TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 SteV. 101 I POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Leto XIII. Maribor, četrtek 4. maja 1959 NAROČNINA NA MESEC: I Cena Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, I dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din I din 1 *-"■ Pred Beckovim govorom Govor, s katerim bo poljski zunanji minister utri odgovoril Hitier.u, je že sestavl>en in sta ga poleg pol ske odobrili tudi angleška in francoska viada — Nemški in poljski tisk — Posredovanje Italije med Varšavo in Berlinom VARŠAVA, 4. aprila. Poljska vlada ni doslej izdala še nobenega obvestila slede svojega uradnega stališča o sporu, ki je nastal med Poljsko in Nemčijo. V javnosti tudi ni znano, kakšna bo vsebina jutrišnjega Beckovega odgovora Hitlerju. Znano je le to, da je bil odgovor že davno sestavljen In sprejet na seji vlade pod predsedstvom prezidenta Mosdckega, in nato dostavljen v prepisu tako angleški kakor francoski vladi. Kakor se izve iz Londona in Pariza, sta obe zavezniški vladi načrt Beckovega govora odobrili in bo torej poljski odgovor Hitlerju na njegov govor 28. aprila popolnoma sporazumen z obema zahodnima velesilama. Pred Beckovim govorom vlada zato neko zatišje, ki ga moti le ostra polemika med poljskim in nemškim ' kom. NEMČIJA IN POLJSKI TISK BERLIN, 4. aprila. Napoved novih poljskih zahtev glede Gdanska je močno vplivala na lahko razburljivo poljsko fantazijo »Gazeta Handlowa«, ki piše navadno le o gospodarstvu, objavlja dolg članek pod naslovom »Gdansk vedno poljski«, katerega sklepa s trditvijo, dani samo Gdansk, ampak tudi Vzhodna Prusija poljski življenjski prostor. Še dosti bolj predrzen je pa krakovski »Kurjer Illustrowani«, ki nadaljuje svojo kampanjo in pravi že kar odkrito, da je treba nujno rešiti »vzhodnoprusko vprašanje«, kajti Vzhodna Prusija spada k Poljski. Znani hujskaški list »Polonija« v Kato-wicah je pa objavil včeraj, za poljski narodni praznik celo zemljevid s tako imenovano Korfantijevo mejno črto iz 1.1921, ki priključuje Poljski vso Gornjo Šlezijo, »Polska Zachodnja« pa objavlja uvodnik s trditvijo, »da je bila Poljski L 1921. z določitvijo sedanjih mej storjena velika krivica«. Pri včerajšnjih paradah so se dalje često slišali klici za pohod na Gdansk in Vzhodno Prusijo. To so najlepši dokazi, od kod izvirajo vse hujska-rije, ki pa Nemčije ne morejo spraviti z ravne poti. SESTANEK OB COMSKEM JEZERU RIM, 4. maja. Medtem ko si ogleduje vrhovni poveljnik nemške vojske general von Brauchitsch italijanska obnovitvena dela v Libiji, ki jih je dovršil fašizem in ko študira nemški delovni minister velike uspehe javnih del v Italiji, prihaja Italijo še nemški zunanji minister von Ribbentrop. Von Ribbentrop bo odpotoval drevi iz Berlina in se bo jutri sešel z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom ob Comskem jezeru. Nemški minister bo ostal v Italiji do konca tedna. Sestanek bo, kakor se na poučenem mestu zatrjuje, posvečen razpravi o trenutnem mednarodnem položaju, pred vsem pa o nemško-poliskih odnošajih. Ker bo jutri v Varšavi Beck odgovoril Hitlerju, bosta grof Ciano in von Ribbentrop lahko takoj zavzela stališče osi do poljskih zahtev, odnosno predlogov. POSREDOVANJE ITALIJE? PARIZ, 4. maja. Vest o jutrišnjem sestanku med nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom ob Comskem jezeru, je vzbudila tu veliko pozornost. Očito gre za razpravo o odnošajih med Nemčijo in Poljsko. Italija se zelo trudi, da bi se nemško-poljski spor mirno in čimprej poravnal in bo v tem smislu tudi posredovala na obeh straneh. Italija je v prijateljskih odnošajih tudi s Poljsko in se zato pričakuje, da njena akcija ne bo brez uspeha. PARIZ, 4. maja. Agencija »Fournier« javlja, da je nemška vlada prejela iz Varšave indikacije, po katerih bo Beckov go vor v petek doprinesel k popuščanju napetosti med Berlinom In Varšavo. Beck bo stavil protiponudbe, ki ne bodo absolutno nesprejemljive za Nemčijo. Litvinov je odstopil VODSTVO RUSKE ZUNANJE POLITIKE JE PREVZEL ZAČASNO PREDSEDNIK SVETA LJUDSKIH KOMISARJEV MOLOTOV. — MOSKVA, 4. maja. Ruska brzojavna agencija poroča, da je dosedanji sovjetski komisar (minister) za zunanje zadeve Litvinov na lastno željo odstopil. Posle zunanjega komisarja je po odstopu Litvino-va prevzel predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov, ki pa je še nadalje ostal tudi na svojem dosedanjem mestu. Iz tega bi se dalo sklepati, da je to imenovanje le začasno in da bo postal naslednik Litvinova dosedanji njegov namest- nik Potemkin. Potemkin se, kakor znano, mudi trenutno na obisku v Ankari, od koder obišče še prestolnice nekaterih balkanskih držav. Odstop Litvinova, ki je kot naslednik čičerina vodil sovjetsko zunanjo politiko vse od leta 1930., je vzbudil tako v Moskvi kakor v Londonu in drugod veliko pozornost. Zdi se, da je v zvezi s sedanjimi rusko-angleškimi pogajanji za vojaško zvezo. S seje angleške vlade ODGOVOR NA RUSKI PREDLOG ZA TROZVEZO. ODOBRITEV SPORAZUMA S TURČIJO IN BECKOVEGA ODGOVORA HITLERJU. LONDON, 4. maja. Včeraj dopoldne je bila redna tedenska seja angleške vlade. Referent Press Association poroča, da so razpravljali na njej v prvi vrsti o predlogu sovjetske vlade za sklenitev trozveze med sovjetsko Rusijo, Anglijo in Francijo, Id M temeljila na medsebojni vojaški konvenciji. Kakor znano, je prinesel ta predlog pred dnevi v London sovjetski veleposlanik Majski, v sporazumu s francosko vlado je sestavila angleška vlada na ta predlog odgovor In je bilo včeraj sklenjeno, da se odpošlje ta odgovor sovjetski vladi v osvojitev še ta teden. Prav Mahmud paša V diplomatski protiofenzivi, ki jo vodita v zadnjih tednih osni velesili Nemčija m Italija na evropskem jugovzhodu in v arabskem svetu proti obrambnemu bloku Anglije in Francije, je bila posebna pažnja posvečena tudi Egipcu. Nemška in italijanska diplomacija sta se mnogo trudili, da bi pridobili na svojo stran egiptsko vlado pod vodstvom Mahmuda paše, ali celo mladega egiptskega kralja Fanika I. Gobbels je šel osebno v Egipt, italijanski kralj Viktor Emanuel III. je pa pisal kralju Faruku I. te dni osebno pismo, v katerem se je zavzel za iskreno prijateljstvo med Italijo in Egiptom. Toda ta prizadevanja niso obrodila zaželenih sadov. Egipt je ostal trdno na strani Anglije, kar je potrdil v posebni izjavi tudi Mahmud paša, ki je dejal med drugim: »Usoda Egipta je kljub vsem čestrm sporom med Kahiro in Londonom tesno zvezana z usodo Velike Britanije. Njena navzočnost ob Nilu nam garantira varnost na zahodu, nasproti italijanski Libiji, in na jugu, nasproti italijanski Abesiniji. Odklonitev od Velike Britanije bi pomenila skok v pustolovščino, o kateri nihče ne ve, kaiko bi se končala.« Egipt ima sedaj po zaslugi angleške pomoči močno in najmodemeje izvežbano vojsko. Suez in zahodno mejo je utrdila Anglija in prav taiko stoje njene čete tudi v skupno upravljanem Sudanu. pripravljena dati enako garancijo tudi Analešlca Jrdn ava v Kanalu njej. Nato je parlament soglasno odobril, *n9iesKa ™n,ava V Kanalu posebno vdanostno adreso kraljevski dvo-' , Otok Alderney v Kanalu, prelivu med jici, ki odhaja, kakor znano, to soboto na, Francijo in Anglijo, bodo spremenili An- . __ jgleži v trdnjavo prvega reda. Zgradili so j že utrdbe, velik aerodrom in pristaniško j; bazo za vojne ladje. »Gibraltar Kanala« bo stražil pomorsko zvezo med zaveznicama. Vodilna zvezda Zedinjenih držav _ , , , V otvoritvenem govoru na newyorški včeraj odletel v Beograd, da bi pospeši-! svetovni razstavi je Roosevelt dejal, da zagrebški dogovor. Splošno se misli, da se bod<> mjcj lahko prekričali, kako so obisk v Kanado in Zedinjene države. Sporazum danes ali jutri? ZAGREB, 4. maja. Kakor poroča »Za-grebački list«, je prvak HSS dr. Šubašlč bo delo danes ali jutri končano. Gafencu na poti v Beograd oči USA uprte v bodočnost. »Naša zvezda vodnica je zvezda dobre volje med narodi, zvezda napredika za vse člove- RIM, 4. maja. Romunski zunanji mini- f^vo in posebno še zvezda miru. Naj bi ster Gafencu je sinoči sprejel francoske- nastopajo, potrdili to naše upa- ga veleposlanika v Rimu, Fran?oisa-Pon- ni€’* ceta in angleškega veleposlanika sira Albanija Ema 100.000 Romunov iPercyja Lorrainea. Za tem je sprejel šei ......................... Iposlanike Poljske, Grčije in Turčije, na-? Arommii prarao Romuni rojakom te- tako je bil sklenjen in odobren tudi an- kar ^ odpotoval iz Rima. Ob njegovem' o®?, domoJ{m^* Rakropljeni so po vsem i r _ * ISnllraTMi V A/iiicVon.rv.1.. ir Klin gleško-turški dogovor, ki bo v najkraj-1 odhodu je bil izdan službeni komunike, šem času objavljen. Nazadnje so pa na ^ poudarja prisrčno ozračje, v katerem seji vlade razpravljali še o nemško-polj- so se vodili medsebojni razgovori. Gafen-skem sporu zaradi Gdanska in odobriti cu potuje v Beograd, besedilo odgovora, ki ga bo imel poljski zunanji minister Beck jutri na seji s^jma in senata v Varšavi. Kakor se zatrjuje, bo Beckov odgovor Hitlerju zmeren, toda od- JERUZALEM, 4. maja. že v prihodnjih ločen. Sinoči je lord Halifax informiral o :!leh pričakujejo Belo knjigo angleške sklepih seje francoskega veleposlanika 'lade, v kateri bo palestinski problem Corblna, nato je pa sprejel še italijanske- rešen. Arabska verska oblastva pozivajo ga veleposlanika Grandlja. Nato je odšel prebivalstvo k pomirjenju. Eglptski mini-Halifax poročat kralju. |strski predsednik se je s tem v zvezi iz- Sporazum o Palestini Balkanu. V Muskopolu v Albaniji je bilo 1. 1750. že 35.000 Romunov, imeli so svojo tiskarno in kulturna društva. Danes je razdejano Muskopole vas z 950 Romuni. L. 1912. je bilo v Albaniji nekaj nad 150 tisoč Romunov, danes jih štejejo okrog 100.000. Bukareška vlada se nadeja, da bo rojakom v Albaniji pod novimi prilikami dan večji kulturni razmah. Rusija utrjuje Daljni vzhod Viceadmiral Kuznecov, poveljnik ruske vojne mornarice v Vladivostoku je javil, da bo tudi egiptska vlada že 10. t. dejal, da je imela Rusija še pred petimi m. objavila sporazum med Arabci ter an-jleti v tej bazi prvo podmornico, danes A nn A vIad0' ki ga ie ona omoRoin'1- Tu-'pa že razpolaga z »veMom številom mo- 11?ci Uv ODKOllUie wemciie dl iraSM delegat na konferenci v Kahiri'iorjev nad in pod vodo«. Vse je zgrajeno » ’ ’ I je Izjavil, da bo že v bližnjih dneh dose-jiz domačega materiala, vse potrebščine IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CHAMBERLAINA V POSLANSKI ZBOR- žena solidarnost vsega arabskega sveta se dobavljajo iz domačega zaledja. Veli-NICI. ADRESA KRALJEVSKI DVOJICI. po zaslugi eglptske vlade. |ke ladjedelnice so nastale v Vladivosto- LONDON, 4. maja. Včeraj popoldne je podlage vsaka domneva, da bi Anglija že- doaiichits™ v i mm rU' Nikolaievsku ”a Amuru, Petropav- bila seja angleške poslanske zbornice, lela obkoljevati Nemčijo. Garancije, ki urauvfflijm v uogi Jlovsku na Kamčatki in na Sahalimi. Pre- Med drugim je bilo na tej seji stavljeno jih je dala angleška vlada nekaterim ev- LIBIJA, 4. maja. General Brauchitsch mog iz Sučanga pri Vladivostoku pre- tudl vprašanje glede namer do Nemčije, ropskim državam, služijo dejansko le od- it včeraj obiskal razne garnizije, danes pa tvarjajo v tekoče gorivo. L. 1940. bo vsa* na kateio je odgovoril ministrski pred- poru proti eventualnemu napadalcu. Ako je v spremstvu maršala Balba obiskal le- kršnega goriva na Daljnem vzhodu na sednik Chamberlain in dejal, da je brez bi Nemčija želela, bi bila Anglija takoj tališče v Tabuku. (pretek. Sestanek zunanjih ministrov AKO BODO MEDNARODNI DOGODKI DOPUŠČALI, SE SESTANEJO DNE 15. T. M. V ŽENEVI ZUNANJI MINISTRI RUSIJE, ANGLIJE IN FRANCIJE. — MOSKVA, 4. maja. Pogajanja za pri- dopolnitvami sešli ob priliki zasedanja ključitev sovjetske Rusije k mirovni fron- sveta Zveze narodov v Ženevi dne 15. t. ti, ki se ustanavlja pod vodstvom Angli- m. vsi trije zunanji ministri omenjenih je, se bližajo zaključku. Ako bo medna- velesil k skupni zaključni konferenci. K rodni položaj dopuščal, se bodo v zvezi tem razgovorom bodo po vsej verjetnosti z ruskim predlogom o ustanovitvi voja- pritegnjeni tudi še poljski zunanji mini-ške Lozveze med sovjetsko Rusijo, An- ster polkovnik Beck in zunanji ministri glijo in Francijo in angleško-francoskimi, nekaterih balkanskih držav. Nemška ponudba Nordijcem NEMČIJA PONUJA NENAPADALNE PAKTE DANSKI, NORVEŠKI, ŠVEDSKI IN FINSKI. KONFERENCA 9. T. M. Maribor, 4. maja. Jutri bo poljski zunanji minister Beck v sejmu odgovoril Hitlerju. Svet bo prisluhnil besedam državnika velike slovanske zemlje, katere vodje se dobro zavedajo, kaj pomeni mir za nadaljnji razvoj komaj vznikle, svobodne domovine. Poljska je bila od nekdaj propovednica mirnega sožitja med evropskimi narodi. Že kralj Leszczynjski je v svojih delih spominjal ustanovo zveze narodov, še podjetnejši v tem smislu je bil veliki poljski filozof Adam Czartoryski. Ta je izdelal poseben načrt za pomiritev Evrope in ga predložil ruskemu carju Aleksandru. Czartoryski je hotel zagotoviti vsem ljudem osnovne razvojne pravice in uvesti znosno razmerje med narodi Evrope. Njegovi načrti so v mnogoČem podobni temeljem, na katerih je gradila svoja dela ženevska Zveza narodov. Ruski diplomati so se iskreno zavzeli za stvar in predložili načrt Angležem. Toda današnji zaščitniki Poljske so odgovorili odklonilno. Tudi ideja Panevro-pe, kakršno sta zagovarjala Coudenhove-Kalergi in pokojni francoski državnik Aristide Briand, je imela v poljski preteklosti vnete zagovornike. Veliki poljski filozof, Štefan Buszczynjski, član Poljske akademije znanosti in dopisni član Francoske akademije, je 1. 1867. s svojim delam »La decadence de 1’Europe« presenetil svet. »Cest triste, mais vrad!«: Žalostno, toda resnično je! se je o veliki poljski zasnovi izrazil cesar Napoleon III. Buszczynjski je svoje delo posvetil »ljudem in vojakom Evrope«. Nemški in francoski historiografi so uvrstili zamisel poljskega filozofa v »dragoceno zakladnico življenjskih naukov, ki se naslanja na večno resnico človeške tvornosti«. Kdor hoče rešiti Evropo, pravi Busz-czynjski, naj stopi v vrsto tistih, ki se prizadevajo, povezati to celino v zvezo Zedinjenih držav. Zveza narodov je pri-rodna vez ljudskih rodov k socialnemu edmstvu na splošno korist človeštva. Sistem zla je mogoče ubiti le s pomirje-njem vseh narodov Evrope. Odpro naj se meje, odstranijo vse zapreke, ki so na poti svobodni izmenjavi misli in sproščenemu delu. Prvi korak k temu naj bi bilo ukinjenje potnih listov in carin. Upravna oblast naj bi pripadla najboljšim, vodstvo razuma je prirodna oblika vladavine. Zedinjene vlade naj bi tvorile najvišji tribunal občega zaupanja. Tako povezana Evropa bi lahko postala edinstvena država, toda ne takšna, o kakršni so sanjali Aleksander Makedonski ali Karel Veliki, nego država narodov. Od volje zedinjenih narodov za visi usoda Evrope!« je zaključil filozof svoje delo. Kakor oddaljeno poslanstvo zvene danes te besede, ko sorodna ustanova ob Ženevskem jezeru tone v pozabljenje in se letošnja evropska pomlad pretvarja v prispodobo razbeljenega kotla, v katerem vre silno vnetljiva tekočina. Domovina legendarnega junaka Tadeja Kos-czyuska, velikih pesnikov in romanopiscev, trikrat razkosana Poljska, je po težki preizkušnji svojih rodov dosegla končno vstajenje. Druga slovanska velesila v Evropi je pripravljena, da odločno stopi na branik države. V svesti si svojih pravic do svobode m morja je Poljska postavila naček) istih pravic do narodnostno mešane Gornje Šlezije in Gdanska, na katerih zagovarjajo na nasprotni strani svoje težnje. Krik poljske sosede, da je gospodarski obstoj Vzhodne Prusije v sedanji razmejitvi ogrožen, zavrača pisanje nemških geopohtikov samih. Pred nekaj leti, ko sedanje evropske napetosti še ni bilo, je revija »Ostpreuflens Wirtschaft und Ver-kehr« napisala, da »hna Vzhodna Prusija zaradi svoje ugodne lege ob Baltiku izvrstno pomorsko zvezo z ostalo Nemčijo. Še pred vojno je prihajala večina blaga v to zemljo ne po železnici, temveč po morju.« Predvojni nemška geografi so stalno poudarjati, da »ima od ostale države oddaljena Vzhodna Prusija svojstven zemljepisni položaj«. O tej nekdaj poljski, še danes močno slovanski zemlji pohrtera-njenih Mazurov in katoliških Poljakov piše nemški znanstvenik dr. Mager v svojem delu »OstpreuBen, die nafiirti-chen Gr und! a gen seiner Wirtschaft«, da je »zaradi svoje odročnosti vodila vselej posebno gospodarsko življenje«. Nadalje Je »LastLtut fttr Ostoreu&tscbe Wirt- BERLIN, 4. maja. V zvezi s poljsko-nemško napetostjo je ponudila včeraj Nemčija nordijskim državam Danski, Norveški, Švedski in Finski dvostranske nenapadalne pakte. OSLO, 4. maja. Ob priliki velike debate v parlamentu je norveški zunanji minister izjavil, da je zunanja politika nordijskih držav jasna: vse žele ohraniti popolno nevtralnost in se nočejo vezati na nobeno stran. Vodja konservativne stranke je pa dejal, da bi morale nordijske države na vprašanje, če se čutijo ogražene, odgovoriti Nemčiji, da se pač čutijo takšne na splošno, ker je danes v svetu velika nesigurnost za vsakogar. KJEVENHAVN, 4. maja. Dne 9. maja se bodo sestali v Stockholmu zunanji ministri Švedske, Norveške, Danske in Finske ter zavzeli stališče glede predloga Nemčije o dvostranskem nenapadalnem paktu. Ali je so nso^v snost? Na nedavno zatrdilo ministrskega predsednika Tisa, da je interes Slovaške, čim tesnejša združitev z nemškim življenj skim prostorom, odgovarja »Narodna Jednota«, glasilo Slovakov v Jugoslaviji: »Kako se to sklada z besno propagando za samostojno in neodvisno slovaško državo? Komu je bila potrebna takšna neodvisnost?« Bunjevci se ne smejo cepiti Znano je, da je pri razpravljanju o no- vi upravni razdelitvi države prišla k dr. Mačku tudi deputacija bunjevskih Hrvatov iz Vojvodine pod vodstvom župnika Blaška Rajiča. »Dan« piše zdaj, da se Bunjevci ne smejo cepiti na razne nacionalne grupacije, ker so vsi istega porekla in jezika. »Kot Bunjevci smo živeli na tem slovanskem jezikovnem otoku stoletja in kot taki hočemo delovati pri krepki izgradnji države.« Smola madžarskega poslanca Edini zastopnik naše madžarske manjšine, poslanec Fodor Gelert se je v »Gradski pivnici« v Subotici sprl z gosti. Kakor poroča subotiški »Neven« je došlo med vinjenim Gelertom in gosti do besednega spora in dejanskega obračunavanja, katerega posledica je bila, da jo je moral poslanec naglo odkuriti iz lokala. Tako je pri nas — in drugje? Te dni je zboroval zvezni odbor švab-sko-nemškega Kuiturbunda v Vojvodini. Predsednik J. Keks je naglasil, da se je število krajevnih skupin letos močno povečalo. Od srede decembra do danes je prirastlo 37 novih organizacij, tako da šteje Kulturbund zdaj 4 župe, 56 okrožij in 320 krajevnih skupin, poroča novosadski »Dan«. Koliko Židov ima Jugoslavija Pred desetimi dnevi je bil v Beogradu kongres židovskih verskih občin Jugoslavije. Dognali so, da biva pri nas 71.342 Zidov, 7083 manj kakor jih je bik} leta 1931. Od teh je 3082 tujcev. Največ Židov ima savska banovina, 19.427, dunavska 16.788, Beograd 13.728(1), drinska 9481. vardarska 6615, vrbaska 813, dravska 760, zetska 488, moravska 401, primorska 341. Po poklicu je 1.928 Židov obrtnikov, 5213 trgovcev, f 528 zdravnikov, 381 odvetnikov, 145 inženirjev, 50 veterinarjev, 101 lekarnar, 133 rabinov, 235 verskih uslužbencev, 107 nameščencev, 418 industrijcev, 113 bančnikov, 464 drž. uradnikov, 4087 priv. uradnikov, 134 nosačev, 773 potnikov, 549 trg. agentov, 114 poljedelcev, raznih poklicev 852, brez poklica 2182. Jugoslavija In njena armada Ob zadnjih dogodkih je postala Jugoslavija središče svetovnega zanimanja, piše madžarski upokojeni feldmaršallajt-nant R. v. Suhay v »Pester Lloydu«. Našteva razvrstitev in moč naše armade ter ugotavlaj, da je srbska armada že v balkanski in svetovni vojni dokazala veliko vojaško sposobnost. »Zedinjena Jugoslavija je podedovala izvrsten človeški material. Morala in vzgoja prav dobrega vojaštva sta na zelo visoki stopnji, če se enkrat tudi notranje prilike urede, bo postala Jugoslavija ne le vojaško in gospodarsko, temveč tudi politično najmočnejša država Balkana in njena armada bo dragocen zaveznik in nasprotnik, ki ga bo treba resno upoštevati.« Tuji kapital v Jugoslaviji Od tujega kapitala v naši državi je v francoskih rokah 20,64% delnic, sledi Anglija, Švica, bivša ČSR. Peta je Italija s 73 milijoni dinarjev v akcijah (3,34%) in 318 milijoni din kredita, skupaj 447 milijonov din (9,47%). Slovenski jezik v Italiji Tržaški škof Santini je v Vatikanu izposloval, da se zgradi v Trstu novo semenišče. Od Mussolin ja je dobil dovoljenje za slovenske in hrvatske prid ge v Ju-I jski krajin . Na vprašanje, če se sme ve-ronauk učiti v slovenščni, je Mussolini odgovoril, da slovenski jez k ni prepovedan. (»Istra«). Bratstvo ver v AIžtu VRHOVNA VERSKA VODITELJA MUSLIMANOV IN IZRAELITOV ALŽIRA PRI KARDINALU VERDIERJU. ALŽIR, 4. maja. Papežev legat na ev-|brin. Francoski vladi bom sporočil, da mi harističnem kongresu v Alžiru, pariški vaša navzočnost priča o vaši lojalnosti kardinal Verdier, je bil včeraj priča ma- nasproti njej, kajti vsi smo ena družina, nifestacije verskega bratstva, ki je na- otroci ene in edine ogromne domovine Francije.« Na te besede kardinala Ver- pravila na ves svet nenavadno globok vtis. Ko je bil kardinal Verdier v poletni palači, sta se mu prišla naenkrat poklonit muslimanski veliki mufti Alžira z vsemi imami ter alžirski veliki rabin s spremstvom. Papeški legat je bil nad to manifestacijo verskega bratstva vidno vzrado-ščen in je spregovoril v znak prijateljstva sledeče: »Mi, ki smo otroci istega Boga. Vsi predstavniki vseh verstev moramo stremeti po ohranitvi verskih do- dierja se je veliki mufti priklonil, nato pa dejal:-'»Vsi mi, ki smo se vam prišli poklonit, vidimo v vas, eminenca, simbol enotnosti rase, razredov in verstev.« Papeški legat mu je na to sporočil, da bo poročal o tej edinstveni verski manifestaciji papežu Piju XII., kako sijajno shajajo različna vrstva drugo poleg drugega, če pošteno služijo Bogu. % Nastop novega angleSkega poslanika v Rimu RIM, 4. maja. Novodošli angleški vele-i poslanik v Rimu, sir Percy Lorraine, je' bil Včeraj sprejet pri italijanskem zuna-! njem ministru grofu Cianu. Ta ga je potem spremljal k svečani nastopni avdienci pri italijanskem kralju, kateremu je izročil svoja akreditivna pisma. V teh je italijanski kralj imenovan kot kralj Italije in cesar Etiopije. Novi ameriiki vojaški krediti WASHINGTON, 4. maja. Roosevelt je včeraj zahteval od kongresa dodaten kredit sedem in pol milijarde dinarjev za novodobno opremo vojske, posebno za tanke, topove proti tankom in letalom. 110 milijonov dolarjev je določenih v ta namen, 36 milijonov dolarjev za obalno obrambo, a 6 milijonov za modernizacijo pet težkih križark. Aretacija nemškega novinarja v Belgiji BERLIN, 4. maja. Bruseljskega dopisnika »Rheiilisch-westfalischen Zeitung« je belgijska vlada zaprla. Razlog za to je bila polemika med nekim belgijskim orožniškem uradnikom in dopisnikom glede nem ških kolon:j. Zadeva je bila v belgijskem tsku že pomirjena, vendar se je vlada kljub temu odločila za ta korak. ITALO BALBO OBIŠČE KAHIRO KAHIRO, 4. maja. »Times« poročajo, da bo maršal Balbo v ponedeljek prispel v Kahiro, kjer se bo nastanil v italijanskem poslaništvu. Obisk je zasebnega značaja. NEMŠKI VELEPOSLANIK V PARIZ.; PARIZ, 4. maja. Nemški veleposlanik Welczek se bo danes ali jutri vrnil v Pariz. schaft« v enem svojih letnikov poudaril, da »je Vzhodna Prusija v primeri z osta- lo Nemčijo nekakšna kolonija«. Dežela še ni pripadala kroni nemško-rimskega cesarstva in je bila šele 1. 1867. vteleše-oa v severnoneimško državno zvezo. -ine. PROTIŽIDOVSKI ZAKON NA MADŽARSKEM. BUDIMPEŠTA, 4. maja. Dve uri po prihodu ministrov iz Berlina je bil sprejet zakon, ki prepoveduje Židom udejstvovati se v vidnejših javnih poklicih. Žid ne bo mogel ostati zemljiški posestnik. Zemljo jim bodo razlastili. DE MONZIE POTUJE V LONDON PARIZ, 4. maja. Zunanji minister Bon-net je sinoči poleg poljskega veleposlanika sprejel tudi ministra za javna dela De Monziea, ki je bil pred kratkim na Poljskem in je danes odpotoval v London, kjer se sestane z angleškim notranjim ministrom sirom Samuelom Hoareom. PRIJAVLJANJE ANGLEŠKIH PROSTOVOLJCEV LONDON, 4. maja. Vojno ministrstvo sporoča, da se je v minilem Javilo 160.000 prostovoljcev, kar je rekord, vendar še manjka 100.000 mož do drugega milijona vojakov. NOVA ANGLEŠKA BOJNA LADJA. BIRKENHEAD, 4. maja. Včeraj so spustili v morje drugo izmed petih linijskih ladij istega razreda, 35.000 tonsko »Prince of Wale6« v prisotnosti 40.000 ljudi. Krstne obrede je napravila »princess ro-yal«. JAPONSKI LETALSKI NAPAD NA ČUNGKING. CUNGKING, 4. maja. Včeraj popoldne je 18 japonskih letal bombardiralo mesto. Nastalo je več požarov, 1000 ljudi je mrtvih in ranjenih. Kitajski lovci so sestrelili eno japonsko letalo. BOJKOT JAPONSKEGA BLAGA. PARIZ, 4. maja. Francija je z včerajšnjim dnem prepovedala uvoz japonskega blaga* Izvzeti sta le svila in kafra. VREMENSKA NAPOVED Prevladovalo bo oblačno vreme s slabim vetrom brez večje toplotne spremembe Včeraj je bila v Mariboru najvišja toplota 17.7° C, danes najnižja 4.7° C, opoldne pa 15° C. Borza, Curih, 4. maja. Devize: Beograd 10, London 20.84%, Pariz 11.79%. Newyork 445, Milan 23.42l/2 Berlin 178.62 Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta i 3.25. Novice Beseda o nabiralnih akcijah »Jugoslovanski Gvoždžar« je v eni svojih zadnjih številk objavil daljši članek, v katerem nastopa proti raznim akcijam in tako zvanemu »fehtarjenju«, ki se je zadnje čase razpaslo v nedogled. Med drugim pravi dobesedno: ». . . temu pojavu bi bilo treba napraviti enkrat za vselej konec, da bi se potem mogel trgovski stan posvetiti s polnim delom napredku trgovskega gospodarstva brez sličnih bremen in dajatev«. List je s to opazko posvetil v zelo pereče vprašanje. Samo po sebi se razume, da vsak pameten človek razume nabiralne akcije, ki resnično služijo v javne in skupne svrhe ter kakemu vzvišenemu namenu. Vendar pa je treba ob tej priliki poudariti, da se je ta navada že tako razpasla ter se je poslužuje že vsakdo, četudi akcija nima koristnega namena niti zadostne moralne osnove. Od časa do časa izbruhnejo namreč na dan razne afere, ki so v zvezi s nabiralnimi akcijami, in ki razkrijejo potem vso gnilobo in špekulativnost, ki se skriva za takim?-»humanitarnimi in občečloveškimi ter kulturnimi akcijami«, ki naj bi služile ali za slepe, ali gluhe, revno deco, za »brezprizorne« itd., za ta in ta spomenik, za to in to »javno zadevo«. Potem je seveda moralno streznjenje prepozno, kakor pravi neka angleška statistika, ki je ugotovila (seveda za Anglijo!), da gre 90% sredstev, ki se zberejo s takimi akcijami, običajno za »administrativne namene« oziroma se »zmuznejo« v kanale, ki jih je potem le težko kontrolirati. Brez dvoma je, da so zadeve, ki so nujno v zvezi s takim nabiranjem in skupnim sodelovanjem vse javnosti, vendar pa bi bilo zelo priporočljivo, da se tudi v tej panogi »javnega udejstvovanja« uvede nek kriterij in seveda tudi — kontrola. Da pa je vsepovsod preveč nabiralnih akcij, tega ni treba še posebej poudarjati, ko ljudje to »nadlego« Še prebridko občutijo na svoji koži. Nabiralna akcija ni kar takole, če se ta ali oni spomni, da bi bilo »dobfo« nekaj narediti in potem o tem javnost prepričevati, ampak je odgovorna zadeva, ki mora biti vsaj utemeljena in upravičena, da bo javnost vedela in mogla presoditi, zakaj gre, preden bo prispevala svoj delež. Važne pridobitve novega voinega reda Novi letni vozni red, ki stopi v veljavo 15. maja, bo prinesel mariborskemu okrožju, Prekmurju, Savinjski in Mislinjski dolini mnogo zelo ugodnih železniških zvez. Važna je uvedba direktnih vagonov II. in III. razreda med Mariborom in Beogradom, s čimer bo odpadlo nadležno prestopanje. Direktni vagon bo 'priklopljen večernemu vi alku, ki odhaja iz Maribora ob 20.55 s prihodom v Beograd ob 8.40 z brzovlakom. Obratno odhaja brzovlak iz Beograda z direktnim vagonom za Maribor ob 20.58 s prihodom v Maribor ob 9.13. Za Maribor in okolico je tudi zelo važna uvedba nočnega potniškega vlaka Maribor—Celje. Ta vlak odhaja iz Maribora ob 23.40 s prihodom v Celje ob 1.13. Vlaka se bodo posluževali okoličani, ki bodo odslej lahko obiskovali gledališče in večerne kulturne prireditve, ker imajo po končanih prireditvami zelo ugoden povratek domov. Savinjska in Mislinjska dotina dobita zelo važno železniško zvezo v zgodnjih popoldanskih urah med Celjem in Dravogradom. Iz Celja bo odhajal vlak ob 12.35 s prihodom v Dravograd ob 15.10, kjer je zveza za Maribor. Iz Dravograda pa bo odhajal vlak ob 12.10 s prihodom v Celje ob 14.50, kjer so zveze s popoldanskima brzovlakoma proti Mariboru in Ljubljani. Z novim voznini redom bo Prekmurje zelo mnogo pridobilo. VipostavIJena bo nočna zveza med Ormožem in Mursfco Soboto. Iz Ormoža bo odhajal vlak ob 22.51 s prihodom v Mursko Soboto ob 0.17. Iz Murske Sobote bo vozil vlak ob 0.38 s prihodom v Ormož ob 2.06. S tem bo omogočena tudi zveza z Gornjo Radgono. Ta nočni vlak je za Prekmurje velikega pomena, ker bodo potniki sedaj v enem dnevu lafoko opravili svoje posle v oddaljenih mestih. Važna je tudi uvedba jutranjega vlaka med Ormožem in Mursko Soboto. Odhod iz Ormoža ob 5.14, prifhod v Mursko Soboto ob 7.31. Odhod iz Murske Sobte ob 7.08, prihod v Ormož ob 9.03. Tega vlalka se bodo predvsem posluževali dijaki, ki obiskujejo šole v Murski Soboti. S temi koristnimi izpremembami je ustreženo mnogim potnikom, -ki so dolgo moledovali za uvedbo naštetih zvez. Mnogo zaslug ima za to tudi mariborska Tujskoprometna zveza ^Ptrtntk«. svojemu narodu boljše in lepše čase. Bil je braslovški rojak, obiskoval je šolo v Braslovčah in nato v Celju. S svojim sošolcem Malgajem je pohitel tja, kjer je našel v Vovbrah smrt. Ko je s svojim oddelkom zasedel zavzeto slovensko zemljo, so ga nenadoma napadli v neki hiši, kjer mu je krogla predrla prša in nož zarisal rano v vrat. Srečko Puncer mora biti svetal vzor, kako je treba stati na straži domovine. — šolska mladina je pokrila njegov grob s svežim cvetjem, prapor gas. čete Braslovče se mu je poklonil. Spominu Srečka Puncerja večna slava! Literarni večer v Celju Včeraj je bil v Celjskem domu v Celju zelo uspel literarni večer članov Umetniškega kluba iz Maribora. Pri prireditvi je sodeloval tudi godalni, kvartet Glasbene matice v Ceiiju, pri katerem so sodelovali J. K. Sancin, V. J e g r i š e k, D. Sancin in A. Ra spoli 6. Predsednik mariborskega Umetniškega kluba pisatelj dr. Makso Snu deri je uvodoma spregovoril o pomenu kulturnega sodelovanja mariborskih umetnikov v Celju in obratno ter poudaril, da je na tej zemlji zrasla edino močna samo slovenska umetnost in da se ni mogla na njej razviti nobena drugojezična umetnost. Njegov govor je odjeknil zelo močno prav zaradi sodobne in pereče poante, ki jo je . obravnaval. Nato je izvajal celjski godalni kvartet dr. Fran Delakov »Ada®jo« za godalni kvartet; delo je zelo močno pritegnilo poslušajoče občinstvo. Izmed pesnikov in pisateljev je prebral Ivan Potrč konec iz Pohorja zajete novele »Andraževih pet«, Radivoj Rehar močno nacionalno poudarjene pesmi, MtSko Kranjec živo pisan odlomek iz romana, ki izide jeseni. Dr. Stanko Cajn kar je bral razpoloženjsko In toplo pisano črtico »Šolski izleti«. Za njim je znova nastopil godalni kvartet, ki je izvajal od Iv. K. Sancina drugi stavek godalnega kvarteta in serenado. 2a tem so nastopili Br. Rudolf s svojimi lirično občutenimi pesmimi, B. Vodušek je prebral nekaj najnovejših pesmi iz zbirke »Odčarani svet«, dr. Ivan Dornik pa lirično črtico in ne&aj pesmi. Ob grobu junaka Srečka Puncerja V nedeljo dne 30. aprila je btia na bra-slovškem pokopališču proslava 20 letnice smrti Srečka Puncerja, ki je padel v najlepših letih^ svojih dni, ko je branil na Koroškem našo slovensko zemljo. Padel je v Vovbrah kot mlad prostovoljec, ko ga ni klicala domovina, da ji pomaga, ko je sam čutil v sebi, da ga domovina potrebuje. Proslavo je organizirala organizacija koroških borcev v hnenu katere sta se proslave udeležila gg. Roš in V a g n e r iz Celja. Na pokopališču se je zbralo mnogo občinstva iz Braslovč in okolice, šolska mladina, čltinstvo Sokola Braslovče ter gas. četa Braslovče s praporom. Za šolsko mladino. Braslovčane •n Sokola je spregovoril nekaj besedi Žnuderl Ljubo. Pokojni je bil vzor ju- naka, junaka, kakršnih je naša zemlja rodila vedno dovolj, junaka, kakršnih je naša zemlja vedno potrebovala, junaka, kakršnih nam je treba tudi danes, da bomo znali in hoteli delo pok. Srečka na* daljevati. Puncer ni m+slil nase in na svoje, ko je prostovoljno pohitel s svojim sošolcem Malgajem branit našo prelepo Koroško in prepričan je lahko in njegov počitek naj bo miren, ker znali bomo mi njegovo delo, če bo čas to zahteval, nadaljevati. Njegov soborec in sošolec Roš iz Celja je v prelepem govoru orisal mlade dneve tž šole pokojnega Srečka, ko so ga starši hoteli dati izučiti za kovača, a je usoda hotela, da je postal kovač, ki je z zanosom in veseljem vihtel kladivo, ker je vedel, da kuje o Ljubno ob Savinji. Vsi naročniki »Večernika« v Ljubnem ob Savini! prejmejo Hst Še isti dan z večernim celjskim avtobusom. Naročniki naj dvignejo list v gostilni Tesovnik na Ledenici pri Ljubnem. o Ban v Slovenski Bistrici in KonHcah. Včeraj je ban dr. Natlačen nadaljeval svoje službeno potovanje po' Sloveniji. Obiskal je Slovensko Bistrico in Konjice. Povsod je bil zelo lepo sprejet. Ban je sprejel zastopnike raznih kulturnih, nacionalnih in gospodarskih društev in ustanov ter poslušal težnje in želje prebivalstva. o I* državne službe. Za tajnika v 7. skupini je napredoval dr. Viktor Turnšek pri upravnem sodišču v Celju. Upokojene so učiteljice Alojzija Belšak v Veliki Nedelji, Marija Goričan v Slov. Bistrici, Jožefa Osterc v Mali Nedelji ln Ana Sedej v Ribnici. o Tovarna ceiuioze v Krškem. Bonačeva tovarna celuloze v Krškem bo kmalu dograjena. Začetna kapaciteta bo 6000 ton na leto. j. Ljubitelji Slovenskih goric pridejo iz Ljubljane v nedeljo, 7. t. m. Priključijo se jim lahko tudi mariborski izletniki pri krožni vožnji po Slovenskih goricah. Odhod ob 9^ izpred glavnega kolodvora. Informacije pri »Putntku« Maribor. o Smrt najstarejšega moža laškega okraja. Pri Sv. Rupertu nad Laškim je umrl najstarejši mož laškega okraja 90-letni posestnik Josip Tuhtar. o Roko si je zlomil na trati ključavničarjev otrok Branko Breznik v Sp. Hočah. o V oko }e brcnila krava posestnioo Marijo Perkovič v Pristavi pri Šmarju. Zdravniki se trudijo, da ji ohranijo oko. o Z nožem je obdelal neznanec v Cir-kovcih cigana Jožefa Baranjo pred gostilno Goljat. o Vlom pri Laškem. V Malrbrezi nad Laškim je neznani vlomilec pri belem dnevu, ko so bili ljudje na polju, vlomil v ■hišo posestnika Josipa Lokovška in ukradel 2000 dm gotovine. o Avtomobil v drevo. Blizu AroKna pri Celju je trčil tovorni avtomobil nekega mariborskega avtoprevoznika v obcestno drevo. Pri karambolu je dobil vozač poškodbe na glavi. Prvo pomoč je ranjencu nudil šofer mariborskega mestnega avtobusa, ki vozi v Celje. Hladilnik tovornega avtomobila je precej poškodovan. 3 Roparski napad na samotni cesti, Ko se je posestnik Jakob Škofca z Ratja na Dolenjskem vračal s sejma in gnal domov par volov, ga je na samotni cesti iz zasede napadel neznani ropar in ga pričel daviti. Posestnika je z več udarci nevarno ranil ter mu nato odvzel 3300 din. Razbojniku so orožniki že na sledu. Cmttm c Nov zvon dobi farna cerkev sv. Danijela. Tehtal bo 475 kg. S tem bo urejeno harmonično zvonenje pri tej cerkvi. Vlila bo zvon Btihlova livarna v Mariboru. — Tudi za cerkev sv. Miklavža nameravajo naročiti še en zvon, če se bo zbralo dovolj denarja. Dva nova zvona je ta cerkev dobila za letošnjo Veliko noč. c Gozdni požar, ki bi bil lahko povzročil veliko škodo, je skOro izbruhnil včeraj dopolde v Košnici. Posestnik Š/krubelj je blizu svoje koče zakuril ogenj, ki se je vsled suše začel naglo širiti. Prihiteli so gasilci iz Celja in Gaberja, ki so ogenj pogasili, da ni nastala večja škoda. c 51. podružnica Ferialnega savezana drž. realni gimnaziji v Celiu uprizori 16. maja ob 20. uri v Mestnem gledališču Comersovo veseloigro »Roksi«. ASPIRIN TABLETE v novam zavitku od»cetofana« pri prehladu, reumi, hripi in grozrtiei. Oll.s r«. pod S, br. 5»3» l. >11. IMS. c Umrla Je v Celju 44-letna Terezija Šrekl iz Zreč. c Pevski koncert. Celjske raešč. šole so vprizorile 30. aprila popoldne v mestnem gledališču pevski koncert. Mladina ie pod vodstvom svofth pevovodij zapela prožilo in eksaktno več pesmi. Občinstvo Je bilo s koncertom izredno zadovoljno. c Nesreča ln napad. 34 letni posestniški sin iz Št. Janža na Vinski gori ie gnal vola po cesti. Nasproti je pripeljal avto, ki je zadel v vola. Vol se je splašil, vrgel }e Cvikla čez avto. Zlomil si je desno roko in poškodoval desno nogo. — 29Ietni Zorko Anton, poljski delavec, iz Kostrivnice, se je 2. t.m. vračal Iz vinograda. V Drevenita ga je napadel neki neznanec ter ga s topim predmetom udaril po glavi. Prizadejal mu je težke poškodbe. — Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. c Uradne ure za stranke so v naši poslovalnici v Prešernovi wid vsak dan od 8. do 10. in od 15.—17. V tem čaišu se sprejemajo novi naročniki, naročilo z» oglase in drugo. Ptu/ p »Deseti brat« v Mestnem gledališču. Dramsko društvo je proslavilo 25-letnko svojega obstaja z Jurčičevim »Desetim bratom« v predelavi avantgardističnega režiserja Ziika Fr. Pred predstavo je prof. Ingolič orisal delovanje društva 25 let. Na koncu je poudaril, naj bi se ptujska publika bolje zavedala svoje dolžnosti, ki jo ima do svojega gledališča, do ljudi, ki se trudijo za pOvzdigo dramske umetnosti v našem mestu. Gledališče ji! bilo natrpano. Občinstvo je z navduSe-njem sledilo predstavi, ki je pomenila mnogo več kot pa sama dramatizacija Jurčičevega »Desetega brata«. Kritiko predstave bomo prinesli drugič. Da se ne bi občinstvo dolgočasilo med odmorom, jih je mladina z balkona med odmorom obsipala s papirnatim dežjem, p Vandalizem. Ob banovinski cesti, ki pelje skozi Tržeč pri Ptuju, so neznani zlikovci odtrgali krone 37 pravkar posa-> lenim sadnim drevescem. po*hiinost. »Gospod še ne gre spat?« »Ne morein šel Statistike pravijo, d* vsak državljan pokadi 7 cigaret na dan. Jaz sem pa šele pri šesti!« Maribor Jubilej slovenskih železničarjev Te dni poteka 30 let, kar so se začeli slovenski železničarji v Mariboru na pobudo tovarišev iz Trsta zbirati, da si ustanovijo svojo lastno organizacijo kot zastopnico svojih stanovskih interesov. Desetletja prej med železničarji slovenski živelj sploh ni prišel na površje, gospodovali in vodili so vse stanovske po-krete le tujerodci, ki so uživali povsod prvenstvo. Ob nastopu sedanjega stoletja so prišli v Maribor tovariši, ki so postali pobomiki zmagoslavno nastopajočega narodnega probujenja. In trumoma so se zbrali okoli njih mnogi, ki so še le zdaj začutili, da imajo prav oni tukaj na narodnostni meji pravo, da se zberejo v lastnem društvu. Tako je bila dne 25. maja 1909 ustanovljena mariborska podružnica zveze slovenskih narodnih železničarjev, ki je strnila v svoje okrilje vse, i kar je takrat v tem dokaj številnem stanu čutilo za svoj narod. Istočasno poteka letos 20 let, odikar je bila ta takrat samo slovenska organizacija razširjena na celo državo. To obletnico proslavijo slovenski železničarji posebno slovesno z razvitjem društvene zastave in s prireditvijo slavnostnega koncerta. Slovenski železničarji se zavedajo, da so v vsakem oziru storili ne le svojo stanovsko dolžnost, temveč so bili tudi na gospodarskem in kulturnem polju važen faktor v razvoju našega naroda in da je baš njih sodelovanje nemalo pripomoglo, da je Maribor danes naš. Zato upravičeno z vso gotovostjo pričakujejo, da bo vsa naša javnost to upoštevala in se odzvala vabilu za obisk prireditev 3. in 4. junija. Vzgojna posvetovalnica v Studencih Pii zadnji seji obč. odbora v Studencih je bil soglasno sprejet predlog obč. odbornika g. Vranca, da občina sporazumno z mariborsko »Pedagoško centralo« organizira vzgojno posvetovalnico, ki bo v delavskem predmestju velikega pomena. Kajti v takih krajih težke socialne razmere s podvojeno sik) duše mladino v njenem razvoju in šolskem napredku. V zvezi z občinskim posredovalnim uradom, ki v Studencih uspešno deluje, odkar je župan g. Kaloh, bo vzgojna posvetovalnica posrečena dopolnitev, zlasti ker je svoje sodelovanje obljubilo tudi domače učiteljstvo. Edinstven primer je, da delavska občina — poleg zaščite za zapuščeno deco — Skrbi tudi za vzgojne probleme naših dni. Zadeva vabi k posnemanju povsod tam, kjer so na razpolago strokovne moti, k>i bodo poskrbele za pravilno usmeritev take ustanove. Zlasti mestne občine bi naj skrbele za vzgojne posvetovalnice, pa bi se vidno znižalo število jetnikov in drugih defektnih oseb-Škodljivcev človeške družbe. Občina Studenci zasluži vse priznanje za svoje prizadevanje. SOKOLSKI TEKMOVALCI V MARIBORU Tekom včerajšnjega dne so prispeli v Maribor sokolski tekmovaloi, ki se bodo udeležili izbirnih tekem za meddržavno tekmo v Parizu in Varšavi. Nastanjeni so v Mariborskem dvoru in se skupno vež-bajo pod vodstvom vodnika vrste br. Leona Štuklja. — V petek pride v Maribor namestnik načelnika Saveza SKJ Ivan Kovač, Id bo vodil tekme, ki se pričnejo v nedeljo, 7. maja 1939, v Sokolskem domu. Predprodaja sedežev od jutri dalje pri »Putniku«. Četrtletni vremenski pregled Kratek pregjed vremena v prvem četrtletju 1939. J. -v Mariboru: Januar. Največji mraz je bil — 11.5 C na Novega leta dan, največja toplota 15.3 17. jan. S temperaturo pod ničlo ali mrzlih dni je bilo 16; deževalo je 7 dni, snežilo 2 dni, sneg je pokrival zemljo 18 dni. Mesečna količina padavin |e bila 53.1 mm. Gle^e oblačnosti so brli 3 dne- vi jasni, 16 pa skoro popolnoma oblačnih. Tihih, brez vetrovnih dni je bik) 11, osta- li dneva so bili s slabim vetrom, izvzem-ši 17. in 18., ko je pihal zelo močan veter. Februar. Največji mraz — 7.8 4. II., najbolj toplo pa 16.8 11. febr. Mrzlih dni je bilo 23, torej 5 dni ni bila minimalna temperatura pod ničlo. Deževalo je 4, snežiUo pa 2 dni, mesečna količina padavin 17.8 mm. Jasnih dni 4, popolnoma oblačnih 3, brezvetrovnih dni 5, z močnim vetrom 23, 24. in 25. febr., ostale dni so pihali slabi vetrovi. Marec. Najbolj mrzlo — 8.2 14. marca, najbolj toplo 15.6 zadnjega v mese- cu. Mrzlih dni, ko je bila najmanjša toplina izpod 0, je bilo 20. Deževalo je 6 dni, zelo slabo je snežilo tudi 6 dni, mesečna količina padavin 23.7 mm to je za 5.9 mm več kakor v februarju. Jasno je bilo 2 dni, popolnoma oblačno 4 dni, tihih dni je bilo 6, zelo močno je pihal veter 5 dni in sicer 12., 13., 15., 16. in 17. marca. PLANINSKI MAJNIŠKI IZLET NA PANKRACIJ V nedeljo, 7. maja, je skupen izlet na Remšnik in na Pankracij na Kozjaku. Odhod s koroškim vlakom ob 5.40 (nedeljska povratna vozovnica), nato peš mimo Brezna do Remšnika in dalje do P mgra-ca, kjer je sv. maša kmalu po 10. uri. Po službi božji ljudsko veselje s petjem pod lipo in pri zavetišču SPD. Kot spremljevalci in vodniki bodo na razpolago planinski odborniki. Ljudstvo z Remšnika srčno pričakuje mariborske goste. Jubilejni koncert Glasbene Matice V okviru svojih ji&ilejnih svečanosti ob 20-letnici je priredila Glasbena Matica v veliki Sokolski dvorani jubilejni vokalni koncert pevskega zbora. Koncert je pomenil v kulturnem oziru velik dogodek ter je zgovorno podčrtal s sestavo skrbno izbranega sporeda veliko narodno in kulturno poslanstvo, ki ga izvršuje na severni meji GM kot ena najodličnejših kulturnih ustanov v Mariboru. Koncert je posetilo Številno občinstvo, vendar obisk ni bil tak kot ga GM upravičeno zasluži v priznanje svojega velikega dela, ki ga je v 20 letih izvršila. Med za- stopniki oblasti in raznih organizacij smo opazili župana dr. Juvana, polkovnika Radoviča, podp. Gaščica, policijskega šefa g. Stanka Kosa, uprav, dr. Brenčiča, šefa davčne uprave g. Josipa Severja, min. v pok. dr. K u-k o v c a. ravnatel ja g. Rodoška in druge. Koncert, ki je nad vse odlično uspel, je vodil novi dirigent g. Milan P e r t o t. Vzorno sestavljen spored je navdušil občinstvo do tolike mere, da je moral zbor nekatere točke ponavljati. Podrobno poročilo o koncertu objavimo jutri. PRVI TRANSPORT DELAVCEV V FRANCIJO. Davi je odšlo z rednim vlakom proti italijanski meji 60 sezonskih delavcev iz področja mariborske Borze dela. To je prvi poskusni transport za Francijo, ki mu bo sledilo več večjih transportov. POZIV TUJIM DRŽAVLJANOM! Inozemski državljani, ki bivaio na ood- ročju predstojništva mestne policije v Mariboru in so v posesti zaposlitvenega dovoljenja — izkaznice o poklicu — z veljavnostjo za nedoločen čas, se pozivajo, da iste predložijo v svrho potrditve tekom meseca maja t I. predstojništvu mestne policije v Mariboru soba štev. 2, dnevno v času od 10. do pol 12. ure. Prizadeti se opozarjajo, da v nasprotnem slučaju izkaznica o poklicu izgubi svojo veljavnost v smislu čl. 17 odst. 2 t. I. Prettetojnlštve mestne pelielic. Lov za vžigalnikom V neki tukajšnji gostilni je sedel starejši gospod. Iz navade si je skrivaj prižgal cigareto, tako da je izgledalo, kakor da bi sknval vžigalnik. V isti gostilni je sedel tudi finančni organ, ki je stopil za gospodom na ulico in zahteval vžigalnik. Kar trikrat ga je preiskal od nog do glave in se končno prepričal, da je ostal lov za vžigalnikom brezuspešen. VELIK VLOM V SLOV. GORICAH Preteklo noč so neznani storilci vdrli v trgovino Ludvika Vukana v Anzmetin-cih pri Sv. Miklavžu v Slov. goricah. — Vlomili so skozi dvoriščna vrata v trgovino in jo popolnoma izropali. Odnesli so mnogo manufakturnega blaga, svilenega perila in usnja. Gotovine niso našli. Škoda znaša 10.000 din. Orožniki so poklicali daktiloskopa mariborske policije g. Grobina, ki je posnel prstne odtise. — Storilcem so že za petami. m Upokojena učiteljica. V Kamnici je upokojena učiteljica Pavla Puh. m V Studencih pogodbena pošta. V Studencih pri Mariboru je z odlokom prometnega ministra odobrena pogodbena pošta. m Obmejni carinski promet. Mariborska carinarnica je imela v preteklem le' tu 7,996.871 dinarjev dohodkov, od česar odpade na izvoz 66.005 dinarjev. Depoziti so aprila znašali 1,383.295 din. m Glasbena šola Glasbene Matice proslavi 20-letnico svojega obstoja z javnim nastopom svojih najboljših gojencev v sredo 10 maja v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pričetek točno ob 20. uri, ker prenaša spored Radio Ljubljana. n. Podpore kulturnim društvom. Na prihodnji seji mestnega sveta bodo razdelili proračunski kredit 60.000 dinarjev med mariborska kulturna društva. m. Združenje mariborskega učiteljskega naraščaja priredi v petek, 5. maja, ob 20. uri v Narodnem gledališču akademijo s pevskimi in recitacijskimi točkami. Glavna točka sporeda je Emstova tro-dejanska komedija »Vzgojitelj Lanovec« v priredbi in režiji E. Smaska. m Zastava železničarjev »Jadranske straže« je razstavljena v izložbi trgovine »Pregrad«. m Slovesna otvoritev strelske sezone bo v nedeljo dne 14. t. m. Strelci se bodo zbrali na Trgu svobode, od koder bodo z vojaško godbo na čelu odkorakali na radvanjsko strelišče. m Zveza Maistrovih borcev se udeleži razvitja društvenih zastav »Jadranske straže«. Zbirališče v nedeljo ob 9. pred tajništvom ZMB. m Slovenska knjiga na Remšnik in Pankracij! Ob priliki izleta na Remšnik in Pankracij v nedeljo 7. t. m. ponesemo s seboj poleg naše vere in zvestobe do obmejnih ljudi tudi slovensko knjigo. — Vsak izletnik eno slovensko knjigo! Prinesite jo in darovali jo bomo našim ob meji. Prosimo! m Drobci stekla so se zarezali v roko slik. pomočniku Antonu Kavklarju in je bila potrebna operacija. m Pr! telovadbi se je ponesrečil in si močno poškodoval desno roko Fr. Pušnik m Tovorni avto je povozil na Pobrežju davi mehanika Franca Lorberja s Pobrežja. Lorber* ima močno poškodovani obe nogi. m Pri paši si je zlomil ključnico hlapec brez stalnega bivališča Vincenc Krajnc. m. Nemški železničar povožen. Na Meljski cesti sta trčila neki ‘osebni avtomobil in nemški železničar Julius Strei-cher, ki se je na kolesu peljal v mesto. Kolesar je dobil pri karambolu lažje poškodbe na nogah. Njegovo kolo je stolčeno. m. Pobeg od doma. Že 25. aprila je neznano- kam pobgnil 18-letni rejenec Franc Prah iz Pregljeve ulice 12. Sled za njim vodi v Dalmacijo. m. Hrbtenico si je obtolkla pri padcu s stopnic navijalka Danica Višič. m. S kolesa je padel dninaričin sin Vinko LipuŠ iz Razvanja in si nalomil levo roko. m Nesreča pri igri. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 10-letnega sina tovarniške delavke Ruperta Kapuna, ki je med ruvanjem za šalo padel in si zlomil desno roko. m Ugotovljena identiteta svečinskega samomorilca. Nedavno so v nekem gozdu v Svečini našli truplo neznanega samomorilca. Po obleki in klobuku so nemške oblasti ugotovile, da je samomorilec 61-letni Franc Muster iz Untergrala pri Lipnici v Nemčiji. To je potrdil tudi njegov zet, ki je starčkovo obleko prepoznal. ra Iz poboljševahiice ie pobegnil. . ljubljanski poboljševalnici je bil 17-letni železničarjev sin Maks Knaflic iz Maribora. Zahotelo se. mu je svobode. Zato je pobegnil. Domnevajo, da se potepa v mariborski okolici. m 76-letna tihotapka. Na cerkvenem slavju v Dobravi pri Dravogradu je 76-letna Neža Verovnikova prodajala saharin. Orožniki so pri njej našli 8 zavitkov saharina. m Pastirček zanetil požar. V Metavi pri Košakih je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Marka Klemenčiča. Požar mu je napravil okoli 20.000 dinarjev škode. Ogenj je povzročil 14-letni pastirček, ki se je na skednju igral z vžigali* čarni. m Vlomilec odnesel precej zlatnine. Sodna uradnica Marija Felzerjeva iz Kne za Koclja ulice 18 je prijavila policiji, da je v njeni odsotnosti nekdo s ponarejenim ključem odprl njeno stanovanje in ji odnesel zlato zapestnico, zlat prstan s tremi kamni, zlate broše in 800 dinarjev gotovine. Policija vodi preiskavo. # Za rezervne oficirje! Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Maribor, obvešča gg. aktivne in rezervne oficirje, člane in nečlane, da se bo danes v četrtek, 4. maja, ob 20.45 predvajal v kinu »Union« film »Maginotova linija«. Vstop samo proti rez. oficirski legitimaciji. * Kara v nedeljo, 7. maja? Vsi po srečo v magdalenski okraj; po tomboli veselica brez vstopnine, pristna domača kapljica, nagradno streljanje, ples pod milim nebom, vse se boš lahko zabaval pri Sokolu I. brez vstopnine!. Nočna lekarniška služba: lekarna pri Sv. Antonu Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandro-va cesta L, tel. 21-79. Kino * Grajski kino. Prekrasen francoski film t ,,Palriot“. Razkošje na dvoru, izborna igra. Hary Baur. * Kino Esplanade. Do vključno petka izborni francoski film »Živi mrtvec« po romanu L. Tolstoja. * Kino Union. Do vključno petka kapetan carjeve garde“, veliki špijonažni film napete vsebine. V glavni vlogi Vera Koren. Mariborsko gledališče Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: »Dijak pro-sjak«. Red D. Petek, 5. maja, ob 20. uri: »Akademija drž. učiteljišča«. Sobota, 6. maja, ob 20. uri: »Potopljeni svet«. Red A. Nedelja ob 20.: »Dijak prosjak«. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču V soboto, 6. t. m., se ponovi zelo ugodno sprejeta zanimiva Cajnkarjeva drama »Potopljeni svet«. —- V nedeljo, 7. t m. bo zopet samo večerna predstava, in to priljubljena in vesela opereta »Dijak prosjak« ob znižanih cenah. Dejanja brez ponosa in časti Poročali smo že o dveh radi kriminalnih dejanj že mnogokrat kaznovanih »nočnih telovadcih« na magdalenski cerkvi. Take primere, ki jim ne delajo časti, je mogoče opaziti večkrat v gostilnah in na cestah. Sredi dneva se je te dni valjal po cesti pijanec in obenem dajal du-ška tistemu, ki ga nosi v srcu, kakor je pijano govoril. — Če se pozanimaš, kdo razgraja v gostilni* kdo debelo -kvanta in kolne, boš dognal, da so to ljudje brez narodne in stanovske zavesti. Po govorici jdm ne moreš dognati prave narod-onsti, ker sestoji njih jezik še iz skoro neartikuliranih glasov: bos bilst, hau din ou, ou... Taki poskusi, da se da mestu tuje lice, se ne morejo posrečiti in udeležencem taka dejanja brez ponosa ne delajo časti! 7 Mariboru dne 4. V. 1939. »V e č e r n f k« Stran 5. Kultura Proti maniji krstnih predstav Pri naših podeželskih in celo tudi že mestnih diletantskih igralskih skupinah se pričenja širiti nevaren val vprizarja-nja »krstnih predstav« vseh mogočih In nemogočih avtorjev, ki rastejo kakor gobe po dežju. Ako se bo to tako nadaljevalo, se bo kmalu našel v vsakem društvu kak »dramatik«, ki bo zalagal igralsko skupino s svojimi »deli« in prirejal »krstne predstave« v svojo lastno »čast in slavo« in menda dokaz, kako izredno smo Slovenci nadarjeni in koliko talentov premoremo. Zdi se, da se voditelji naših društev ne zavedajo, koliko nevarnosti tiči v tej najnovejši dramomaniji, ki zajema našo domovino. Prva in največja je že ta, da izgubi vprizarjanje odrskih del med našim ljudstvom na ta način sploh ves svoj kulturni, estetski in višji namen. Že staro in več ko preizkušeno je spoznanje v tujini in pri nas, da bi moralo biti prav tisto, kar se nudi ljudstvu na ljudskih odrih, najboljše izmed najboljšega; ne pa narobe, da je za diletante in za ljudstvo vse dobro. Samo resnično kvalitetna dela morejo nuditi ljudstvu umetniško, estetsko in moralno izobrazbo, plemenititi srca in dvigati spoznanje. Dela neznanih avtorjev, ki se sedaj pojavljajo na naših ljudskih odrih, so brez izjeme, vsa nezreli poizkusi, katerim man.&a često vse, od notranjega umetniškega navdiha do oblike in jezikovne izčiščenosti. Že ogled nekaterih takih vpri-zoritev nas je prepričal, da je nujno potreben svarilen glas in odsvet nadaljnjih takih dejanj. Obzirnost in prizanesljivost bi škodovala tako naš! kulturi kakor avtorjem teh del samim. Zato naj društva in diletantske skupine odklonijo vsa taka dela in take avtorje in jih napotijo do strokovno priznanega foruma, kateremu naj jih najprej predlože v oceno. Cenzurna oblast bi pa morala tudi sama poskrbeti za to, da se ta dela ne presodijo samo s stališča uradnih predpisov, ampak tudi z umetniškega in jezikovnega stališča. Drama je najtežja literarna oblika, ker združuje v sebi vse ostale zvrsti leposlovja; Zato je laže napisati dober roman, novelo ali pesem, kakor dobro dramo, najteže pa .je morda napisati res dobro ljudsko igro. Opisovanje nekih dogodkov v dialogih ali prikazovanje nekih dejanj v odrskih podobah še ni drama. Slovenci celo med najboljšimi pisatelji nimamo dosti dramatikov, in resnično dobrih dram je v vsej naši literaturi morda komaj za pol sezone poklicnega gledališča. Ako pa kdo misli, da je odkril v sebi dramatski talent, naj svoje delo predloži najprej strokovnjakom v oceno in se potem ravna po njihovih sodbah in nasvetih. Ako jih odklonijo, naj se ne zateka z njimi k neukim vodstvom diletantskih igralskih skupin. Zato: ne smešimo se s tekmovanji v prirejanju »krstnih predstav«, vprizar-jajmo tudi od priznanih del najboljša in prepuščajmo sodbo o vrednosti ali nevrednosti novih del strokovnjakom! -r. Anton 7. Klančar Nad 53 imen slovenskih prosvetiteljev so predložili kot kandidate za londonsko mednarodno objavo »Kdo je kdo« (Who’s Who). Med njimi so tudi amer. književniki kakor rev. F. Jager, svetovno znani čebelar in vrtnar; L. Adamič in E. Kristan. Predlog je izšel iz Slov. jezikovnega kluba (Slovenian Language Club), čigar geslo — posneto po Terenciju — ni-hil slovenici a me alienum puto (kar je slovenskega, naj nam ne bo tuje) razodeva širok program. Svetovalec omenjenega kluba, naš naslovnik, uči tu slovstvo in slovnico, predava o pisateljih in pred nekaj tedni je v društvu naprednih Slovenk govoril o vlogi, katero je vršila naša žena v razvoju slovenskega leposlovja. Razen tega je dolenjski naš rojak vnet poročevalec ameriških obzornikov. Prof. Noyes si ga je znal pridobiti za pomočnika. Tako poroča prof. Coleman v članku »Slovanski študij v USA 1918-38«, ki daje toplo priznanje g. Klančarju za njegov trud, posebno še za najnovejši prevod: »The Slovenes: A Social Hi-sto-ry«. V dneh, ko po stari domovini toliko smrdi po smodniku, bi vsi naši založniki prav štorih, če bi od vsake svoje knjige poslali dva brezplačna izvoda za javno knjižnico onkraj slane luže na naslov: Anthony J. Klančar, 1000 East 64 th Street, Cleveland, Ohio, USA. — Dr. Ant. Debeljak. k. Zdravniški vestnik objavlja v letošnji 4. številki strokovne razprave dr. V. Trampuža, dr. S. Praprotnika, dr. L. Marinška, dr. L. Travnerja, dr. L. Klinca, dr. J. Hebeina, dr. Z. Šušteršiča, dr. M. Černiča in več drobiža. Nekatere razprave so zanimive tudi za laike. k. Ital-Jus, milanska revija za gospodarske stike med Italijo in Jugoslavijo je posvečena v aprilski števiM raznim aktualnim vprašanjem z vseh gospodarskih, zlasti trgovskih področij. Razen tega objavlja poročilo o nedavni razstavi skupine slovenskih slikarjev in kiparjev v Milanu. Izredno pester je tudi tokrat inse-ratni del. k. Illustrirte Zeitong, Leipzig, nas seznanja v svoji številki ž dne 27. aprila v sliki in besedi z italijansko okupacijo Albanije,* rusko kadetnico pri Parizu, gotskimi zgradbami v Španiji, Hitlerjevo petdesetletnico in raznimi drugimi zanimivimi dogodki. k Izredno zanimivo gostovanje bo v petek 12. t. m. v Narodnem gledališču. Mrakova igralska skupina bo vprizorila tragedijo »Grohar«, ki jo režira in v njej nastopa avtor sam. Soort Celjska koča bo ostala planincem Celjska koča, ki je last mestne občine celjske, je bila doslej oddana v najem celjski podružnici Slovenskega planinskega društva. V zadnjem času se je potegovala celjska podružnica Merkurja za to, da bi kočo kupila ter jo preuredila v okrevališče za svoje člane. Ta vest je med našimi planinci in športniki vzbudila razumljivo negodovanje, celjska podružnica SPD je intervenirala pri mestni občini, prosila pa je za posredovanje tudi Zim-sko-sportno podzvezo v Mariboru. Medtem pa je centrala Merkurja v Zagrebu nakup Celjske koče odklonila, češ da za enkrat še ni odprt fond za zgradnjo okrevališča. Potemtakem izgleda, da je Celjska koča za enkrat rešena za naše planince, ki jo stavijo na razpolago vsem slojem, do-čim bi bila v posesti Merkurja namenjena le bolnikom in rekonvalescentom. Finale v podzvezinem prvenstvu Prihodnji dve nedelji se bosta odigrali zadnji dve tekmi v podzvezinem prvenstvu 1938/39. Letošnje finalno tekmovanje Je prineslo velika presenečenja. Najprej je v četrtinskem finalu izpadel SK železničar, ki je bil v borbi s Kranjem na papirju visok favorit. Nato je kmalu doletela ista usoda v Kranju ISSK Maribor, ki je le po veliki duhaprisotnosti svojih igralcev v zadnjih minutah dobil na videz že izgubljeno 'igro. Se večje iznenadenje pa nam je isti dan pripravil SK Bratstvo na Jesenicah, ki je vrgel iz tekmovanja pod-zvezinega prvaka CSK, ki so ga vsi smatrali za sigurnega finalista. Tako se je SK Bratstvo na splošno presenečenje^ plasiral v finale s ISSK Mariborom, ki mu do pred kratkim tudi nihče ni pripisoval večjih izgledov v tekmovanju kakor Železničarju in CSK, ki sta prav za prav že od začetka na tihem veljala za oba finalista. V nedeljo bo torej ISSK Maribor potoval na Jesenice. Po visokem porazu CSK s 4:0 stoji njegovo moštvo gotovo pred težko nalogo, ima pa veliko prednost pred nasprotnikom v zavesti, da se igra povratna tekma v Mariboru, saj sta baš obe tekmi med Bratstvom in CSK pokazali, kako ogromno prednost daje domači teren. Na ISSK Mariboru je ležeče, da izpolni pričakovanje naših športnikov, da se naslov podzvezinega prvaka zopet povrne v Maribor. Jugoslovanski cup Pripravljajo se propozicije za organizacijo Jugoslovanskega cupa, v katerem bi imeli pravo sodelovanja vsi klubi, ki se za to prijavijo. Tekmovanje bi se naj vršilo po vzorcu Francoskega cupa ter bi bili pri nas klubi razdeljeni na cone. Začetek tekmovanja je predviden za mesec junij. 2.63 MILIJONA DINARJEV PODPORE ŠPORTNIKOM. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je na intervencijo SSS uvrstilo v letošnji proračun 2.63 milijona dinarjev kot podporo za športna društva in ustanove, gradnjo vežbališč, prirejanje tečajev itd. S tem je zajamčeno normalno delovanje v raznih športnih panogah, ki so doslej životarile radi pomanjkanja sredstev. Zagotovljeno je, da bo ta denar v redu m pravočasno enakomerno izplačan poedinim podzvezam, o uporabi denarja se bo vodila kontrola, porabil pa se bo v prvi vrsti za strokovno delo, to je za vežbanje športnikov. PRED OBNOVO ODNOSOV Z BOLGARIJO. Ker Bolgarska nogometna zveza ni plačala S K Jugoslaviji za gostovanje v Sofiji pred nekal leti dogovorjene vsote 20.000 din, je FIFA izrekla nad bolgarskim nogometom bojkot. Sedaj je bolgarska vlada dovolila športnikom podporo 250.000 lejev z izrecnim nalogom, aa naj se v prvi vrsti poravna dolg Jugoslaviji, s čimer bo ta neprijetna afera spravljena s sveta. RADIO PRENOS TEKME Z ROMUNIJO Nedeljsko reprezentančno nogometno tekmo Romunija—Jugoslavija v Bukarešti bosta prenašali naši radio postaji Beograd in Zagreb. Prenašali bosta le drugi polčas, začetek okoli 17. ure. 5VEDSKA ZMAGA V OSLU. V Oslu se je zaključilo drugo evropsko prvenstvo v rokoborbi v klasičnem stilu. Tudi tokrat je zmagala Švedska, ki si je osvojila tri prva mesta pred Finsko z 2 ^ ter Nemčijo in Estonsko s po enim prvim mestom. Novi evropski prvaki so: !___________ Kisseli(Finska), peresna: Pihlajamaki(Fin-ska), lahka: Andersson(Svedska), weKer: Schafer(Nemčija), srednja: Johansson(Sved-ska), poltežka: Akerlindh(Svodska), težka: Kotkas(Estonska). s. Velike konjsko Arke bodo f4. maj« na Cvenu pri Ljutomeru. s. Jugoslovanska nogometna zveza se pogaja z grško za odigran je reprezentanctte nogometne tekme, ki naj bi se odigrala 15. oktobra v Splitu. s. Poseben vlak iz Bolgarije bo pripeljal športnike k meddržavni nogometni tekmi Jugoslavija—Anglija, ki bo 18. maja v Beogradu. Slične vlake bodo gotovo organizirali tudi v notranjosti države. s. Madžarski profesionalni športni klub Hungarija bo v soboto in nedeljo odigral dve prijateljski tekmi proti SK Bata v Borovu. s. Gimnastični dvoboj z Bolgarijo bo 12. julija v Sofiji. Naše barve bodo zastopali Sokoli, toda ne ista vrsta, ki bo tekmovala v Parizu in Varšavi. s. Teniški turnir za mednarodno prven* stvo Jugoslavije bo od 31. avgusta do 3. septembra v Beogradu. s. V rokoborskem državnem prvenstvu moštev v Subotici je subotiški Hakoah pre* magal beograjsko Jugoslavijo v razmerju s. Romunska reprezentanca. Romunski zvezni kapetan je postavil sledeče moštvo: Pavloviču, Sphera, Burger, Vin tila, Ferraru, Demetrovicu, Orsa, Ploestianu, Baratky, Bodola, Dobai. Jugoslovansko po« stavo šmo že objavili, s. Nemška nogometna reprezentanca si }‘e mesto angleških profesionalcev West* lam Uniteda zagotovila za trening tekme kombinirano moštvo praške Sparte in Slavij e. Odigrane bodo 4 tekme: 14. maja v Berlinu, 18. v Stuttgartu, 21. na Dunaju in 24. v Dortmundu. s. Nemško moštvo za Davisov cup. Proti Švici bodo Nemčijo zastopali v singlih Henkel in Menzel, v dvoje pa Henkei in Metaxa. Rezerva je Redi. E. S. BRUCE? 10 Mcovhikoua skuvMsl Zavzdihnil je, iznova pritisnil roko na srce in začel prebirati dnevno poročilo. To je pomenilo, da je vsakodnevnega prepira konec. Po mnenju Eustacea Cavendi-sha je bilo Beekeovo srce trdno kakor motoi- s štiridesetimi konjskimi silami, nadzornik William Beeke pa je mislil drugače. Neprestano je prebiral zdravniške knj ge in si zmerom domišljal, da ima bolezen, o kateri je prav tedaj bral. V tem trenutku ]e bil preprčan, da mu bo srce danes ali jutri . odpovedalo, toda zaradi tega svoje službe *ni nič manj vestno opravljal. Beeke je bil pameten, izkušen in potrpežljiv človek, toda tako peklensko siten, da se ni mogel z nikomer razumeti. Nekega dne se je njegov šef spomn:l, da mu je dal za pomočnika honorablea Eustacea Cavend sha, kajti Eustace ni bil navaden detektiv.* Vzl c odporu svojega očeta, lorda Halsteada, si je bil izbral de-tekt:vski poklic. Več mesecev je nosil uniformo navadn:h stražn kov. Napredoval je prav hitro kajti veseli Eustace je bil prebrisan kakor William Beeke, in mu tudi izkušenj ni manjkalo. Neprestano godrnjanje starega Beekea ga ni prav nič motilo ali dražilo. Kmalu je odkril, da je skrival odurni Bill za svojo neznosnostjo zlato srce. In skupaj sta potem delala z velikim uspehom. Začul se je telefonski zvonec. Beeke je snel slušalo z vilic, nekaj časa poslušal, potem pa je zagodel in vstal. »šef me kliče,« je povedal. »Glejte, da medtem ne zaspite.« Stopil je v šefovo pisarno, ne da bi potrkal, in sedel, še preden mu je predstoj-n k to velel. šef ga je premeril od glave do nog in se namuznil. »Kako je z vašim srcem, Beeke?...« ga je vprašal. »Ali ste me poklicali da me bos1? to vprašali?« je vzkliknil B^eke, vstal in hotel iti. xLf sedite, le sedite! HucTča. potrpežljivi pa niste prav niči Čestitati sem vam hotel, da ste se zadnjič v Fulhamu tako zkazali. Zelo sem zadovoljen z vami in Cavmdishem tudi.« »Le hvalite Cavendisha, če hočete, da se vam bo še bolj pokvaril, kakor se je že. Pohvale samo razvajajo ljudi.« »Morda imate prav,« je dejal šef. »Ali ste se lotili česa novega?« »Nič posebnega ni.« »No, ker nimate dela, pojdete danes v Kent,« je dejal šef in pogledal v svoje zapiske. »V Mallow-Datchett, vasico pri Westerhamu. Tamkajšnja policija je prosila, da bi ji nekoga poslali. Letalsko nesrečo so imeli tam in netfdo je mrtev. Tole sem zvedel: pilot Clinton je ob desetih zvečer odletel z Le Bourgeta proti Croy-donu. Sam je bil. Blizu Mallow-Datchetta se mu je pokvarilo letalo. Skočil je s padalom. Clinton trdi, da je bil brez sopotnika, toda ko so ljudje prihiteli h gorečemu letalu, so opazili v ognju nekega človeka. Clinton ni mogel pojasniti, kako naj bi bil ta človek prišel v kabino letala, in njegove izpovedi se zde tamkajšnjemu nadzorniku precej sumljve. Vse drugo boste zvedeli v Mal!ow-Datchettu. Mrtvečevo truplo je skoraj docela zogljenelo, vsa obleka mu je zgorela in celo gumbi. Tako ni mogoče ugotovit', kdo bi utegnil nesrečnik b;ti. Clinton trdi, da ga ne pozna in Gibbons, nadzornik iz Mallow-Datchetta, misli, da je Clinton moral meti skrivnega sopotnika, ki ga je prepustil usodi, ko je skočil s padalom. In še nekaj se je zgodilo: neki paralitBk Diitton, ki stanuje v koči blizu Mallovv-Datchetta, je sporočil, da bi rad nekaj izpovedal. Poslali so k njemu nekoga s policije, in temu možu je povedal, da je v pretekli noči slišal najprej brenčanje letala, potem pa tresk. Zlezel je k oknu, pa ni ničesar videl. Možak ne more hoditi in prebiva v koči sam. Neka sorodnica mu čez dan streže. Po vseh Štirih se je vrnil proti postelji, potem pa je iznenada videl, kako je šinil pod nebo močan plamen,., kakšnih sedem sto metrov od njegove koče.« Nadzornik Beeke, ki je pazljivo poslušal, je dv;gn‘l glavo. »Čudno, gospod,« je dejal. »Letalo se torej nd vnelo, ko je priletelo na tla.« »Tako je! Tudi meni se je zdelo to rresenetljivo. Sicer pa je mogoče, da se je kdo približal padlemu letalu in hotel videti, kaj je s pilotom. Zlezel je v kabrno, prižgal vžigaPico in potem se je vnel razliti bencin...« »Mogoče je že,« je odvrnili Beeke. »Tu* di tako nerodni ljudje so na svetu. Ne vem oa, čemu naj bi hodil v to gnezdo na deželi!« »Zdi se mi potrebno, da greste tja,« mu je segel šef v besedo. ' »Vzemite Cavendisha s seboj. Najbolje bo, če se takoj odpeljeta. Dal