloma pozabili na svojo žalostno usodo. Blagi ponudniki oziroma darovalci naj izvolijo to sporočiti Dobrodelni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4. ' — Gremij trgovcev v Ljubljani. Poverjeništvo za trgovino in industrijo ie pozvalo vsa industri|ska podjetja v območju Narodne vlade SHi> v Ljubljani, da mu naznanijo vse blago, ki ga moiejo oddati za izvoz v inozemstvo, da se na ta način dobe potrebne surovine. Gre-tnij trgovcev v Ljubljani poživlja torej vse svoje člane, kakor tudi ostale trgovce vse Slovenije, da takoj prijavijo vse svoje blago, kolikor bi ga mogli prepustiti za izVoz v inozemstvo, da bo mogoče dobiti kompenzacijskim potom od sosednjih držav dovoljenje za uvoz potrebnih surovin. Vsi trgovci, ki so se dosedaj pečali z izvozom, naj tudi naznanijo na poverjeništvo za trgovino in industrijo množino mesečno izvažanega izdelanega blaga. — Emisija novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Opozarjamo interesente na rav- i nokar razpisano subskripcijo novih delnic Ljubljanske kreditne banke v času od 1. do 15. decembra. Glasom subskripcijskih pogojev »dpaueta na 5 starih delnic 2 novi po 550 K s Kuponom za leto 1919. Da pa se omogoči tudi anim rellektantom, ki ne posedujejo starih del- ; [uc, udeležba pri subskripciji, je Ljubljanska j Kreditna banka rezervirala 2500 komadov no- ' vih delnic za nedelničarje po 650 K in je Ie priporočati da se'interesenti zanimajo za nove delnice že z ozirom na negotov položaj glede valutnega vprašanja. — Subskripcijski rok konča s 1?. decembrom t. 1„ kakor )e natančno razvidno iz današnjega inserata. — Ker je razpečevanje »Velikog Kalen-dara« Književnega Juga. katerega je izdal odbor SHS žen& za sirote za leto 1919., v polnem teku, se p. n. občinstvo tem potom opozarja, da si istega čimpreje nabavi ali direktno ali pa potom tukajšniega poverjenika g. Sla-donje. uradnika Ljubljanske kreditne banke, kateri sprejema naročila do 15. decembra. Z ozirom na humanitarno svrho, kateri je koledar namemen, kakor tudi z ozirom na bogato vsebino, se nabava istega kar najtopleje priporoča. Posamezna številka stane 4 krone. — Postrezite! Kdo ve kaj povedati o Al. Gostiša, posestniku iz Gor. Logatca, ki se nahaja menda še v ruskem ujetništvu. Poročilo naj se pošlje na Franc Gostiša, Vrhovčeva ulica štev. 1 v Ljubljani. — Postrezite! Kdo iz Ukrajine so vračajočih vojakov bi zamogel pojasniti, kje so nahaja Anton Hlad, doma iz Ustja št. 47, pri Ajdovščini, ki je služil pri K. k. Sch. Reg. Nr. 5. Technische Komp-., vojna pošta 423, v Ukrajini. Pojasnil prosi Matko Curk, Zvonarska ulica št. 9, Ljubljana. — Vsi podčastniki in mornarji na donavski flolilji naj se takoj priglase pri štacijskem poveljstvu v Ljubljani, UubUanske novice. lj Slovenska Marijina kongregacija gospodov. Redni tedenski sestanek prihodnji ponedeljek, dno 9. t. m., v kongregacijski kapeli oo, jezuitov ob pol 8. uri zvečer. Prihodnjo skupno sv. obhajilo bo v nedeljo, dne 15. t. m., pravtam ob 7. uri zjutraj. lj Shod vojaštva ljubljanske garnizije. V nedeljo, dne 8. decembra t. 1. se vrši v Mestnem domu ob 3. uri popoldne shod vojaštva ljubljanske garnizije, na katerega se vabi vse jugoslovansko moštvo, ki se nahaja v Ljubljani. Služba pri tem ne sme trpeti I Sklicatelj: Tone Vahtar, ognjičar. lj Pogreb po nesrečnem slučaju umrlega g. Klančar Adolfa bo v nedeljo ob pol 2. uri popoldne iz deželne bolnice. Vabimo vse br. Orle ter člane Šentpeterskega prosvetnega društva, da se pogreba polnoštevilno udeleže. lj Občno zborovanje Vincenci|eve družbe v Ljubljani je radi cerkvenih shodov preloženo od 8. t. m. na nedeljo, dne 15. decembra. Podrobnosti priobčimo. lj Šentpeterski Orel in naraščaj. Vpisovanje se vrši jutri, v nedeljo, dne 8. t. m. od 9. do 12. ure v društvenih prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva. Ob 11. uri fttS-tani razgovor. Somišljenike prosimo, da vpišejo svoje otroke v orlovski naraščaj. lj Laščina. Učni tečaj za laščino, ki ga priredi Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju se prične v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 7, oziroma 8. uri zvečer. Kdor se je v tečaj vpisal, naj prihaja zanesljivo. Oni, ki so se vpisali v trgovsko knjigovodstvo, pa zadnjo uro, t. j. v sredo, niso prišli k pouku, opozarjajo se, da pridejo v soboto od 7. do 8. ure, sicer se bode ta tečaj opustil. ij črnovojno okrajno poveljstvo so je preselilo v domobransko vojašnico. I. nadstropje, na desno, in prične v ponedeljek dne 9. grudna zopet redno uradovati. lj Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani. Dne 5. t. m. je izšla 17., danes 18. številka. lj Priglasitev šolo-obveznih otrok, ki no hodijo nikamor v šolo. Jutri morajo starši naznaniti v popisovalnem uradu svoje otroke, ki so v šoloobvezni dobi — torej v starosti od Odo 14 let — ki pa letos no obiskujejo nobene šole. Hkrati jim je navesti rojstne podatke teh otrok in pa vzrok, zakaj no hodijo v šolo, n. pr. hrom, epileptičen, preslaboten, zasebni pouk itd. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Umnik, strojni ključar, 25 let. — Dr. Fran Košmelj, pravni praktikant, 33 let. — Anton Orehek, dninar, 42 let. — Marija Zaje, kurjačeva žena, 51 let. — Valentin Herman, bivši davčni pristav, 40 let. — Martin Tekstor, mestni ubožec, 76 let. — Marija Savli, kočarica, 41 let. — Fran Bučar, železniški poduradnik v pok., 86 let. — Marija Repič, služkinja, 54 let. — Adelina Pietzuk, trgovčeva vdova, 75 let. — Marija Mohorčič, žena davčnega upravitelja, 43 let. — Rudolf Grimm, zasebnik, 49 let. lj Bela Ljubljana — tako je naše mesto po slovanskem svetu znano. A kakšna je sedaj ta Ljubljana? Tlak ob hišah poln snega, blata, na ulicah morje blata. V najbolj zakotni vasi niso ceste tako zanemarjene kot pri nas. Ali ne misli ukreniti mestni magistrat, da se vsaj tlaki ob hišah malo očistijo, kot je bilo to druga leta v navadi. Mogoče pa mislijo nastaviti plovitbeno družbo, ki bo prevažala ljudi z ene strani ceste na drugo čez naše blatno morje. lj Uradniška menza. Na sestanku v četrtek se je sklenilo, da se ustanovi skupno menzo za vse samske uradnike javnih uradov. Z obratom se prične v ponedeljek, dne 9. decembra. Priglasi se sprejemajo v soboto, dne 7. t. m. v restavraciji pri »Auru«, Wolfova ulica št. 11 od 5, do 9. ure zvečer. — Odbor. li Deželni muzej ostane za splošen poset zaradi pomanjkanja kuriva zaprt do preklica. lj Mestni dekliški licej. Notica z dne 5. t. m. glede pričetka pouka se popravlja v toliko, da se pouk prične samo za IV. in V. razred liceja (dopoldne) in za II. razred liceja in za trgovski tečaj (popoldne). Pričetek popolnega pouka bode najbrže šele po novem letu. Vestnik S. K. S. Z. * Izobraževalno društvo Selo-Moste priredi v nedeljo dno 8. decembra 1918 ob pol 4. url popoldne v Društvenem domu predstavo »Davek na samcc«. Burka v treh dejanjih. — Ceno prostorov: Sedeži po 3 in 2 K. Stojišče 1 K. — Predprodaja vstopnic "pri L. Orehek in I. Terček. * Zveza Orlov in naraščaj. Zveza Orlov ie sklicala v sredo, dne 4. t. m,, sestanek zastopnikov učiteljstva, katehetov in drugih mladinoljubov, da čuje njihovo mnenje glede organizacije ljudskošolske in dijaške mladine v orlovskih odsekih. Po obširni in živahni debati, v kateri so razni gospodje povdarjali težkoče z vzgojnega stališča, se je vendar sprejel sklep, da naj se vpelje po vseh orlovskih odsekih, posebno v mestih in trgih, ter tam, kjer Mariiin vrtec ne uspeva, ljud- skošolski in dijaški naraščaj. Razmere v naši domovini nam narekujejo ta sklep, če noče-v°' da,s.e ysa mladina odtuji katoliški cerkvi. 4veza. Orlov poživlja zato orlovske odseke, da takoj organizirajo ljudskošolski naraščaj, gg. kateheti ^in katoliško misleče učiteljstvo se pa prosi, da podpira ta naša stremljenja in aktivno sodeluje pri vzgoji izven šole pri vodstvu orlovskega naraščaja. Odseki naj nemu-doma prično tudi z organizacijo obrtnega in rokodelskega naraščaja. Organizacija naj se izvrši tako, da določi odsek enega izmed sta-reisih vaditeljev za načelnika, najbolje če morete za to mesto pridobiti učitelja ali kakega drugega razumnika, nadalje naj prevzame eden, najbolje iz vrst duhovnikov, duševno vodstvo, ki naj prireja otroške predstave, d j i_za razvedrilo in dušno vzgojo. Podrobna navodila dobite potom okrožnic. Bratje! Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi. Ni praznik, predragi mi, naše življenje! * Tečaji S. K. S. Z. Tečaj za s r b o h r v a -ščino za udeležnike iz št. petersko fare in kolodvorskega okraja se bo vršil odslej naprej vsako soboto od 8. do 9. uro" zvečer na II. (realni) gimnaziji. Prva ura po tem redu bo torej danes; danes je plačati tudi šolnino v znesku 30 K, od katerega se bo ob koncu tečaja povrnila polovica onim, ki ga bodo obiskovali do konca, — Tečaj za nemščino se jo vsled premajhno udeležbe opustil. Iz Ježice. Po štiriletnem odmoru se je »Orel« zopet pričel gibati. Razredčila je sicer vojna furija naše vrste, toda orlovske misli, hvala Bogu, ni zatrla. Kaže se živo zanimanje za društveno življenje. Ljudstvo hrepeni po izobrazbi in pošteni zabavi, kar je pokazala že prva prireditev — Miklavžev večer, ki je bila nepričakovano dobro obiskana. V kratkem se vrši občni zbor telovadnega odseka. Na zdarl Prosveta. pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob K 8. se ponovi opera »Prodana nevesta« za C-abonement. Ker je gdč. Jana Richterjeva obolela, poje vlogo Marinke gdč. Pirkova-Igorova. V nedeljo zv. ob pol 8. se uprizori prvič v let. sezoni igra »Deseti brat« za C-abone-ment. Režijo vodi režiser g. Valo Bratina. — Opozarjamo torej, da sta nocojšnja in jutrišnja predstava za C-abonement. — V ponedeljek, 9. dec. ob K 8. zvečer opera »Prodana nevesta« za A-abonement. — P, n. občinstvo se opozarja, da se telefoničnih naročil za vstopnice sploh ne sprejema. Kdor hoče imeti vstopnice, mora priti sam k blagajni. — V nedeljo odpade popoldanska predstava Namišljenega bolnika«. pr »Luč«, literarno in organizatorno glasilo jugoslovanskega katoliškega dijaštva izide jutri. Naročnina znaša letno za dijake 6 K, za druge 12 K. Naroča se v Zagrebu, Kaptol št. 27. Našemu dijaštvu »Luč« najtopleje priporočamo. Nainoveiše. Ožil odbor Narodnega veča v Belgradu. Pogajanja za skupno ministrstvo. Belgrad, 6. deecmbra. Delegati »Narodnega veča« so izvolili ožji odbor, ki ostane nadalje v Belgradu zaradi sestave skupnega ministrstva, V ta odbor so izvolili: dr. A. Korošca, Svetozarja Pribičevi-ča, dr. Paveliča, dr. Drinkoviča, Vitomirja Korača, Stjepana Grgiča, Hamida Svrzo, dr. Smodlako, dr. Lukiniča, dr. Barca, dr. Kramerja in dr. Simraka. Ostali delegati so odpotovali danes ob 6. uri zvečer v Zemun, kjer prenočijo in se jutri ob 7. uri zjutraj s posebnim vlakom odpeljejo v Zagreb, kamor pridejo ob pol petih popoldne. Odbor, ki je ostal v Belgradu, bo stopil v dogovor s srbsko vlado in srbskimi strankami glede konstituiranja skupnega ministrstva. Regent ostane v Belgradu do skupne vlade. Belgrad, 6. decembra. Prestolonaslednik Aleksander ne bo, kakor se je poročalo, odpotoval te dni v Pariz, da razpravlja s predsednikom Wilsonom o jugoslovanski državi, ampak ostane v Belgradu tako dolgo, dokler se ne sestavi skupno ministrstvo jugoslovanske države. Nato se poda v spremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Pariz. Italijani in Jugoslavija. V »Gazetti da Venezia* priobčuie italijanski publicist Leonardo Azzarito članek o jugoslovanskem vprašanju. Članek je pisan v italijanskem imperialističnem zmislu. Trst, Reka, Pulj, Zader itd. morajo pripasti Italiji. Jugoslavija bo imela luke Šibenik, Gruž, Dubrovnik, Kotor, Budvo itd. Češki kat. nar. »Našinec«_ pravi k tem izvajanjem, da zadevajo Čehi odločno, da pripade Trst, Reka, Pulj itd. Jugoslaviji. Če se opira Italija na pravo zmagovalca, tedaj jo moramo vprašati: »Kdo ji je k tej zmagi pripomoge 1?«. Krvavi boji v Berlinu. Berlin, 7. decembra. (Zas.) O včerajšnjih krvavih nemirih v Berlinu se poroča: Včeraj so sledili shodu radikalne Liebknechtove skupine, takozvanih Spartakov^ ljudi, poskusi, da se izvode preobrat. Ebertova vlada je storila vse ukrepe, da prepreči poskus. Gardne čete, ki so prestopile k vladi, so opoldne zaprlo vse člane izvršilnega odbora radikalne stranko Liobknechtovih ljudi. Gardno čete so I>riseglo zvestobo predsedniku in zasedlo palačo kanclerja. Pozneje so zaprto člane izvršilnega odbora izpustili. Gardne čete se odločno zavzemajo za vlado in zahtevajo, da naj so Ebert proglasi za predsednika nemške republike. Med tem so poskušali Spartukovi ljudje (Llebknechtova stranka) se pola: titi poslopja kanelerjevega. Poskus so gardne čete popolno- ma znbranilo. Med njimi iji Spartnkovo skupino se je vršil krvav boj, v katerem so izgubili Liebknechtovl pristaši Ki mrtvih in 11 ranjencev. Zvečer je bilo v Berlinu zopol popolnoma inirno, 1 Novi načelnik nemške krščansko socialno stranke. Dumi], 7. decembra. Krščansko socialna stranka jo izvolila za svojega šefa dunajskega župana dr. NVeiskirchnerju. ker je, kakor znano, prejšnji njen šef, princ Liechtonstein, odstopil. Na Dunaju etapno poveljstvo ententlne proti Rusiji namenjeno armade. Ženeva, 7. decembru. Listi poročajo: En. tenta namerava namestiti na Dunaju etapno poveljstvo tiste ententlne armade, katera je določena, da bo operirala proti Rusiji i. namenom, da strmoglavi boljševike. Aprovizacija. a Iz včerajšnje seje mestnega aprovizač-iU*a odseka |e poročati, da prodaja aprovizacija prihodmi teden v svoji vojni prodajalni mast op 40 kron za kg. Mast bo dobil lahko vsakdo. Kazdeltlni načrt se objavi. — Aprovizacija bo razdelila ubožni akciji klobase, ki I., |e 'fdelala prekajevalnica na Zelenem hribu. Kilogram klobas se zaračuni po 2 K. — Vsled pomote v aprovizačnem skiadišču so pretekli teden dobili nekateri trgovci mesto pšenične moke 0 ječmenovo moko 0. Trgovce opozarjamo, da moko vsaki čas zame nja aprovizacija. a Pazite na izkaznice ubožae akcije! Komaj ie minul dober teden, odkar je mestna aprovizacija izdala nekaterim skupinam nove izkaznice ubožne akcije, se že zglašajo stranke, da so izgubile svoje nove izkaznice. Aprovizačni urad za izgubljene izkaznice ne more izdajati duplikatov, ker bi se potein z izkaznicami vršile razne goljufije. Zato stranke nujno opozarjamo, da pazijo na izkaznice kot na denar, ker če jih izgube, ne morejo dobiti drugih. a Čaj in rum na črki A in B ubožne akcije. Mestna aporvizacija bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici strankam, ki imajo izkaznico A ali L, na vsako osebo po 5 dkg čaja in četrt litra ruma po sledečem redu: V ponedeljek, dne 9. t. m. dopoldne stranke s črko A od štev. 1 do 200 in popoldne od štev. 201 do konca; v torek, dne 10. t. m. dopoldne stranke s črko B od štev. 1 do 400, popoldne štev. 401 do 800; v četrtek, dne 12. t. m. dopoldne štev. 801 do 1200, popoldne štev. 1201 «?™6(}0; v Petek' dne 13. t. m. dopoldne štev. 1600 do 2100, in popoldne štev. 2100 do konca. Stranke, ki imajo črko A, plačajo za vsako osebo 4 krone; stranke s črko B pa 5 kron. lega reda se je točno držati. Posodo je prinesti s seboj. a Špeh za I. uradniško skupino. Stranke i. uradniške skupine prejmejo špeh v ponedeljek, 9. dec. popolune na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: od A2. do 'A3. št. 1 -loO, od Vtl. uo VA. št. 151—300, od YA. do '/.5. št. 301—450, od 'A5. do 5. št. 451 do konca. — otranka dobi za vsako osebo 30 dkg špeha ter stane 30 dkg špeha 6 kron. a Kislo zelje za I. okraj. Stranke L okraja prejmejo kislo zelje v ponedeljek, dne 9. dec. pri Jakopiču na Mirju. Delilo se bo na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu* od 8 do 9. št. 1—400, od 9. do 10. št. 401—800, od 10. do 11. št. 801 do konca. Strnnka dobi za vsako osebo 2 kg zelja,. 1 kg stane 1 K 50 vin. a Kislo zelje za II. okraj. Stranke II. okra-a prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v ponedeljek, 9. dec. in v torek, 10. dec. pri Jakopiču na Mirju. Določen |e ta-le red: v ponedeljek, 9. dec. popoldne od 2. do 3 št. 1—300, od 3. do 4. št. 301—600, od 4. do 5 št. 601—900. V torek, 10. dec. dopoldne od 8. do 9. št. 901—1200, od 9. do 10. št. 1201 do 1500, od 10. do 11. št. 1501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja, 1 kilogram stane 1 K 50 vinarjev. a Kislo zelje za III. okraj. Stranke ili okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v torek, 10. dec. popoldne pri .Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 2, do 3. št. 1—400, od 3. do 4. št. 401 — 800, od 4. do 5. št. 801 do konca. Stranka dobi za vsake osebo 2 kg zelja. 1 kg stane 1 K 50 vin, a Telečje meso za težko bolne. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala na izkaznice za bolnike telečje meso v nedeljo, 8. dec. od 8. do 9. ure dopoldne v cerkvi sv, Jožefa. a Premog na bele izkaznico za peči v II., XV., V.. VIII. in IX. okraju so hode oddajal v spodaj navedenih trgovinah: Na vsak prvi odrezek so dobi po 50 kg premoga, ki stane 5. kron. V II. okraju: pri Komarju, Krakovska ulica 13: na št. 1 in 2 dne 10. decembra dopoldne, na štev. 3 in 4 dne 10. decembra po-poldno; na štev. 5 in U dno 11. dccembra dopoldne, na štev. 7 in 8 dne 11. decembra popoldne; na štev. 9 in 10 dne 12. dec. dopoldne. Pri gospodu Pleškotu, Hrenova ulica: na štev. 11 in 12 ilno 10. decembra dopoldne, na štov. 13 in 14 dno 10. decembru popoldne; na štev. 15 in 10 dne 11. decembra dopoldne, na štev. 15 in 1« dno 11. decembra dopoldne; na štev. 17 dno 11. decembra popoldne. — V IV. okraju: pri Ungerju, Kranjsku stavbena družba: na štev. 1 in 2 dno 10. decembra dopoldne, na štov. 3 in 4 dne 10. decembra pofioldne; r.a štev. 5 in 6 dno 11. decembra dopoldne, na štev. 7 in 8 dne 11. decembra popoldne; na štev. 9 in 10 dne 12. decembra dopoldne, na štev. 11 in 12 dno 12. decembra pojioldno; na štov. 13 in 14 dne 13. dccembra dopoldne, na štev. 15 in 16 dne 13. decembra pojioldne. — V V. okraju: u) pri Tavčarju, Dunajska cesta (Bežigrad): na štev, 1 in 2 dne 10. decembra, na štev. 3 in 4 dno 11. decembra; b) pri Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico: na šttfV. 5 in 6 dne 10. decembra, na štev. 7 in 8 dne II. decembra; c) pri Schiffcrju, Dovozna cesta 4: na štev. 9 in 10 dno 10. decembra, na štov. ll«?n 12 dne 11. decembra, na Stev., 13 In 14 dno 12. decembru. — V VIII. okraju: pri Hribarju, Bohoričeva ulica: na štev. 1 in 2 dno 10. dccembra, na štov. 3 in 4 dno 11. decembru, nu štev. 5 in 6 dno 12. decembra, na štev. 7 in 8 dne 13. decembra, na štev. 9 in 10 dne H. decembru; pri Zdravju, Ahaci jeva cesta: na štev. 11 in 12 dne 10. decembra. -— V IX. okraju: pri g. Pleškotu, Hrenova ulica: na štev. 1 in 2 dne 12. dccembra dopoldne, na štev. 3 in 4 dne 12. decembra popoldne. Izgubila se je včerai zvečer na Dunajski cesti od Miihleisna do Medjatove hiše rjava listnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj je naprošen, naj jo odd? proti dobri, nagradi našemu upravništvu. ho sprejme tnko|. Ponudbo pod naslovom: »iari Sou-ntg-tfldali, Liubljana, Erjnvdova o. Z9. Dnllla ro * biljard, deska za likanje, llUila JU. pralni alro*. Poizve se: Ca-anrja Jožeta trg 10, Ljubljnnn. |/o|irni mlin moderno urejen, kateri Val|ulll lllllll, izdela 4 vngono tedensko, z velikim prostornini in lejdm posestvom se takoj proda. Ponudbo sprejemu upravništvo „Slovencn" jiod štov. 4879 XI. razredna loterija narodnih držav. Vlade teh držnv so o tem obveščene in tiodo gotovo zastavile ves .svol vpliv pri prodaji teh srečk. Žrebanje 1. razreda te loterije sc vrši 11. in 12. decembra. Cene srečk so: cela 40 K, polovica 20 K, četrtina 10 K, osminkn 5 K. — Srečke prodaja ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njone podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Sarajevu. Jos. Peteline, Mljana l^T^rll valnih itrojev ln njih posameznih delov, igel in olja, ter druzega galanterijskega in modnega blaga, se priporoča slavn. občinstvu. Istotam se proda: aleklo za izložbene omare (belgijsko steklo), kompletno z valjčnimi za-storl, mere: 135X184, 63X184 59X184, in ena rabljena 90X162. Kupi se: na-tlonalna ragiatrtrna blagajna, novejSi model. 4713 ipo v veliki izberi na debelo: lllU božične, novoletne in dru-Ke priporoča tvrdka Lovro Demlar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 4726 Gamzove čope ^r*^^!, Ljubljana. rmnnpinn večja množina, zelo primerne ullirijuluu, za božična drevesca, se oddajo po primerni ceni. Naslov pove upravništvo ..Slovenca" pod Stev. 4800 flhninrln tainilr 7aeno sposoben tudi UiJIjInSAI Idlllln, posojilnISkih poslov z večletno prakso, boljšo Šolsko Izobrazbo ln inteligenten, žali premenltl aluibo tja, kjer Je dovolj dela. Prijazne ponudbe pod „aamoatojen delaveo 4847" na upravo .Slovenca". (Vinirl/o mort domala se zamenja za JflDjind (UdM, alndkor. Več so Izvo v 'iradišču St. v slaščičarni zraven pekarne Schrey. Farovškega hlapca umon gospodar na srednjo velikem posestvu, poSton ln priden; najraje takegn, ki bi hotel zn vedno nI i vsaj za delj časa ostati pri lilAI. NuHtop službe takoj ali ob novem letu. Plača po dogovoru. Ponudbe na A Ornhnk, župnik, Struga, pošta Vidam-Oobrapol|a, Dolaojako. 48W :p- avstrijsko vojno posojilo. Po- U111 nudbe pod „S. K." na upravo ,,Slovencu". Ilol/li '■ so takoj sprejme pri Uunld boljši hiši blizu Ljubljane. Plačo 70 kron mesečno. Ponudbe na upravništvo ..Slovonca" pod številko 4880. Ima v zalogi In nudi Ivan Ogrln, vinska veletrgovina, Lnvorca pri LJul)l|anl. Krojaški pomočnik z delo pri Ivnnu Htuplcn, krojni'-. P. Dob pri DoinJnl»h. 2hnnii linii Htl1 naprodaj pri Franoetu Urt}|l Mbl Skopan na Ollnoah IL «3 p. VIA pri Mnbltanl. ri3U3 tom P°ton,< 1,11 uUvu plač-uuuuu jflld nlka r.a nlkuko dolgove, ki ln tih ileliilti 7,orn Zabnkovao.— Anton In A»n Znbukovoo. hlmki pomočnik iUS^KS t.-ikoj v sluMio prt kolarskam mojstru Andreju l'ro»cran, Radovljica 47. a r>o proda. Naslov prt upravi .Slovenca" pod it. 4Mf. Irtin u i urili ilrt Si .Slovo-.v.-A- vod i-tiro »Or®', Pti«inou» n»«tOY i 7.«(r«l<, JurilUSiv« milit.* 14. 5 nlilid pniiUovproda. Pot»t-# Mirt L jI o»ir. T*,' lokalov, prt ara t-lll.ldl «11» ia detajlno tT*v>TtrM c ?#l.»(« IvrAt« Hmnik A 1'illtoh. trKOVln« i v Ljubljani, Sv. I'»lra aoata 17. C po rt tadnov »taritv ___________ .H te proda- Polm <» Slape p > f.Vvo tSr«čii fr.-i^V.o*! i ter IS 14 < lastonj m čci^j; mik »s hi rr..- idii o Jiit2.tr.: trtčn;:7z ia : 7>t rc K V. VJ. S ;i r.;} v st:-Ji';»7..i.'f S V. S.". ST. ri';iT»ftw tuaitskir« TOIDMJA-C S '.X, '.C t-rnzm K .\V» 4k'C it. rt»t. Ij.mtni A.-f.-i'«mi li. iusu.r Po- silit .-v: rrrtii iii. n; - .-v«l«ilmca Ji.n EConra-d. 5;-ti c. ir. ir rr.vn : Mežie »#an- x,< "tiiifcf . n.uu PuČka radiona G.REf. COiJA.K >.-;, ;, '.f-af. CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov ▼ STOBU PRI DOMŽALAH, sa priporoča M. trjoTcem in slavnemu občinstva za obila naročila različnih ti SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd. 2690 Na|ataraj£a slovenska tvrdka le stroke Obstoji ie aad 40 let ANA HOFBAUER Imejiteljica zaloge cerk. oblek* h orodja Ljubljana, Wolfava ulica 4 se priporoča vlč. duhovlčlni in slav. občinstvu ▼ obila naročila. JjgJ^gJjl^ vseh vrst za I KčsSr^m urade» društva, I ■ trgovce itd. ^flnton Cerne, * grsver In Izdelovatslj — ksviiuk-ltambllljsv Ljubljana, Doornf trg f. ZA BOŽIČ IN NOVO LETO :-: priporoča i A. BERTHOLD, fotografski araetnt zavod LJUBLJANA, SODNA ULICA 13. 00©©6)©©6}©0€)©6) sprejema v popravilo in tndi nove na nov« oblike prenaredl FRANC CERAR, to-varna slamnikov t STOBU. poita Dom. žal« pri Ljubljani. - Cene primerno nizke, toina postrežba. 3715 ©©©©0(9(90(9000© Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Hisfon Z. Finžgar VARAZDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete ra rakve, t ačice, mrtvaške čevlje L t. Svoji k svojimi :: Svoji k .-.ojiml 500 kg žebljeu raznih velikosti no prodaj. Ponudbe na upravo „Slovpnca" pod »Ugodna cena". Živinorejska zveza v tarči, pošta Radoml iredi ta napravo Jasli ln tlaka v hlevih kakor tudi opeke. — Istotam so dobi 150.OM) kosov zidne opoko za pomladansko ri-danje. — Produ so večja množina dobrih cementnih vroč in vrec za žito kakor tudi drugo blago r.a kmetovalce. Žcntle pl»K"c in kostum« ia dame, oblek«, -'mjke iukn|c, povrtnlk« ia uosp^dc na hi!r*te l«Jclo|c pn ns|nov«jll modi ir, kroja F. Potočnik »nS. krojač ra utime In ejospe-de Ljubljana, Seletiburgova ulica 6 I d. '..«!v:«?.i it i\brm'n v»a garderob ji :n;n i it )MP*4S Samo lrc tU: :ča bla^ohc'.^ul: fi'.Mu aa dame tn sa g o sip^il'«.. SrbeClco, lilije eJatraai prav n*.';i».r: a esto-Ivvk La,karo.s prt iis'.»:iz W«iff.»v IMitnmK Mirii tnj. r « ;«-»av malr« • I Universaloi mlin za dišave (Zakon,,° zavaroT.) Moj Unlversal-roinl mila ju izboron c» miu t«« maka, Ulftav, sladkorja, kave, ovsen, rlia, oreliov L t. d. Tu muli ročni mlin nu jo tokom vojake lcboroo obnoaol in >o lahko porablja »h vftuko vrsto mlb«Hk«^u i/.delke. Teža okoln 1 kg. Ceaa K 24-—. Uulveraal-mlln za meso K 60--. Mlin ia drobljenje koatl K 320--. 'o«il|u ne i Imuni« proti predplačilu /.nesbu po generalnem zastopstvu Maks Btihnel, Dunaj IV Mar^urotenatr, 17. odd. 3! Prospekt zastonj. najboljSe kakovosti se zopet dobe, po dnevnih cenali, v zalogi tovarne čevljev 4871 Peter Kozina i Ko. - Ljubljani (na Bregu). Pismena naroČila se vsled sedanjih razmer ne izvršujejo, ter se prlporofa osebni nakup. JYCast, salami in suho meso ter drugo subomesno blago pošilja nad 5 kg J. GIGOVI6, Nova Gradlfika, Slavonija. Denar naprej ali 50% naplačila. Št. 1206/Pr. Razpis. Na kmetijski fioli nn Grmn pri Novem mestu Je popolnltl službo strokovnega učitelja za vinarstvo in sadjarstvo s prejemki VII. plačilnega raireda, veljavnega za deželno uradnike, to je i letno plačo 2200 K, nktivitetno dokludo v letnem znesku (172 K ter n pravico do napredovanja po določilih d«želno-zbor«kega sklepa z dne 16. januarju 1909. Prosilci za to službo morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo vluur-sko in sadjarsko šolo ter da so hI pridobil i spričevalo urne usposobljenosti za vinarsko in sadjarsko stroko. Dotično prošnje, ki jih je opremiti' tudi z dokazili o starosti, o dosedanjem praktičnem delovanju, o državljanstvu SHS ter o znanju slovenskega ali srbohrvaškega jezika, naj se predlofte do 5. januarja 1919 podpisani komisiji Komisija za začasno vodstvo ln likvidacijo deželne uprave. V Ljubljani, dne 5. decembra 19IH Načelniki Dr. Triller I. r. SLATINA v Zgornjih žerjavolh pri Sv. Lenartu v Slov. goricah imenovana „Svetotro-jiška slatina" s posestvom okoli 16 ora-lov njiv, travnikov in gozda z novo zidano hišo, gospodarskim poslopjem ln slatinsko napravo Je naprodaj. Lastnik je tudi pripravljen sprejeti dva ali tri družabnike v podjetje. Pojasnila daje Fran fitupica, noter pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Okrafni zdravnik za občine LaSki trg, Sv. Krištof, Marija-gradec, St. Lenard In St. Rupert-se sprejme Dosedanji letni dohodki: plača dis-triktnega zdravnika 1300 K, okralna bolniška blagajna 1600 K. Zdravila se plačuje j3ri brezplačnem lečenju ubogih bolnikov. Zasebna praksa obširna, — Prošnje do 31. grudna 1918 na Krajevni odbor Narod. Sveta v Laškem trgu. Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. življeaske in rentne, nezgodna is jamatrene uvr it 'niče v LJubljani, Marije Terezile cesta 12, IL n sprejema zavaravanja n - doživetja ln smrt, zdrnžano tndi i vojnim rizikom, otroških do', rentna tn ljudska, nazgadna ln jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost — Nizka premije. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. Čas je že seda), da si nabavite pravočasno kot najbolj primerno božično darilo 40&0 še pravo izvrstno dišeče toiletno milo vrst pri firmi Milan Hočevar, LJubljana, Sv. Petra eeeta 2£, g iinuiiuuuuiiiiiniHiiiiiiuiiiiiumuiiiiiiiiimiiiiiHHiiiiiiiiiiiHrnimnniiiiHm mmmmmmmmmmmmmmmmmK LJUBLJANSKA KREDITNA BANK* V UUBU»HI. Vabilo na subshripcilo f2 300 noolh delnic, Izdaja I9I&, po K 400 — nom., o skupnem zneska K 5,000.000'-. P. N. Občni r.bor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 15. aprila t, 1., je sklenil — oriraje se na hitro napredovanje vseh bančnih poslov ter imaje pred c-črnl vaine narodnogospodarske naloge, katere čakajo banko ob koncu svetovne verske — okrepiti lastno bančno glavnico s tem, da se ;o iv-,;.» cd 10 na 15 milijonov kron. Upravni svet. ki je bil poobla^čan, da stori v te.m aitru ob primernem čsiu vse potrebna v;de-č, da j« uke kovani kon«. vo;sse pred durmi wr da «r<3.i n&sprcii •icng-o-dkccn, ki pomenijo tuil gospodarski preporod nsiih js sklenll, prove.su to ivis.vve delniške glavnice Mm pre;s - ta Ktme ob ale-Je^ih POgOjih: 1 Del niš s 3 glavnica S 19. fl ML flio®-— st rrii.t t.s itd s j z Izdaj« 12,5-919 delnic po K iOniN- nom,, t a rt j za & 5,Wi9-.»'W m a K IMMlItl -■ I:.iXV nevtk *»lnic. . P'M-es-t.s.-.Jiocn stane d«ina.a se pc.s; '.en?; v rs.rxer.-u: -a »tarih dtlnif 2 bo ti, po S 5.54- — Ul qm.l :-s ketmai ^..• r.Ja detnlc m ne^rp^T-erifo. 3 SiLi.z:U?; e.:v. (norfci s r-tnioral t«.r »karta ds.lo.i-' • '■ ■ ■ -vko i-4f'.;:o ;.-.-.-'•.- ■>■>/.. ve-:;* š'.«vilo de.', nt i, zt.c: v ' i~ : .'..-. 1 »uurlh S n^s:1 se pc.nu-di iS® »želak. v.' sv. rs v. i fc5f-— te.1 M, rf.st.; v i x v'.t.a do dn#v* vrntm denar a * Ptv-avj jv-r-i f.-.v.nv ljubljanska kr+Mvc* ^nka f \ -.:N '-ve^e pvdmiatc-e v SpUtvv Cevrv.v. Trstv... 'fi vVr.vi in t>'on, — Prva hrv*JAk» }v^-d-.o,vi-* r* s'.f.v.<.kA v Pns^i — Ce.Hka p.r4wii"j.5ov* ':.f. :'ks, 1 - ."e.vvs.SA vrAmvalov-a bauk-a v '.ar p\v'.v..J.v. .-t ".< tV.se.sv.-.-A: siarth dalnlo. k-. ieh.;o pc-dp•:..••>( df r.v..--*;v vre-dloSm ^»n v.»vede.-.T.-v.i j.Vrv(w v tAl* »Ur-r. dtfinU" tn se.sr.amo.k »U.r.>. .V •:■* : -:.f . «-.-v.v. prifjU^uU-^l S. ':• a 5 d e-.: ov (T*p,acU»-\jai no>ih .el«tr •.^v. pum«.tio. nove da.-.v.oe N-dv r*.-, t. t s v v v.-.'. a d t t1.: t-A. pr-olt t mil 11 jsMrdii o d*.-.*- *. i. Nvirsni vaH:.<•>>•> dot"..VS. Vi »a d.-.«*-.«. .-: vu. vovih dAltlč, v korist vt sr v w ,v.-, .1 »*V*d.-. ic> it emuvtka !tt.T\\kka ,-r - si.-Uv.v.f. Uprauni »ocl L|ubl|anskc krpdlfinr krnke ts Ljiukljaml. MMH M MSanamrnoi >1 >„ »mirni i.»»i«iiwpw 1 'aKiKiKiiintiennmiKiiiiamiiiaiKi iMimnmii. U.lv « s. v 'd 1;v-rz., ^,-c-dntkt .'cnp O^tvoftar > .:>.'.-*;• Kni,-' t-.nl»:v« ' V:a 1