AMER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN I ANGUAGE ONI V DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 20.*?. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 15th, 1930. LETO XXXII VOL. XXXII Zanimive slovenske vesti o Je priznal, da je odnesel naših rojakih širom j hranilnicam tekom let Zedinjenih držav osem milijonov Kaj bomo darovali sirotam za Božič? Iz Now Waterford, Kanada, so poroča, da je tam bolj slabo z delom. Ljudje delajo kake štiri (hii na teden. Radio postaja v Chicagi WBBM je naredila kontest za "spelling," katerega so se lahko udeležili vsi učenci chicaških šol. Prva preskušnja je bila te dni, in med udeleženci je bila odlikovana tudi mlada prekmurska Slovenka Mary Petek, 2120 Fowler St. Pevski zbor "Slovan" v Chicagi obhaja petindvajsetletnico svojega obstanka. Zbor šteje 40 pevskih moči. 14. decembra je priredil lep koncert. V Jolietu, 111., je umrl Martin Musich. Ranjki je bil 69 let star. Zapušča, soprogo ter štiri sine in štiri hčere, poleg tega pa 16 vnukov in sestro. V Rock Springs, Wyo., se je ponesrečil Mr. Valentin Jugo-vich. Kamenje ga je v rovu precej poškodovalo. In Frank Hafnerju v istem mestu je pred kratkim zlomilo nogo. V Milwaukee, Wis., je umrl rojak John Mohar, star 46 let, doma iz Krke pri Novem mestu. Istotam je umrl rojak John Kos, star 41 let, in doma iz Savinjske doline na štajerskem. Iz Willard, Wis., se poroča, da je dobil slovenski farmar FrattR Urbane odlikovanje od državnih oblasti, ker zna dobro rediti živino. V Midway, Mass., je umrla Mrs. Mary Mayer. Stara je bila let. Doma je bila iz Domžal. Zapušča moža in tri otroke. Mrs. Agnes Benčan iz Chica-ge, 111., prav lepo piše v "Glas Narodu" glede podpore slepcem v Domovini in glede Jugoslovanske Matice, na katero so se narodne Slovenke v Chicagi obrnile v staro domovino za nasvete. "Jugoslovanska Matica" v stari domovini je bila med tem razpuščena. V Milwaukee, Wis., je umrl rojak Jos. Kravanja, star 44 let, doma iz Polja pri Bohinju na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1913. -o- Nekdanji sovražniki so postali prijatelji Aberdeen, Washington, 13. decembra. — William Weisen-born in William Howser sta ležala v letu 1918 v strelskih jarkih na fronti, komaj 25 jardov °ddaljena drug od drugega. Wei-inborn je bil nemški ulanec, bowser pa je pripadal ameriški 'nfanteriji. Danes pa dela Hovv-Ser za Weisenborna v njegovi desnici.. In delal je za njega več mesecev, predno sta dogna-'a> da sta si bila v svetovni vojni Nasprotnika, Hollywood, Gal., I-'!, decembra. Charles Whitmore, komisar za posojilnice in stavbinska društva naznanja, da irna v rokah pismeno priznanje, da je itajnik-blagajnik posojilnih društev, Gilbert Beesemyer, pone-veril tekom let mnogo milijonov posojilniškega denarja. Direktorji organizacije, katere tajnik-blagajnik je omenjeni bil, pravijo, bo znašala poneverba, do osem milijonov dolarjev. Ne samo posojilnice so osleparjene, pač pa tudi nekatere zarovalne družbe, pri katerih je bil Bees-myer direktor. Beesmyer je špekuliral z nasleparjenim denarjem, in so njegove nečedne transkacije se vršile skozi devet let. Potem ko je Beesemeyer priznal državnemu pregledovalcu I svoje sleparije, je bil aretiran in obtožen velike tatvine. Državni nadzornik posojilnic se je izjavil, da četudi je poneverba velika, pa ljudem ni treba zgubiti zaupanja, ker ni nihče v nevarnosti za svoj denar. --o- Farmar je baje umoril vso farmarsko družino Watford City, N. D., 13. decembra. — Pred nedavnim časom je mahoma izginila vsa far-merska družina A. C. Haven. Sedaj se bo pa najbrž dognalo, kdo je povzročil to. Oblasti so prijele farmerja Charles Ban-non-a, ki je bil upravitelj farme. Bannon je sprva tajil, potem je pa peljal policijo na neko smetišče, kjer so dobili ostanke trupla tri mesece starega otro-; ka. Na nadaljno zahtevo policije je Bannon peljal policijo v skedenj, kjer so dobili trupla farmerja in njegovih dveh si- Tujezemci v Zedinjenih dr- Duševno delo nima dosti žavah ne iščejo več dr- pomena v Ameriki, pra-žavljanstva kot prej vi Sinclair Lewis Novi naročniki Pretekli teden so se na slovenski dnevnik "Ameriška Domovina" naročili sledeči naš rojaki v nov. Kam je skril Bannon trup- Clevelandu: Jos. Grego rich, 10 farmerjeve žene, še niso mog-j Paul Princ, Mary Praznik, John 11 dognati. Bannon je trdil svo-! Preskar, Mrs. Therese Dolšak, ječasno, da je družina odpotova- Jennie Zagorc, Valentin Oblak, la proti zapadu in njemu izroči- Steve Lovrin, Mary Bizjak, An-la vodstvo farme. Napram od-! ton Bavec, Mrs. Verlich, John vetniku je pa izjavil, da mu je Gerbec, Anton Vatovec, Mary dala farmerjeva žena denar, da Štrangar. Za Jugoslavijo smo je ubil farmerja in družino. Siromak , „ John Ethridge iz East Liverpool, Ohio, je prišel v Cleveland, se ozre za delom in da dobi odškodnino kot vojni veteran. je šel od doma je vtakni) tudi star revolver v žep, brez nabo-Jov- Na Payne Ave., sta ga te '■^i ustavila dva moška, ki sta Prosila za tobak, in v istem 'f-nutku so bili že štirje policiji nad njimi. Ethridga so predali, dobili revolver in moral Je Pred sodnika. Tu je povedal zgodbo Ethridge je imel ?°šten obraz, sodnik Silbert ga spustil, navzoči časnikarji in . ruKi so nabrali nekaj denarja, 'J1 žarečega obraza je šel ethridge domov. Za božičnico Vodstvo S. D. Doma v Collinwoodu naznanja, da priredi božičnico siromašnim družinam dne 24. decembra ob 7. uri zvečer v S. D. Domu. Darila bodo vsebovala obleke in živež. Apel na društva kot na trgovce je bil precej uspešen. Vidi se, da rojak z rojakom sočustvuje, in našim trgovcem je potrebno priznati vso hvalo, ker podpirajo to akcijo. Vrniti jim moramo naklonjenost s tem, da kupujemo ob Božiču in vselej pri njih naše potrebščine. Imena društev, trgovcev, posameznikov, ki so ali bodo prispevali, bomo priobčili v javnosti.—Akcijski odbor S. D. Doma. dobili sledeče naročnike: Janez Cvek, Marija Kolar, Anton Pav-lič. Miha Košnik, Jože Sever, Jože Hočevar. V Barbertonu, Ohio, se je naročil Paul Palčič, v De-troitu, Mich., pa Rev. B. Winkler, vsega skupaj 22 novih naročnikov pretekli teden, kot je bilo včeraj naznanjeno po radio, j Vsem skupaj prav iskrena hvala! ' Španska revolta se je ponesrečila Huesca, Španija, 14. decem-; bra. V mestu Jaca se je preteklo soboto spuntala vojaška po-1 sadka in je začela streljati. Toda nemudoma je prišlo na lice mesta lojalno vojaštvo iz Sara-gosse, ki je napadlo puntarje in jih takoj porazilo. Kakih 100 puntarjev je padlo v boju, drugi so se sami podali. Prijetih je bilo osem častnikov, katere I se so takoj postavili pred vojno sodnijo in ustrelili. Minulo je že nad 50 let, ko je bila na španskem kak častnik ustreljen radi Narodni park Vodstvo javne knjižnice na i punta. St. Clair Ave., in 55. cesti, na- - znanja, da se bodo kazale v to- yest iz domovine rek, 16. decembra, ob 8. uri zve- Mrs. Josephine Udovič, roj. čer, lepe premikajoče slike o zna- Kastelc- je dobila iz domovine nem Yellowstone National parku. Te slike so skrajno zanimive radi lepote tega krasnega parka, ki se kaže v slikah. Vstopnina je prosta. Otrokom vstop ni dovoljen razen v spremstvu staršev. vest, da ji je 17. novembra umrl njen oče Anton Kastelc, doma iz vasi Sad pri Zatični. Star je bil 85 let. Bodi mu ohranjen blag spomin. © Pismo Smolič. ima pri nas Frank Vojaštvo vlada na Kubi, Machado ima še vedno vso oblast v rokah Havana, 13. decembra. Na Kubi je razglašeno pravo obsedno stanje, ko je skušal predsednik Machado potlačiti razne nemire, ki so zbruhnili proti njemu, in katerih namen je spraviti ga od predsedništva. Predsednik sam je zanikal razne vesti, da je podal svojo resignaci-jo najvišji sodniji republike Kuba, poleg tega je pa podal tudi ameriški poslanik izjavo, v kateri pravi, da je "skrajna laž," da bi on zahteval, da bi ameriška vlada poslala dve kri-žarki v kubanke voda, da zatre gibanja ustašev. Potem ko je policija, v mnogih mestih streljala v in nad množico, ki je demonstrirala pto>ti vladi, se je včeraj predsednik Machado po-služil svoje ustavne pravice s tem, da je supendiral ustavo za G0 dni, in tako postal neomejen diktator v republiki. Diktatorska pravica na Kubi daje predsedniku pravico obsoditi ljudi brez sodne obravnave, prepovedati svobodne govore in enake določbe. Medtem je pa 200 zdravnikov zagotovilo vlado, da bodo šli na štrajk, ako vlada zapre profesorje narodne univer ie, ki so podpirali gibanje ustaj-nikov. Zdravniki so izjavili, da bodo štrajkali na ta način, da se ne bodo odzvali klicem bolnikov niti ne bodo izdajali zdravniških predpisov. -o-- Državljanska šola Prihodnji teden se vrši pouk v državljanski šoli dvakrat, in sicer v sredo in četrtek. Potem pa preneha pouk za 14 dni in se zopet začne prvi četrtek po Novem letu. * Predsednika republike Kuba nameravajo odstaviti. Washington, 13. decembra. — Tajnik narodne lige za državljanske pravice, Harry Fields, naznanja v pravkar izdanem poročilu, da še nikdar prej v zgodovini Zedinjenih držav ni tako malo število tujezemcev iskalo državljanske papirje, in od 1. 1916 ni še nikdar tako malo število oseb zahtevalo prvi papir. Poleg tega kaže tudi statistika, da se ženske bolj zanimajo za pridobitev državljanstva kot pa moški. Prvi vzrok, da se manj ljudi poteguje za državljanstvo, je visoka pristojbina, ki se računa od leta 1929 naprej za pridobitev državljanstva. Svota se je zvišala od $5.00 na $20.00, in v nekaterih slučajih celo na 35 dolarjev, dočim velja takozva-ni "prvi papir" z vsemi pritik-linami vred $10.00, mesto $1.00 kot prej,. In prišlo je vse sku-, paj, gospodarska kriza in z vi-šanc pristojbine, katere je uvedla republikanska administracija. To je vzrok, da se tisoče tu-1 jezemcev, ki bi sicer radi postali ameriški državljani, ne zmeni za pridobitev ameriškega državljanstva. Nekateri nimajo denarja, ker so brez dela, drugi pa mislijo, da je pristojbina previsoka. Ako pridejo demokrat i e ila krmilo vlade, bodo skušali znižati previsoko pristojbino. --o- V Waukeganu so oprostili znanega gangster ja Waukegan, 111., 13. decembra. — Poznani gangež in vodja ra-ketirjev, George "Bugs" Mo-ran, je bil danes od porotnikov oproščen obtožbe, da je navaden Skrivnostna razstrelba se je j postopač. Porotniki so se posve-pripetila v nedeljo okoli 4. ure tovali šest ur. Moran, ki je znar. zjutraj v hiši na 861 E. 72nd'v Chicagi kot razupit gangež in' St., severno od St. Clar Ave. ki ima na vesti več umorov, je' Dotična hiša je popolnoma po- dokazal, da so njegovi tedenski rušena in deli hiše razmetani na dohodki od čistilnice oblek naj-vse kraje, šipe so popokale pol (manj $100 in torej ne more biti milje v okolici, pet drugih hiš je potepuh, močno prizadetih, in kakih 12 j . družin je moralo bežati na ce Bivši policist je postal na-sto. Takoj po razstrelbi je na-1 vaden ropar stal ogenj, ki je močno poškodo- Detroit, Mich., 13. decembra, val pet hiš v soseski. Družina, Policija je aretirala bivšega poki stanuje v hiši, kjer se je pri- licista Fred Nielporta in ga pripetila razstrelba, Mr. in Mrs. j držala v zaporih. Aretirani je Katz, k sreči ni bila doma. Na- izjavil oblastim, da se je udele-hajali so se v Detroitu, sicer bi žil pri 21. ropih v Detroitu in da bila gotova oba mrtva, čudež j je izvršil štiri rope v Clevelan-pri tem je, da se nikomur niče- du. sar ni zgodilo. Nekaj otrok je bilo porezanih od padajočega Ženska ustrelila znanega stekla, in to je vse. Dve hiši'sta zdravnika popolnoma uničeni, eno hišo je! Sulphur Springs, Tex., 12. vrglo iz temelja, kakih 500 šip; decembra. Dr. R. M. Payne, 50 je bilo razbitih. Načelnik ognje- let star, jako. poznan zdravnik gascev, ki so dospeli na lice me-1 v tem mestu, je bil danes ustre-sta, se je izjavil, da je razstrel- ljen/ko je korakal po stopnicah ba nastala v omenjeni hiši v kle-! proti svojemu uradu. Policija Silovita razstrelba ti, takoj zraven plinskega metra. Duh po gasolinu je bilo zelo mečan, ko so ognjegasci tja dospeli. Niti policija niti ognjegasci ne morejo še dognati pravega vzroka za razstrelbo. Družina Katz se ni še vrnila iz De-troita. Skupna škoda, ki jo je je prijela neko 40 let staro žensko in jo obdolžila streljanja. Podeljeno državljanstvo za božične praznike Pretekli petek se je vršilo na zvezni sodniji v 'Clevelandu za- povzročila razstrelba znaša nad;slišanje za državljanstvo in več-$40,000. je število naših ljudi je dobilo --i ameriško državljansko pravico. Novorojenček njimi so sledeči: John Bra- Staršem Jakob in Mary Gus- tel, Elija šimrak, Fannie Gross, tinčfč je umrla hčerka Mary, I Štefan Lemel, Tomaž Oblak, stara en dan. Družina stanuje Jennie štrumbelj, Jos. Grabano-na 13209 Kirton Ave., v Westivich, Joseph Gartner, Fr. Luk-Parku. Porgeb preskrbi Grdina ša, skupaj devet novih državlja- & Sons v torek popoldne. Zopet doma Mrs. Svetek, soproga slovenskega pogrebnika Mr. August Svetka je srečno prestala opera- nov. Postali so državljani za božične praznike. Zadnjič smo jih izkazali 326, danes 9, skupaj 355 novih naših državljanov v letošnjem letu. Vsem novim dr- Cijo v bolnici in se je vrnila na žavljanom naše prav iskrene če-svoj dom. stitke! Stockholm,' 13. decembra. — Znameniti ameriški pisec Sinclair Lewis, je danes na zborovanju prominentnih znanstvenikov iz raznih krajev sveta, dobil Noblovo nagrado, in je imel ob tej priliki govor, tekom katerega sc je zelo malovažno izrazil o kulturi Amerike. Izvajal je v svojem govoru, da Ameriki ni do drugega kot do komercialama, in da se kultura na vseh koncih in krajih prezira. Sinclair Lewis je spisal dva romana, ki sta v, vsej ameriški javnosti izzvala največje začudenje in priljubljenost, namreč "Main Street" in "Babbitt." V svojem govoru je omenjal Lewis, dii v deželi, kot je Amerika, ki gradi 80 nadstropna poslopja., milijone avtomobilov in tisoče milijonov pšenice, umetnik ta-korekoč sploh ne šteje. Izjavil je, da so trgovski ravnatelji v Zedinjenih državah pravi gospodarji Zedinjenih držav. Ni samo Lewis zasramoval v svojem govoru univerze in kolegije v Zedinjenih državah, pač pa je tudi napadal umetniške zavode in akademije. Končno je pa le imel debro besedo za Ameriko, rekoč, da prihodnost mnogo obeta, ker je Amerika glede umetnosti še mlada, in bo znala po svoji mlaj« generaciji* še mnogo nuditi v umetniškem smislu ne samo Ameriki, pač pa tudi ostalemu kulturnemu svetu. -o- Popravek " V št. 290 "Ameriške Domovine" se je čitalo, da je umrl Rev. Alojzij J. Kastigar, in je bilo omenjeno, da je bil ranjki doma iz "Dolanic." Pravilno bi se moralo glasiti, da je bil ranjki doma iz fare Doberniče, torej tam kot škof Baraga. Njegova rojstna vas se imenuje Straje, in po domače se mu je reklo "Pajer-jev." čitalnica S. D. D. Za predsednika čitalnice S. D. . Doma je bil izvoljen Fr. Hagric, podpredsednik Joseph F. Durn, tajnik Louis Elovar, blagajnik Jchn Mandel, knjižničar Joseph Pczdirtz. Ostali odbori se volijo na prihodnji redni mesečni seji. Prošnja vdove Opozarjamo na dopis, ki je danes priobčen od društva slovenskih vdov, v katerem se opo-zarja rojake na obupni položaj : matere-vdove. Naredite vsak po svoji moči, kakor vas prosi društvo slovenskih vdov. Pozdrav Mr. J. Anžiček iz Girard, O., nam pošilja pozdrave iz Racine, Wis., kjer se je mudil zadnje dni. In pravi, da nam bo že kakega novega naročnika poslal. Prav lepa hvala! Delniška seja Vsem delničarjem in delničarkam S. Doma na Holmes Ave., se naznanja, da se vrši glavna i seja delničarjev Doma v nedeljo, 11. januarja, ob 1. uri popoldne. Asesment Pomnite, da je 25. dan v de-icembru Božič, in da morate svoj društveni asesment poravnati 'prej. Društveni tajniki vas prijazno opominjajo na to dejstvo. Vreme Vse tiho na fronti. Bližamo j se božičnim praznikom in za enkrat: "mir ljudem na tem svetu." * Kapitan "Leviathana" se je odpovedal svojemu poslu. Le-, viathan je največji parnik sveta.' i AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 15TH, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVENIAN DAILY NEWSPAPER __Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Z« Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Z» Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente._ V»a pisma, dopise in denarne poSllJatve naslovite: Amerl&ka Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 0838. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editor« and Publisher* Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 88 No. 293. Mon., Dec. 15th, 1930. Boljše voditeljstvo Eden najbolj prominentnih demokratov v Zedinjenih državah je gotovo Newton D. Baker iz Clevelanda. V tem mestu je bil trikrat izvoljen županom, in ko je bil nastopil predsedniški urad predsednik Woodrow Wilson, je imenoval Bakerja vojnim tajnikom. Newton D. Baker je bil vojni tajnik ves čas svetovne vojne, v častr ko je Amerika spravila več vojaštva skupaj kot prej v vseh drugih svojih vojnah. Ko so bili pregledani rekordi, računi in zapisniki vojnega oddelka ameriške vlade, so nepristranski pregledo-valci računov izjavili, da so v računih pri vojnem oddelku tekom svetovne vojne bili do skrajnosti natančni, in kar se tiče urada vojnega tajnika, da si ima vsa Amerika čestitati na taki upravi. To je Newton D. Baker, ki je bil že ponovno v mislih vodilnih demokratov predlagan za predsedniškega kandidata demokratične stranke, toda je Baker sam v svoji skromnosti vselej odklonil enake predloge. Baker je skrajno priprost, pravi vzor pravega demokrata, kot je učil demokracijo Jefferson. Poleg tega je pa Newton D. Baker jako učen, eden prvih odvetnikov v Zedinjenih državah, in o njem se govori, da noben Amerikanec ne zna bolje latinščine in grščine kot on. Poleg vseg^ tega pa ima Baker še eno lastnost. On je skrajno toleranten, strpljiv, prizanesljiv in največji nasprotnik prepira med protestanti, katoliki ali Židi. Baker pravi, da so vsi Amerikanci in kot taki morajo imeti vsi enake pravice, da se mora vse enako vpoštevati, nikogar prezirati in dajati, brez ozira na njih prepričanje vsem ena* ko priliko. Newton D. Baker uživa visoko spoštovanje ne samo v demokratskih krogih' pač pa tudi pri republikancih. Ker vedo, kako osebno čist in pošten je, in kot takemu se mu lahko vedno zaupa do skrajnosti, ker ne bo nikdar zlorabil zaupanja. Ta teden so imeli v New Yorku zastopniki protestantov, katolikov in židov skupno zborovanje in banket. Namen sestanka je bil pripravljati načrte za boljši sporazum med inteligenti raznih prepričanj, delo/ati za večjo tolerantnost med ameriškim narodom. Ob tej priliki je imel Baker pomemben govor glede ameriške strpnosti in glede demokratičnega voditeljstva, ki bi ga morala Amerika prevzeti med narodi sveta. "Mi smo," je defal Newton D. Baker napram kakim 1,000 odličnim gostom, "pridigali naše ameriške nazore o demokraciji, in ostali svet nas je poslušal. Narodi so se zbrali okoli Amerike kot se zbirajo mladi šolski dečki okoli odraslega fanta, na katerega gledajo, da jih vodi v njih mladinskih idejah. "Toda opažati je zadnje čase, da Amerika ne zna voditi. Ideje velikega Wilsona so skoro pozabljene, le tupatam se oglasi kdo in razpravlja o njih. Toda če svet, če Amerika sama, se ne bo oprijela demokratskih načel in idej, pride dekadenca, propadanje, ki bo v .silno škodo ne samo Ameriki pač pa tudi ostalemu svetu. Mr Bakerju je bila podeljena na istem sestanku častna svetinja za njegovo sodelovanje v smeri boljšega sporazuma med protestanti, katoliki in Židi. Svetinjo so mu podelile odlične židovske organizacije. V istem trenutku je Ba ker izjavil: "Se ne zavedamo do kakšne skrjanosti smo odgovorni ia splošen položaj- kakoršen prevladuje danes na svetu. Razprostrli smo po svetu plašč demokracije, sedaj nam pa ta svet ne veruje." Pod republikansko upravo smo postali v Ameriki pravi materialisti. Nobenih idej ni ori republikancih, še manj pa idealov. Administracija ni samo navadna mašinerija, ki polni korita privržencem stranke, vlada mora biti tudi človeška, humanitarna, idealna. Materializem, ali zgolj borba za prvenstvo, ne more prinesti Zedinjenim državam voditeljstva narodov sveta. Za tako vodstvo se potrebuje fjudi kot so bili Jefferson, Lincoln, Wilson in mnogi drugi Amerikanci. Newton D. Baker je Amerikanec v idealnem pomenu besede. Strpljiv, deloven, toleranten, pošten, iznajdljiv, ki sebe smatra Amerikanca, ne pa Kluksarja ali fanatičnega privrženca tega ali onega prepričanja. Mi rabimo več Bakerjev v Ameriki, in za vse Zedinjene države pridejo mnogo, mnogo boljši časi, v življenju in pri delu. kanti fižola segreli, pa se mi je nekaj dozdevalo. Rekla sem: "Jaka vedno stika in stika za tistim moosom, da revež še v spanju ni imel pokoja. Vedno je sanjal in sanjal, kako ga bo z lahkoto ustrelil. In le dobro si zapomnite, da ne bo dva dni minilo, pa bomo že čitali, da je Jaka moosa na piko dobil." In glejte, tako se je tudi zgodilo. Jaz vzamem vsak večer vas časopis v roke, ((pa ne prej, lo-kler ni posoda pomita po receptu). In vedno sem se bala, da ne bom več dobila nadaljevanja Jakatovih dogodljajev iz Kanade, ki je tako zanimivo .za čitati. če je človek še tako žalosten in otožen, se mora sladko iz srca nasmejati. Jaka zna že besedo tako postaviti, da te mora spraviti v dobro vol-jo. In ravno sem čitala nadaljevanje, ko naenkrat zakričim: "Ga je že, ga je že dobil!" Naši domači, sedeči vsi okrog mize, me sumljivo pogledajo in si mislijo: "Kaj se ti je zmešalo, ali kaj?" In me sprašujejo: "Kaj, kdo ga je dobil in koga?" "I, kdo drugi kot Jaka je tistega moosa ustrelil, katerega je že tako dolgo zalezoval in na piki imel?" Naši pa pravijo: "Ti I bi bila pa dobra prerokinja. Rekla si: dobro si zapomnite, da v dveh dneh ga bo dobil," in ga tudi je. Kaj ne bom uganila, vi še Jakata ne poznate! če se on odloči za kako stvar, mu ta ne uide in mu prida v roko prej ali slej. Joh, kako so se meni sline cedi-j le, ko sem brala, kako ste pekli moosov steak! Ko sem brala, kako je Jaka stal pred ustreljenim moosom, sem si mislila, kako mu je moralo srce utripati od i veselja in ponosa. No, saj je bil lahko ponosen. Torej kličem vsem našim lovcem: Le našpeg- lajte se in posnemajte Jakata našega! Sedaj se pa obrnem malo še do naših cenjenih dopisovalk in čitateljic. Upam in sem trdno prepričana, da ne bodo več Jakata tako malo upoštevale in mu tako neusmiljeno vse privoščile: da bi ga bili lahko v Kanadi pozabili, da bi ga naj bil medved pohrustal in drugo. Jaz mislim, da mu bo sedaj vsaka odpustila, če je katerikrat žalil nežni ženski spol. Saj se je sedaj za eno stopinjo višje pomaknil, ko je tako zverino ustrelil. Saj je tudi naš ponos, da imamo takega lovca, tako pogumnega, da se ne ustraši vsake male stvari. (Hvala za priznanje. Se reče, saj se ga res nisem bal, v čoln k sebi ga pa vseeno nisem hotel vabiti. Op. Jakata). Jaz ne slišim sedaj drugega pogovora, kamor grem, kot od Jakata in njegovega moosa. Nek moški je celo rekel: "Rad bi poznal tega hrusta, da se je pod-stopil take zverjadi!" Drugi je pa rekel: "če bi jaz ugledal tako zverjad, bi tako bežal, da bi se kar kadilo in se ne bi nič nazaj oziral. Ko sem v časopisu videl tisto sliko od moosa, me je kar pretreslo." Sedaj vidite, kaj se vse govori o tem našem slavnem lovcu in njegovem vodniku, ki je tako zvito moosa poklical. In če je kedaj Jaka čez nas zabavljal, vem, da ni mislil tako hudo. Saj veste tisti pregovor: Kdor kako blago graja, ta ga bo gotovo kupil. Tako je tudi z Jakatom in z nami ženskami. Bojim se samo mušketirk, če bi res prišle nadenj, pa mu bodo morda tudi one oprostile. Zmaga je pa le na njegovi strani. Lep pozdrav vsem čitateljem tega lista, Antonia J. majhna in košata, nos goboljast, ustnice debele in krepko zavihane. Samo oči — te oči, ki jih je prejel od nje tudi njen sin Jožef — so bile prečudno krasne; v njih je tičala veličina in izred-nost njenega življenja. V gradu Halbthurnu (v sedanji Burški) še danes kažejo sobano, v kateri se je sklenila avstrijska pragmatična sankcija in spočela kal nove Evrope. Romantični sij obdaja mlado cesarico, ki ji od vseh strani prete sovražniki in ki v največji stiski dvigne svojega sina in ga pokaže zbranim ogrskim velikar šem, ki nato plameneče prisežejo: "Umreti hočemo za svojega kralja!" Marija Terezija je bila častit-lljiva mati: šestnajstim otrokom .je dala življenje in se za vsakega vzgojo in odgojo brigala bolj, nego se marsikatera moderna mati za svojega edinega otroka. Pri tem je pa krepko pomagala gnesti in peči pogačo, ki so ji zgodovinarji nadeli ime "nove Avstrije." Ona je šele tesno združila avstrijske pokrajine in ustvarila avstrijsko državo, ki je postajala notranje tem moč- nejša, čim bolj so jo zalezovali zunanji sovražniki, predvsem pruski Friderik. Le v enem se je zmotila Marija Terezija: iz narodno tako pestro pomešanih in povečini slovanskih dežela je hotela ustvariti čisto nemško narodno državo — s pomočjo ger-manizacije. To politično zapuščino je od nje prevzel njen zelo umni, a premalo dalekovidni sin Jožef in jo skušal čimpreje dovesti do cilja. Kasnejši dogodki so dokazali, da je bila za- Če verjamete, al' pa ne... Tudi tale je bila prispevana za kolono: Oče je imel sina in ker je mislil, da ima brihtno butico, je sklenil, da ga pošlje v mesto študirat, čez par mesecev mu pa sin piše, naj mu oče pošlje nove škornje, ker ima čisto strga- misel v sebi pogrešana in neiz- ne in ^ sram hoditi v n-'lh P° vedi ji va in je končala z razpa- me.stu- 0če se kar Prestrasl m dom svoje državne tvorbe. rece. Vendar je resnica, da je bila | "Ub^ri revez> še sramoto mo' Marija Terezija bister in svež ra trPeti in str^ane cevlJe nos1' duh, umevala zahteve novega ča- «Potem Pa premišlja, na sa in jim skušala biti pravična.: kak način bi mu najhitreje po-V enem pogledu pa je še prehi- slal škornje, da bi sinu čimprej tela svojo dobo in je bila kakor ustregel. Premišlja in premis-naša sodobnica: Biia je prva že- ^ Pa se vdari P° *lavi i" reče: na, ki je združevala gospodinj-! < kar P° ra danes večina žena. In Mari- telegrafu mu jih pošljem! ja Terezija je velikokrat žrtvo Pa Sre in kuP1 nove skornje' vala svojo zasebno srečo svoje- Ptem sre ž njimi zunaJ >vasI' mu vladarskemu poklicu in po- k-ier Je bila napeljana brzojavna stala tako tragičen zgled mnoge moderne žene. pre- žica. Zveže škornje skupaj, po- *- i i Vesti iz domovine PRIJAZNO VABILO Dne 21. decembra popoldne bomo imele članice Slovenske ženske Zveze, št. 14 v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave., božičnico in Miklavža za otroke članic podružnice št. 14. Vabljene so vse članice, da pripeljejo svoje otroke, da jih bo Miklavž obdaril. Obdaril bo otroke do 12. leta. Tista članica, ki hoče obdariti kakega drugega revnega otroka in mu narediti veselje, naj prinese darilo in naslov na sledeče članice: — Mrs. F. Rupert, 19303 Shawnee Ave., ali pa k Mrs. Darovec, 19114 Shawnee Ave., In dne 21. decembra ob 2:30 bo pa Miklavž vse razdelil med srečne otroke. Ljubljančanke in Ljubljančani, napravite svoje otroke srečne ! Zvečer ob 8. uri bomo pa imele igro ""Čarovnica." Vloge so v dobrih rokah in upati je, da bo občinstvo zadovoljno. Vstopni- la k igri bo 50 centov in čisti dobiček bo za pokritje stroškov daril, katere bo razdelil Miklavž med otroke. Vljudno vabimo vse članice Slovenske ženske Zveze od naših sosednjih podružnic, da nas obiščejo ob tej priliki, kajti letos bo prvič gorelo božično drevesce na odru Slovenskega Društvenega Doma v naši novi Ljub ljani. Naše zavedne članice podružnice št. 14 so se zavzele, da bodo letos razveselile nedolžne otroke in jih primerno obdarile. Saj ženske imajo vedno srce na dobro stran, če ne verjamete, pa nas obiščite dne 21. decembra popoldne in zvečer in se boste prepričale. V nadi, da nas obiščete v velikem številu, vas srčno pozdravljam Theresa M. Skur, tajnica in županja bele Ljubljane. PROŠNJA VDOVE Ena naših vdov je prišla pred kratkim iz starega kraja in je pustila doma štiri sinove. Vsak dobro ve, kako je v starem kraju, in kako se mora gledati, da se človek preživi. Dva starejša sinova te vdove sta šla na Francosko in delata tam, dva sta pa v Trstu ostala pod italijansko vlado. Starejša brata sta jima preskrbela delo na Francoskem, pa ju Italijani ne puste proč, in zahtevajo, da mora priti mali demov, potem bosta pa lahko šla na Francosko. Vsak lahko ve, koliko trpi materino srce, ko ji vedno pišeta, naj jima pomaga. Toliko pa tudi vsak ve, da si še ni toliko prislužila, da bi si kupila prevozni tiket za domov in nazaj. Zato je Klub slovenskih vdov sklenil na zadnji seji, da se ji nekoliko pomaga za stroške, zato bo šlo par članic do dobrih prijeteljev, da bi kaj po svojih močeh pomagali. Klub slovenskih vdov bo pa priredil sestanek v torek večer ob 8. uri v Knausovi dvorani. Vabljeni so vsi prijatelji in prijateljice. Navzdča bo tudi ta revna vdova. Vas prijazno vabi Ot!J>or. MARIJA TEREZIJA Cleveland, O.—Zopet je en predek več v naši metropoli, če verjamete, al' pa ne in vsa čast in priznanje! No, komu pa gre taka čast, boste mogoče vprašali? Ali ne veste, da je Jaka moosa ustrelil in ga je, temu ne mo re nihče oporekati. No, pa naj se še kateri naših lovcev pohvali s čim takim, če se more. Seve, tistega malega nedolžnega zajčka lahko vsak podere na tla, ker mu ni treba dosti tistega prahu poslati v glavo. Da le zasliši strel, pa se že zvrne. Ali tako veliko divjačino ustreliti, to ni karsibodi, to se mora vzeti na znanje. In veste, kaj je dalo oziroma pripomoglo k temu velikemu uspehu? Nič drugega kojt tisii dve kanti fižola, ki so jih zadnji dan pred lovom pojedli. Meni se je čudno zdelo, da so kar dve Dne 29. novembra je poteklo 150 let, odkar je umrla avstrijska cesarica Marija Terezija. Z njo vred so vladale takrat tri četrtine Evrope tri ženske: V lld-siij carica Katarina, v Avstro-ogrski Marija Terezija in' na Francoskem m a d a m e Pompadour. Izmed vseh treh zasluži tudi človeško spoštovanje samo Marija Terezija, ki je bila žena [v naj plemenitejšem pomenu be- sede. Njeno zasebno življenje je bil čisto — vse dogodbice, ki so krožile o njenem namišljenem nemoralnem življenju, spadajo v kraljestvo bajk — njena vladarska umetnost je bila brez spletk, v kolikor je bilo to v tisti dobi sploh mogoče; nekaj svežega in zdravega je dihajo iz nje kakor iz kmetiške matere. In na zdravo kmetico je spominjala vsa njena zunanjost. Bila je Umrli so v Ljubljani v času od 15. do 28. novembra: Terezija Krakar, 70 let; Julijana Je-ras, zasebnica, 33 let; Matevž Zadnikar, posestnik, 66 let; Josip šlajpah, oskrbnik bolnice za silo, 79 let; Valentin Rihar, bivši gostilničar, 88 let; Matilda Dolenc, žena vpokoj.enega ravnatelja, 43 let; Marjeta Novak. | vdova delavca, 82 let; Jožef Faj-| diga, žel. kurjač v pokoj-u, 74 ! let; Marija Benedek, žena vpo-jkojenega nadučitelja, 88 le; Du-i šan Cuznar, sin želez, uradnika, 18 let; Marijana Kosirnik, bivša ! šivilja, 57 let; Frančiška Gregorčič, žena železniškega uslužbenca, 49 let; Marija Cvar, poštna uradnica v pokoju, 44 let; sestra Marija Fidelija žurej, usmi-ljenka, 74 let; Ema Payer, vp. poštarica, 73 let; Ludvik Hari, sin posestnika, 16 let. — V bolnici so v istem času umrli: Matija Grm, hlapec, 47 let; Angela Gostinčar, bančna uradnica, 35 let; Marija Kopitar, žena žel. skladiščnika, 53 let; Neža Prija-itelj, občinska uboga, 53 let; Jo-l sip Bučar, hlapec, 45 let, Zagor-I je ob Savi; Janez Nadkrst, go-, | stilničar, 28 let, Krašnja, 5; F. Čarman, mestna uboga, 69 let; ! Valentin Pirh, s i n krošnjarja, 10 mesecev; Kazimir Belič, čari- l nik, 33 let, Rab; Anton šarlah, lužitkar, 65 let, železno; Miha Teran, prosjak, 48 let; Mihael Poznik, sin posestnika, 6 let, Prapreče pri Lukovici; Primož i Brezar, hlapec, 22 let, Podkoren, 61; Albina Erjavec, zasebnica, 25 let, Koseze, 56; Alojzija i Plevnik, prodajalka, 29 let, Moste; Cvetka Jarc, hči poljedelca, i poldrugo leto, Mestni log; Ru-J dolf Pire, sin hišarice, 4 meesce, Brest 4; Albina Pustovrh, hči 1 strojevodje, 9 let, Rakek; Ivan Mišič, želez, vlakovodja, 42 let, j Rimske toplice; Bogomir Troha, inženjer 26 let; Jožefa Gajeta. dvova železniškega uslužbenca, 70 let; Marija Avbelj, dinnari-ea, 16 let, Konj; Franc Grailand, dijak, 12 let. Smrt olročička v žerjavici. V Račici, mali vasici trebeljevske občine, se je primerila poldrugo leto staremu sinčku posestnika Alojzija Planinška usodna nesreča. V kuhinji je gospodinja Alojzija pripravljala večerjo, njen sinček pa je ta čas spal v sobici poleg kuhinje.. Medtem ku .je bila mati zaposlena s kuho, j I se tem pa zleze na brzojavni drog in obesi škornje na žico. "Sedaj bo pa moj ljubi sin kmalu dobil škornje in v par minutah se bo že postavljal ž nji-^ ^ mi po mestu," si misli in spleza več. Otrok je dobil nevarne in Prigodi se pa, da pride po po-težke opekline. Gospodar se je j ti vandrovec, ki zagleda novo nemudoma odpravil po zdravni- škornje viseti na brzojavni žici. ka, toda medtem je nesrečno de- "Lej, ]ej," si misli, "tamle go-te že izdihnilo. ri vise novi škornji, jaz imam Nesreča. Petek Jože iz Gori- Pa tako strgane, da mi kar palec če vasi je peljal z Rebri listje.j Po svetu gleda." Pa ne pomišlja Med vožnjo je zagledal na cesti dolgo, in kar na brzojavni drog podkev in hoteč jo pobrati, je >leze, sname nove škornje, svoje skočil z voza. Ker je pa nerod- |Pa obesi na njih mesto. Obuje no skočil, se je nataknil na po- ta nove in gre veselo žvižgaj*? možno ročico, ki se mu je zadrla naprej. v trebuh. Na ročici je obvisel Drugo jutro pride tisti oče na-in ko je prišel k zavesti, je za- zaj, da vidi, če je že kaj odgovo-čel klicati na pomoč. Pritekli, ra na poslane čevlje, pa kako se so ljudje in ga rešili. Reševalni prestraši, ko že od daleč vidi vi* avto, ki so ga poklicali, ga je >ti na žici škornje, prepeljal v ljubljansko bolnico. "O ti vrag ti," reče, "tukaj bo pa zamuda! Bom kar gori sple-Ogenj uničil domačih reveža. zal in malo potresel> pa bo šlo/ Iz Beltinec pri Murski Soboti Spleza na d in takrat vidi, poročajo: Dne 25 novembra je da ne yige yeč noyi škornji> om. zadela Rajnarja Jazefa velika pak ^ in ygi razt L Hitr0 nesreča. Predpoldne je hipoma jih yrfe doli ^ gam spleza plamen objel vso domačijo Na na tlfi -n začne ogledovati čeV. kraj požara je takoj prihitelo od Jje_ Ro ^ kaRo gQ zdelani) ni ™aco' bilo obžalovanja ne konca ne ^ Doma- kraj£j „Qh) ubogi in jjubi m0j čije pa kljub veliki pozrtvoval-iain Koliko sramote si moral blizu in daleč staro in Prihiteli so tudi gasilci. v... f-, , sin. Koliko sramote si nosti niso mogli rešiti Zgorelo pregtati v tako strganih škor. je vse: hiša in gospodarsko po- njih Mat- bo td dni Jokala, slop je. Rešiti so mogli samo ko ^ bom pokaza, ^ škornje_ To zlvino- pa rečem, kadar me bo še kaj žalostna usoda Rajnarjeve do- prosil, mu bom vedno kar po tenia čije je vzbudila v vsej okolici legrafu poslal, da bo hitro do-splcšno sočutje. Rajnar je oče!bil." desetih otrok in jez družino že ^ sedaj živel v velikem pomanj- y petek SQ bm gu na loV k kanju. Imel je samo_domačijo j Johnu Jalovcu y Raveno> Q > s]e- deči naši lovci: Novak, žibert. in pet oralov zemlje. Požav mu je sedaj uničil vse. V nesreči talaži požrtvovalnost dobrih src ki so mu priskočila na pomoč. Strašna smrt otroka. Zakonca Anton in Jožefa Furman iz Golšnika, fara Sv. Peter na Dolenjskem, sta šla v gozd k nekemu posestniku pripravljat drva. Svoja dva otroka, enoletno hčer- Smuk, Louis Strnad ml., Jeglič in Cimperman — iz St. Clairja, iz Nevvburga pa: Joe Tomšič i'1 John Ivan. Vsi skupaj so P*"1' nesli dva zajčka: Strnad enega in — čujte in strmite — Nace Smuk enega, Newburcanje Pa nič. Smuk je prinesel zajčka meni pokazat, ker drugače n«? ko Marijo in triletnega sina An- bi verj€]> da ga je reg Qn ustre]i] tona sta oddala v varstvo slabo- Jn je bi, zajček res mrtev, sem umni 23-letni Mariji Florijan- Ra potipali Pokiical sem Nova-čičevi. Ta je otroka položila v ka na stran in mu rekel> naj mi posteljo in je šla v bližnji gozd kar naravnost p0Ve, kako je pri-nabirat suhljad. Kmalu po nje- še, gmuk d() /ajca In povedal nem odhodu se je prebudil trilet- mj je na uhy> da je Na(;e zajca ni Tonček ,zlezel s postelje in je začel stikati po hiši. Prišel je tudi v kuhinjo, kjer je našel uži-galice. Odšel je ž njimi nazaj v sobo, zlezel na posteljo ter se pričel igrati. Pri tem je vrgel gorečo užigalico na posteljo, ki se je takoj vnela in pričela goreti. Videč ogenj, je fantek zbe- res spodil, tekel za njim čez pet' najt feneov, ga pri šestnajste"1 prijel za ušesa in lastnoročno zadavil (neusmiljeni človek.1-Potem je pa tekel Nace po ]>ušk<> in ustrelil na tleh ležečega zajca, da se je kri pokazala i" ^ lahko reče, da ga je res ustreli'-Po mojem mnenju ima Nace «e' žal na prosto in se skril, ne d;, daj dyfl zajc&. in zadnje- Ki I'/.iv\ii iwv«./\ ul r/tri\l\\ y~11..t1* bi komu povedal, kaj se je zgodi- ga. Slava Nacetu in St. Cla'1' je sinček prebudil in fjeopa-jlo. Ko je ogenj objel že vso so- Hjfle k,ub je-lahko p0n03en, ^ žen prikobacal v kuhinjo. Ker je bil bos, ga mati ni slišala. A ko jo je prijel za krilo, se je nenadoma okronila, kar je povzročilo, da je otrok padel v pepel-njttk pod ognjišče, kamor je bila mati malo prej sesula žerjavico. Otročiček je grozno zajokal. Silno prestrašena ga je mati dvignila k sebi, toda pomoči ui bilo bo in je že udaril skozi streho, -a takogu"člamt v fe;voji sredi. je opazil požar slučajno mimoidoči logar šporer, ki je alarmi- A ral ljudi in začel gasiti. Ogenj Kako je pravzuprav prav: je bil sicer kmalu pogašen, veh-1 se je kisl^ repca s fižolom, dar pa je bilo že prepozno. Eno- brez fižola? Jaz sem se letni otrok je našel grozno smrt tega vprašanja zadnjo soc v plamenih. Njegovo trupelc«; skoraj stepel s Primožem in P" so našli docela zoglenelo na tleli sim pojasnila od naših cenjen poleg postelje. kuharic. ali aH radi jbotu AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 15TH, 1930 8 C. T. MATERINSKA LJUBEZEN V Ljubljani živi imovita starejša zakonska dvojica brez otrok. Pozvala sta svojega hišnega zdravnika in mu naročila, naj jima preskrbi kakega ubogega otroka, da ga vzameta za svojega. Vzgojiti ga hočeta kar moči lepo, ga izšolati in ko umreta, mu zapustita vse svoje imetje. Zdravnik jima je obljubil., da jima preskrbi kakega otroka in se je doma posvetoval z ženo. žena je poznala na kmetih siromašno vdovo s petimi otroci, "žena je bila še pred dvema dnevoma pri meni in me prosila, da ji preskrbim kako lažje delo. žena je čvrsta in zdrava in dobre volje. Gotovo bo vesela, da enega izmed njih tako dobro preskrbi." Zdravnik je še pri županstvu povprašal po siromašni vdovi in zvedel je dobre stvari. Takoj se je napotil z ženo k vdovi. Na koncu vasi je stala siromašna, a snežnobela hišica. Pred hišo so se igrali razposajeni otroci in njihov smeh je odmeval daleč naokrog. Vdova je stala med vrati in se smehljala najmanjšemu, ki je kobaral po vseh štirih. Ko je zapazila zdravnika in njegovo ženo, je hitro odložila predpasnik in jima hitela nasproti. Pripeljala ju je do svoje hišice ter jima postavila dva stola na vrt. Najstarejša izmed otrok je bila sedemletna deklica; ostali so padali kakor stopnice do najmlajšega, devet mesecev starega dečka. Zdravnik je menil, da ima gotovo mnogo posla, predno nasiti vseh pet lačnih kljunčkov. "Seveda, gospod doktor," je odgovorila žena. "Posebno težko je pa zaradi tega, ker moram služiti pri tujih ljudeh. S seboj jemati jih ne morem in pri tujih ljudeh niso dobro spravljeni, pa tudi rad jih nima nihče tako kakor jaz. Zato si iščem zdaj dela v bližini doma." Počasi ji je zdravnik razodel svojo namero, čeprav ni veliko, če ji odvzame skrb za enega otroka, vendar bo potem lažje živela in otrok bo preskbrljen za vse življenje in dobro se mu bo godilo, da nikoli tega. žena je bila videti veselo presenečena. Z veliko pozornostjo je poslušala zdravnika, večkrat prikimala z glavo. "Vem, kako je to, gospod doktor," je dejala. "Ko sem bila še dekle, sem služila pri neki rodbini. Moja gospodinja je bila vzela tujega otroka za svojega. Deklica se je pozneje bogato poročila in prinašala svojim siromašnim roditeljem obilo darov, in vsi sc bili veseli ih zadovoljni. Seveda se ni lahko ločiti od svoje krvi. a če je otroku v dobro. . ." "Tako je!" je pritrdil zdravnik. "A zdaj se odločite, katerega otroka jima hočete odstopiti. Mislim, da bi bila najstarejša najbolj pripravna." "Marico mislite, gospod doktor?" je z malodušnim glasom vprašala vdova. "To bi najtežje pogrešala. Velika je in pri delu mi že lahko pomaga." "Morda bi jima bil kak deček ljubši," je menila zdravnikova žena. "Da, to je resnica," je odvrnil zdravnik. "Potem tega Andrejč-ka. Pridi k meni, dečko! Ali pojdeš z menoj? Vsak dan boš jedel slaščice!" Deček se je v zadregi muzal in gledal na mater. Ona je stala (iri vratih in vihala predpasnik. "Ne, gospod doktor, An-drejčka moram obdržati. On nam nosi vodo' od vodnjaka in tudi drugače je zelo pripraven dečko, kaj ne, Androjček?" Zdravnik se je nasmehnil in dejal: "Nu, saj tretji je tudi deček. Menda mu je Franček ime?" "Seveda mu je Franček ime," je odgovorila mati in strah je bil v njenih očeh. "Franček skrbi za kanarčka. Ne morete si misliti, kako je vesten." "Tedaj tudi njega ne morete pogrešati?" je vprašal zdravnik is: se spet nasmehnil. "Ne, Francka vam ne morem dati. Saj je tudi najbolj ubogljiv. Nikoli mi ni delal skrbi, kaj ne, Franček?" "Potem bomo mogli le vzeti deklico? Kako se imenuje tista tamle v kotu?" "Polonico mislite, kaj ne? Njena krstna botra jo je hotela krstiti za Marijo, a ker je že najstarejša Marija, smo ji dali ime Polonica. Ona pestuje našega malega in se ž njim igra. Brez skrbi se lahko zanesem nanjo. Vlači ga iz kota v kot in ga ne pusti izpred oči. če mi vzamete Polonico, tedaj "ne vem, kaj naj storim." "Tak tudi Polonice vam ne smemo vzeti ?" "Ne, tp ne gre, zaradi malega, saj razumete?" je dejala vdova. Zdravnik in njegova žena sta se spogledala in se zasmejala, med tem ko si je siromašna mati brisala potno čelo. "Tedaj nam boste dali najmanjšega," je nadaljeval zdravnik. "Moja stranka je sicer želela večjega otroka, a mislim., da jim bo vseeno. Kolikor manjši je otrok, toliko lažje se privadi tujih ljudi." "Mojega najmanjšega?" Oh, dragi gospod doktor, svojega de-beluščka pa ne dam!" se je branila vdova polna strahu. "Saj imate ž njim samo skrbi! Ta vam vendar še ne more pomagati pri delu. Premislitc-vendar!" "Nič zato, on je moj debelu-šček in jaz ga ne dam, čujete, ne dam ga!" In skočila je k svojemu malčku, ga stisnila k sebi in ga ob-sula s poljubi. Tesno ga je pri-vila na svoja prsa in ga odnesla v hišo, kakor da ga hoče spraviti v varno zavetje. Tej materinski ljubezni ni bilo mogoče izvabiti nobenega njenih otrok. Obdržala jih je vseh pet, jih lepo Vzgojila in imela svoje veselje ž njimi, dokler ji niso s solzami ljubezni >v očeh zatisnili trudnih oči. DNEVNE VESTI Redek zakonski par. Poročen 70 let Springfield, Mass., 12. decembra. Mr. in Mrs. Walter Scott Darling, prvi star 95, druga pa 94 let, sta praznovala danes redko slavnost 70 letnico svoje poroke. Oba sta še pri popolnem zdravju. Napačni poročni listi na preiskavi Varšava, 12. decembra. Ameriški konzul je tu prišel na sled neki družbi, ki je tihotapila v Ameriko, poljske .naseljence z napačnimi poročnimi listi. Ameriški konzul je vprašal poljsko vlaclo, da zadevo preišče. Težka obsodba za štraj-karje v Virginiji Iz Danville, Virginia, se poroča, da je bilo tam obsojenih 40 štrajkarjev radi udeležbe nekega prepovedanega shoda, vsak na $50.00 globe in 30 dni zapora. Nekaj nezaslišanega v Ameriki. Napredek busnih linij v Zedinjenih državah Uprava "Greyhound lines," ki operira s 4000 busi po raznih državah v Ameriki, naznanja, da so lansko leto busi te črte prevozili nad 22 milijonov potnikov. * Band iti so v Frankston. Tex., napadli državno banko in odnesli $13,000. * l/mrl je poznani demokratski senator Overman iz North Caroline. * Znanega filmskega igralca Tom Mixa toži žena na ločitev zakona. * Francoska državna banka ima $2.000.000.000 zlata v zalogi- Glava se mu je zavrtela, oči niso hotele verjeti tega, kar so videle, sapa mu je zastala v prsih; peklo bi ga bilo manj prestrašilo. Naposled se je zgrabil za lase in zbežal, blazno ponavljajoč: "O Bog, usmili se nas! O, Bog, kaznuj! O Bog, reši nas!" X. V Varšavi so že davno gospodovali Šved je. Ker se je nahajal Witemberg, pravi načelnik mesta in posadke, tačas v Kra-kovu, je vodil posle v njegovi odsotnosti Radziejovski. Nekaj nad dva tisoč vojakov je stalo v mestu samem, obdanem z nasipi, in po prostorih ob nasipih, pozidanih s krasnimi cerkvami in palačami. Grad in mesto nista bila poškodovana, ker ju je predal gospod starosta ma-kovski brez boja; sam pa se je naglo umaknil z v s o posadko, ker se je bal maščevanja svojega osebnega sovražnika Radzie-jovskega. Ko pa je začel gospod Kmitic bližje in natančneje ogledovati, je ugledal na mnogih domih sledove grabežljivih rok. To so bili domovi onih prebivalcev, ki so bežali iz mesta, ker niso hoteli prenašati tuje vlade ali pa so se upirali v onem hipu, ko so švedje vdirali na nasipe. Izmed gosposkih palač pred nasipi*so ohranile svoj nekdanji sijaj le one, katerih prebivalci so bili vdani z dušo in telesom Švedom. Popolnoma nepoškodovana je ostala torej palača Kazanovskih, katero je ščitil Radziejovski, njegova, gospoda praporščaka Koniecpolj-skega ter ona, ki jo je postavil Vladislav IV., in se je pozneje imenovala Kazimirovska, toda duhovniška poslopja so bila zato znatno poškodovana. Palača Oso-linskih v reformacijski ulici je bila popolnoma izropana. Skozi okna so gledali nemški najemniki, a ono dragoceno pohištvo, katero je pripeljal rajnki kancler z ogromnimi stroški iz Italije, one florentinske kože, nizozemski gobelini, umetne pisalne mize, vložene z biserno matico, slike, bronasti in marmornati kipi, benečanske in gdanske ure, dragocena stekla — vse to je ležalo še v nerednih kupih po dvorišču ali pa je bilo pripravljeno, da se odpošlje ob prvi priliki po Visli na švedsko. Te dragocenosti so stražili vojaki, med tem pa so se kvarile na dežju in vetru. V prav mnogih mestih si lahko opazil isto, a dasi se je pre-stolica vdala brez boja, je stalo vendar že trideset ogromnih ladij na Visli, pripravljenih, da odpeljejo plen. Mesto se je zdelo, kakor bi bilo tuje. Po ulicah se je slišalo več tujih jezikov nego poljskega; povsod si srečaval švedske in nemške vojake, francoske, angleške in škotske najemnike, v najrazličnejših krojih, v klobukih, v grebenastih čeladah, v kaftanih, oklepih, poloklepih, v opankah ali v švedskih škornjih. Povsod tuja pestrost, tuji kroji, tuji obrazi, tuje pesmi. Še celo konji so imeli drugačne postave nego oni, na katere se je bilo navadilo oko. Prišlo je tudi veliko število Armencev s temnimi obrazi in s črnimi lasmi, pokritimi z barvastimi čepicami; ti so prišli kupovat plen. Toda najbolj si se čudil neizmerno velikemu številu ciganov, ki so prihajali, Bog ve čemu, iz vse strani za Švedi v prestolico. Njihovi šatori so stali ob palači Ujazdovskega in po vsej kapiteljski ulici ter so tvorili nekako posebno platneno mesto poleg zidanega. Sredi teli razno jezičnih trum so domačini skoraj izginili: radi lastne varnosti so rajši sedeli zaklenjeni v svojih hišah, se malo kazali ter naglo hodili po ulicah. Le včasih je kakšna gosposka kočija, drveča po Krakovskem predmestju proti gradu, obkoljena od hajdukov, pajukov ali vojakov v poljskih krojih, spominjala, da je to poljsko mesto. Le ob nedeljah in praznikih, ko so zvonovi oznanjali sveto opravilo, so trume zapuščale svoje domove in prestolica je kazala svoje nekdanje lice, dasi so tudi takrat stale pred cerkvami dolge vrste tujih vojakov, ki sc si ogledovali ženske, jih cukali za suknje, ko so prihajale mimo s povešenimi očmi, se smejali in včasih prepevali pred cerkvami nesramne pesmi, zlasti takrat, ko se je v cerkvah pela sv. maša. Vse to je kakor sen migljalo pred začudenimi očmi gospoda Andreja, toda dolgo ni vztrajal v Varšavi, ker ni poznal nobenega, ker ni imel nikogar, ki bi se mu upal odkriti svojo dušo. še celo z ono poljsko šlahto, ki se je zabavala v mestu in obiskovala gostilne, sezidane za časa kralja Zigmunda III. v Dolgi ulici, se gospod Kmitic ni pobliže seznanil. Sicer je nagovoril tega ali onega, da bi izvedel novice, toda bili so to vneti švedski pristaši, ki so se obešali v pričakovanju vrnitve Karola Gustava na Radziejovskega in švedske oficirje, ker so upali dobiti s t a r o s t v a, zaplen j enega imetja, zasebnega in cerkvenega, in raznovrstnih drugih užitkov. Vsak izmed njih je bil.vreden, da bi mu pljunil v obraz, česar se končno Kmitic ni kaj posebno vzdrževal. Samo o meščanih je slišal Kmitic, da žalujejo za davnimi časi, z^ ogroženo domovino in za dobrim kraljem, švedje so jih strogo zasledovali, jemali hiše, jim nakladali kontribucije, jih metali v ječe.. Pravili so tudi, da imajo cehi skrito orožje, zlasti plc^čitelji, mesarji, krznarji in mogočni čevljarski ceh, da venomer pričakujejo vrnitve Jana Kazimir-ja, da niso izgubili nadeje in da bili pripravljeni takqji (Udajriti na Švede, če bi le imeli kako pomoč od znotraj. Ko je slišal Kmitic to, ni mogel verjeti lastnim ušesom in mu ni nikakor šlo v glavo, da bi mogli imeti ljudje preprostega stanu večjo ljubezen do domovine in večjo vero v pravega kralja nego šlahta, ki bi morala žt s svojim rojstvom kazati ta čuv-stva. Toda baš šlahta in magnatje so stali na švedski strani, a preprosti ljudje so kazali največ volje do odpora. In večkrat se je dogajalo, da so preprosti ljudje, ko so jih gnali švedje na delo pri utrjevanju Varšave, rajši prenašali udarce in ječo, da, še celo smrt, kot da bi sodelovali pri utrjevanju švedske moči. Za Varšavo je vrelo po deželi kakor v čebelnjaku. Vsa pota, mesta in trgi so bili polni vojakov, gosposkega in šlahčanskega spremstva, gospodov in šlahte, služečih Švedom. Vse je bilo zaplenjeno, zasužnjeno, vse je bilo švedsko, kakor bi bila ta dežela že od nekdaj v njihovih rokah. Gospod Andrej ni srečaval drugih ljudi, kakor samo Švede ali švedske privržence, ali pa ob-upance, ki jim je bilo vseeno, ki so bili v dna svoje duše prepričani, da je vsemu konec. Nihče ni mislil na odpor; tiho in hitro so izvrševali taka povelja, proti katerim bi bilo v prejšnjih časih odporov in ugovorov, pa če bi bilo treba izvršiti le polovico, ali celo deseti del tega. Strah je postal tako velik, da so celo oni, ki so jim delali krivico, glasno proslavljali protektorja ljudo-vlade. Prej se je večkrat dogajalo, da je sprejemal šlahčič svoje lastne, civilne in vojaške odposlance, ki so prihajali rekviri-rat, s puško v roki in na čelu oborožene družine — danes pa so švedje razpisovali davke, kakor se jim je poljubilo, šlahta pa jih je oddajala tako pokorno, kakor si puste ovce odstriči volno. Zgodilo se je, da se je en in isti davek pobiral dvakrat. Zaman se je bilo izgovarjati s pobotnicami — še dobro, da ni pomočil častnik, ki je pobiral davek pobotnice v vino in jo velel šlahčiču pojesti. Pa to ni bilo še nič! "Vivat protektor," je vzkliknil šlahčič; ko pa je oficir odjezdil, je velel služabniku čimprej zlesti na streho, da bi pogledal, če ne prihaja že drugi. No, če bi se le bilo končalo vse s švedskimi kontribucijami, toda še hujši od' sovražnika so bili tu, kakor povsod, odpadniki. Maščevali so se za davne privatne žalitve, preobračali kozolce, jemali loke in lesove, in prijatelju Švedov se je vse izpregledalo. Najhujši pa so bili disidentje. Toda to Se ni bilo vse. Iz nesrečnih ljudi, obupancev, svoje-voljnikov in lopovov so nastale oborožene tolpe, ki so napadale kmete in šlahto. Pomagali so jim švedski in nemški pdetopači ter drugovrstna svoj at. Dežela je vzplamtela od požarjev; mesto je težila oborožena vojaška pest, po gozdovih je napadal ropar. Na popravo ljudovlade, na rešitovj,, na odstranitev; jjarma, ni nihče mislil . . . Nadeje ni imel nihče . . . Pripetilo se je, da je oblegala pri Šohačevem nemška in švedska svoj at gospoda Luščevske-ga, šohačevskega starosto, na njegovem lastnem posestvu v Strugah. Dasi star, se je kot navdušen vojak krepko branil. Baš ob tem času je dospel gospod Kmitic, a ker je njegova potrpežljivost že prikiipela do vrhunca in bila pripravljena pri najmanjšem povodu vzkipeti, je vzkipela baš pri Strugah. Dovolil je torej Kemličem, da so začeli udrihati, a tudi sam je udaril na oblegance tako krepko, da je razbil vse ter jih posekal do zadnjega moža; celo ujetnike je ukazal potopiti. Gospod starosta, kateremu je padla pomoč kakor iz neba, je sprejel rešitelja hvaležno in ga takoj pogostil, gospod Andrej pa, ki je videl pred seboj veljaka in državnika, a vrhutega človeka stare šole, mu je priznal svoje sovraštvo do Švedov in ga začel izpra-ševati, kakšno je njegovo mnenje o bodoči usodi ljudovlade, upajoč, da mu bo gospod starosta vlil v dušo kakšen balzam. Toda gospod starosta je imel popolnoma drugačno mnenje o tem, kar se je zgodilo, in je rekel: "Moj dragi gospod. Ne vem, kaj bi ti bH povedal, ko bi me bil vprašal takrat, ko sem imel še rdeče brke in pamet zaslepljeno s posvetnimi mislimi, toda danes imam sf.ve brke in izkušenost sedemdesetih let na svojem vratu. Vidim prihodnost, ker sem že blizu groba, zato tu povem, da šverske moči ne le mi, četudi bi se poboljšali, marveč vsa Evro pa ne zlomi." "Kako je to mogoče? Odkod ste to povzeli?" je zakričal gospod Kmitic. "Kako je postala Švedska taka sila? Mar ni poljskega naroda več na svetu, mar ne moremo imeti večje vojske? Mar je ta vojska v junaštvu ke-daj zaostajala za Švedi?" "Našega naroda je desetkrat več; blagostanje nam je Bog tako pomnožil, da se v mojem sta-rostvu rodi več pšenice nego v vsej švedski, a kar se tiče junaštva, saj sem bil pod Kirholmom, kjer nas je tritisoč huzarjev str-lo v prah osemnajst tisoč najboljših švedskih vojakov." "Hm, če je tako," je rekel gospod Andrej, ki so se niu zais-krile oči ob spominu na Kirholm, "kakšen je torej vzrok, radi ka- terega bi ne mogli sedaj zmaga ti?" 'Najprvo to," je odgovoril starec s počasnim glasom, "da smo postali majhni, oni pa so zrastli, da so nas oni z našimi lastnimi rokami premagali, kakor so prej Nemce z Nemci samimi. Taka je božja volja in ni je sile, ponavljam, ki bi se jim mogla danes upreti." "A če se šlahta spametuje in se zbere okoli svojega gospoda, če vsi zgrabijo za orožje, kaj svetuje vaša milost v tem primeru in kaj storiš gam?" "Tokrat pojdem z drugimi, padem in bom vaškemu svetoval, da pade, zakaj pridejo taki časi, da je bolje, da jih ne vidimo." "Hujši ne morejo priti, kakor sem živ! To je nemogoče!" je zaklical Kmitic. "Vidiš, gospod," je rekel gospod starosta, "pred koncem sveta in pred zadnjo sodbo pride antikrist in zapisano je, da hudobni dobe oblast nad pravičnimi, satani bodo hodili po svetu, oznanjevali krivo vero in navajali ljudi k njej. Z božjem dovoljenjem bo zloba zmagovala do onega trenotka, ko bodo angelski trobentači zatrobili konec sveta.' Tu se je sklonil gospod starosta nazaj v naslanjač, na katerem je sedel* zamižal in nadaljeval s tihim, tajinstvenim glasom : "Zapisano je, da bodo znamenja. . . Znamenja na solncu so že bila v obliki roke in meča. Bog bodi milostiv nam grešnikom ! Hudobni imajo oblast nad pravičnimi, zakaj Šved in njegovi pristaši zmagujejo. Prava vera propada, zakaj luteran-ci se dvigajo. Ljudje božji, ali ne vidite, da se bliža dies irae, dies ilia. . . Jaz imam sedemdeset let, ob bregu Stiksa stojim, že vidim brodnika in ladjo. . . Jaz vidim!" Tu je gospod starosta umolknil, Kmitic pa je začel zreti nanj v strahu, zakaj vzroki so se mu zdeli pravilni, dokazi pravi, zato se je ustrašil sodbe in se močno zamislil. Toda gospod starosta ni gledal nanj, marveč predse in rekel naposled: "In kako bi bilo tudi mogoče premagati Švede, ko je to do-puščenje in izrazita volja božja, v prerokovanjih rešena in napovedana. Oj, v čenstohovo, vi ljudje, v čenstohovo!" In gospod starosta je zopet umolknil. Solnce je baš zahajalo in le poševno pogledovalo v sobo ter se lomilo v mavrico na steklenih šipah, obrobljenih s svincem, in narejalo sedmobarvne proge po podu. Ostala soba je bila v mraku, Kmiticu je postajalo vedno bolj grozno, in trenotkoma se mu je zdelo, da, čim izgine ta svetloba, se oglasijo angelski trobentači za zadnjo sodbo. "O kakšnih prerokovanjih govoriš, gospod?" je vprašal naposled starosto, zakaj molk se mu je zdel še strašnejši. Mesto odgovora se je starec obrnil k durim sosedne sobe in zaklical: "Olenka! Olenka!" "Za Boga!' je zakričal Kmitic, "koga kličeš, gospod?" V tem trenotku je verjel vse, verjel, da se njegova Olenka, čudovito prenesena iz Kejdanov, prikaže pred njegovimi očmi. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Naznanilo "Pečlarski klub" ima letno sejo v torek, 16. decembra, ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, staro poslopje, soba št. 1. Vdeleži-te se v polnem številu, posebno odborniki, kajti na dnevnem redu bo poročilo pet letnega delovanja (sladkega spanja) Pečlar-skega kluba. Pa tudi več drugih važnih točk je treba rešiti. Bratski pozdrav Joseph Trebeč,.taj-hik. se da v najem za enega ali dva fanta. Gorkota in gorka voda. 8622 Bliss Ave. (29S) DRUŠTVO KRANJ Slovensko podporno društvo Kranj je izvolilo sledeče uradnike za 1931: Math Kern, predsednik; John Štef e, podpredsednik; Joseph Kne, tajnik; Anton Sajovic, blagajnik; Anton Janša, zapisnikar; John Kern, Frank Bazilik in Frank Fende, nadzorni odbor. Društvo Kranj se prav iskreno zahvali članom, ki so darovali za društvo, in sicer: Frank Gabrial, Valentin Valjavec in Frank Ažman. Posebno pa Janko N. Rogelju, ki je podaril sliko mesta Kranj. Društvo je na glavni seji podaljšalo prosto pristopnino še za dva meseca, to je za januar in februar. Od februarja naprej bo društvo plačevalo podporo in posmrtnino; podpora znaša $6 na teden in posmrtni-na $100. Mesečnina ?1 na mesec. Fantje in dekleta, možje in žene, le korajžo, ker društvo sedaj šteje že nad sto članov. Pozdrav! Joseph Kne, tajnik, 7219 Myron Ave., Cleveland, O. Naznanilo članice društva Ilirija št. 56 S. D. Z. se prosi, da se gotovo udeležijo zadnje letne seje 16. decembra. Na programu je več važnih točk in tudi volitev odbora. Pozdrav — tajnica. Naznanilo Vsem članicam Slovenske ženske Zveze št. 14 naznanjam, da se vrši glavna seja v torej večer ob 7. uri, dne 16. decembra v navadnih prostorih na Recher Ave. Na tej seji je treba rešiti več> važnih točk in volile bomo tudi uradnice za leto 1931. Vabljene ste vse članice. Katera ne pride, se jo kaznuje s 25 centi. Torej na svidenje 16. decembra ob 7. uri zvečer. Sestrski pozdrav, Theresa Skur, tajnica, 18216 East Park Drive. (249). Radi odhoda v staro domovino se poceni proda nekaj pohištva, še dobro ohranjeno. Zglasite se pri Frank Oblak, 16405 Arcade Ave. (294) GRDINA'S SHOPPE Popolna saloga »Mak ia Tea »prana sa aav«-ata la drailca Beauty Parlor Vadaa aajaaiaraajil it ask I klobuki. Trtavla« uprta ▼(■k* ar*4« tap. •bul uh lato. H 6111 ST. CLAIR ATI. HEnderaoa 7112 (M. Tho. 8.) LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA .JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVA2ALEC LEDU IN 1'REMOGA 1194 E. 167lh St. Pokličite: KEnmorc 4381 JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bid*. Main «12* Zvečer: 15621 Waterloo Rd. K en mora 1694 Pristni lilije Diamond, 1'ucabunU«, I.uhi^h llttfil CuhI, najboljši i/. Oblo. Kentucky ill W. V«. Naš višinski Ash bit; lump gori Kakor Pocahontas in uiti-ne manj. Kazvatumu iz nase jiovcčmic zuIoiei. n a Quiiiisy-^-Eaat lOOtb, GAi fiild 11)00. The Yates Coal Company 303 Rockefeller HItlg. MAin 7«70 ............."■■ qw '■! ' ........ ' I'iuyiq AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 15TH, 1930 r XXXXXXXX XXXXXXXXX XXXXXX XX rt " B ; Naša kupčija j ; je dobra; l l hvala vam. | X J .tiXXXITXXXiXXl*.tl.XTZX.Ti\ ¥ t.ii IN as a icupeija^ je dobra j if >•< hvala vam. I iTiYiTiXXi xllSlTxJTTIYXTixi | se prične v torek 16. decembra ob 8.30 zjutraj in se bo nadaljevala do Božiča g | Nikoli tako velika, nikdar tako dobra, in nikdar tako poceni | I ZA NAŠO ŠESTO LETNO PREDB0ŽIČN0 RAZPRODAJO SMO SE PRIPRAVILI, KOT NIKDAR POPREJ V ZGODOVINI, Z NAJVEČJO IN NAJBOLJŠO ZALOGO ZA PRAZNIKE. V SVRHO | 1 OBSTOJEČIH RAZMER, SMO KUPILI POCENI, KOT ŠE NIKDAR PREJ IN BOMO PRODAJALI TAKO POCENI, KOT šE NIKDAR PREJ V VSEH PREDBOŽIČNIH SEZONAH. MI HOČEMO f ® POMAGATI SVOJIM PRIJATELJEM, DA BODO IMELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. Z DRUGIMI BESEDAMI REČENO: VAŠ DOLAR BO KUPIL NAJMANJ DVAKRAT TOLIKO | I KOT ZADNJE LETO. VRHU TEGA PA DOBRO, ZANESLJIVO BLAGO, Z GARANCIJO VRNITVE DENARJA, ČE NI ZADOVOLJSTVA. | # ® | Chicago Chain Store Co. Glass *Oogal 61. ceste | 50c vredni Do $1.00 vredni deški robci z monogramom, 3 v zavojčku ženske rayon svilene nogavice, prvovrstne, razprodajna cena moške, nove, lepe svilene nogavice, razprodajna cena deške platnene ovratnice, razprodajna cena deški in dekliški, nove mode lepi cricket svitri, razprodajna cena moške in fantovske rayon svilene scarfs razprodajna cena božični seti za darila, razprodajna cena 25c zavojček 29c vredno ženski, težki, zim-' ski union suits, brez rokavov ali kratki rokavi, razprodajna cena pregrinjala za radije, omare in ledenice, razprodajna cena moške svilene nogavice, za darila razprodajna cena ženske, svilene in volnene nogavice, vseh barv in mer, razprodajna cena 22x42 turške brisače, razprodajna cena blago za obleke, pisano, nove vrste, razprodajna cena moške in ženske flat crepe scarfs za darila, po zastori za okna, zeleni in rumeni, po ncve obleke za ženske, vse garantirane, razprodajna cena 19c vrednost, deloma platneno blago za brisače, po 29c vredne 26 palcev škotska flanela, za pajamas in nočne obleke, srajce, itd., jako poceni po Navadni $1.00 vredne ženske vzorčne chamusette rokavice, mere 6 do 7l/z samo, razprodajna cena moške, čisto nove praznične ovratnice, razprodajna cena ženski svileni robci, jako krasni vzorci in barve, samo moški težki union suits, mere 36 do 46, po pravi E. Z. deški union suits, mere 3 do 13. Ne moremo priporočati boljših po $1.25 velika pregrinjala po bearskin nogavice za dečke, mere 6 do 10, razprodajna cena deške bluze iz broadclotha, vse mere in lepe barve. deške srajce iz broadclotha, mere 10 do 141, moške overalls, unijskega izdelka z naramnicami, mere 38 do 46, pc deške usnjene rokavice, po moške ali ženske hišne copate, po moške hlače $2.98 veliki, težki, deloma volneni indijanski blanketi, razprodajna cena $1.00 najnovejše mode nogavice 29c obleke za blazine, 36x45 po Blago za ZASTORE skoro po polovični ceni moški ali ženski sweater jopiči, težki in volneni. Ne more jih nadomestiti za tako ceno, razprodajna cena vredne moške praznične srajce, vseh mer, po moške srajce iz be lega broadclotha, jako poceni za moški bearskin lumberjackets, mere 14V2 do 18, razprodajna cena $1.50 najnovejše nogavice po $1.29 posteljne rjuhe, 81x90, po 39c vredno 29c vredne 35c zavoj robcev po 36 palcev blago za obleke, najnovejše barve, rayon flat crepe, po ženski svileni in volneni union suits. namizno platno, najboljše kvalitete, jard po moške, lepe svilene prevlečene srajce iz broadclotha, v božičnem zavojčku, jako posebno, po importirano blago za pernice, garantirano trdno, po blanketi, dvojni, deloma volneni, r )jni bombaževi blanketi po 75c zavoj robcev po OTOPTBA! Varujte se posnemalcev, ker je samo ena prava CHICAGO CHAIN TRGOVINA v tej okolici in to je na Glass Ave. in vogal 61. ceste. SEDAJ PA VSI ZA USPEŠNO NOVO LETO