Naročnina listu : Cek> leto 60 din, ped leta 50 din, četrt leta 16 dteu Izven Iugoslavi)* : Celo leto 120 din. {neeraO ati ontemfia se «Eračumijo po dogovora; pd večkratnem Inseriranjii primeren popral llpravatštv® «prejema naročnino, raserete ta vekktsaaeije.
Telefon Inhtmrban St 44^.
sdffsen polifllen iist za slo^enslio ljudstvu
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in npravništvo je v Mariboru, Koroška ceste št 5 Z uredrrištsocn -se more govorBI vsaki dan samo od Udo £2. are.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste Telefon internrban št te®.
189, üteAnr«
M&pibop, dna 17. novembp« lOB»,
Letnik XIV.
K 25 letnici SKSZ.
Pred 25 leti in sicer dne 14. novembra 1897, se je s sodelovanjem g. Gostinčarja, sedanjega poslanca in ministra n. r, in po zavzemanju našega duševnega velikana in socialnega buditelja in preroditelja slovenstva pokojnega dr. Kreka, ustanovila Krščansko-socialna delavska zveza, ki se je leta 1899 spremenila v Slovensko krščansko-socialno zvezo. Takrat je knezoškof dr. Jeglič v nunski cerkvi blagoslovil zvezino zastavo sv. Mihaela.
Tako se je iz malega društva v toku 25 let razvila matica naših najdelovnejših prosvetnih in vzgojnih organizacij. Pod okriljem Krščansko-socialne zveze se je ustanovilo na stotine in stotine izobraževalnih društev na kmetih, razna delavska strokovna društva, pevski zbori, orlovski odseki itd. Osrednja SKSZ ni mogla sama več zmagovati ogromnega dela in ustrezati željam skoraj polstotisočev svojih slovenskih članov. Njene hčerke, ki so že odrasle ljubeči negi skrbne matere, zlasti Orlovska zveza, ki samozavestno in krepko prestopa rfteje Slovenije in celo Jugoslavije, Delavska zveza in Pevska zveza, zavzemajo mogočne samostalne oddelke v veličastni prosvetni zgradbi SKSZ in krepko podpirajo skupno delo krščansko-mislečih organizacij.
Tudi mariborska SKSZ je izšla na pobudo pok. dr. Kreka in pod okriljem ljubljanske SKSZ. Takratne razmere, ko je bilo slovenstvo razdrobljeno v sedem politično-upravnih enot, so nujno zahtevale, da se za slovenski del štajerskega deželnega področja osnuje samostalna, v ljubljanski centrali včlanjena prosvetna organizacija kot podzveza. Ko se odstranijo zadnje politične ovire nedeljivosti Slovenije (če nas ne razkosajo pod beograjskim centralizmom odpadniki slovenstva in krščanstva!), bo postala SKSZ tudi na zunaj organska celota vsega našega prosvetnega in socialnega u-dejstvovanja krščanskih načel v enotni Sloveniji.
Kakor mnoge druge dobrine, je tudi SKSZ za časa vojne morala odložiti uresničitev svojega velikopoteznega udejstvovanja na ugodnejši čas. Ob 251etnici so se znova okrepile smernice dr. Kreka in osvežile z novim duhom sedanje dobe.
Na predposvetovanju, ki se je vršilo v pondeljek popoldne v mali dvorani «Ljudskega doma« v Ljubljani, se je zbralo znatno število zastopnikov. S svojo navzočnostjo sta počastila zborovanje tudi škof ljubljanski dr. Jeglič in načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Za Hrvate je bil navzoč dr. Jesih iz Zagreba ter za neodrešene brate dr. Brumat iz Gorice.
Pod vodstvom predsednika SKSZ prof. dr. V. Rožiča se je razvila živahna in vseskoz stvarna razprava o bodočem delovanju SKSZ. O «Vestniku SKSZ« je poročal njen podpredsednik dr. Debevc. Na predlog dr. Rožmana se je po daljši razpravi, katere so se udeležili dekan Koblar iz Kranja, Platiša iz Trebnjega, urednik Radešček iz Maribora, dr. Korošec, urednik Smodej, dr. Puntar, dr. Gosar, Primar, Krajnc, Zabret, dr. Jesih in Godina iz Prekmurja, sprejela sledeča resolucija:
«Novemu odboru SKSZ se naloži naloga, da reši vprašanje o listu, kateri naj služi voditeljem izobraževalnih društev.«
Prof. dr. Puntar je podal daljše poročilo o reorganizaciji SKSZ in o poglobitvi kulturnega dela. Priporočal je posebno, da naj se ožive dekanijski odbori in da naj zboruje vsako leto skupščina naših prosvetnih organizacij. Posebno je priporočal osrednjo pisarno SKSZ.
Urednik Krajnc je nato poročal o delovanju mariborske SKSZ v celjskem okraju, prof. dr. Jeraj pa o delu SKSZ v mariborskem okrožju. Dr. Jeraj se je toplo zavzel za enotno krščansko prosvetno centralo, ki obsegaj na avtonomističnem pokrajinskem načelu celo Jugoslavijo, zlasti pa je priporočal, da se s predavanji vzbudi čut za državo in poglobi državna jugoslovanska misel.
Dr. Korošec je povdaril potrebo razdelitve dela, podal nove smernice za vzgojo ljudstva, priporočal ustanovitev študijske in ljudske knjižnice v Ljubljani ter čim večji razvoj in poglobitev splošne in verske izobrazbe z vzporednim delovanjem cerkvenih in posvetnih organizacij.
Reorganizacija SKSZ se je prepustila novemu od- ! boru.
Nato je poročala v temeljito zasnovanem govoru gospadr. Angela Piskernik o delu in ciljih Slovenske krščanske ženske zveze. Zavzela se je za enotno fronto v boju za katoliška načela, za svetost in nerušljivost zakona, za žensko volilno pravico, za boj proti alkoho- : lizmu itd.
Končno so še posegli v razpravo Bore iz Homca, Noč iz Jesenic in Vrtovec, nakar je predsednik dr. Ro- j žič zaključil posvet ter pozval navzoče k občnemu zboru na drugi dan ter nato k poklonitvi pok. dr. Kreku ! na nje0ovem grobu.
Zvečer istega dne se je ob napolnjeni dvorani vršil lepo uspeli družabni večer, na katerem je imel slavnostni govor predsednik SKSZ, prof. dr. V. Rožič, ki se je s hvaležnostjo in ponosom spominjal naših naj- .
boljših mož, soustanoviteljev in sotrudnikov SKSZ tekom njenega petindvajsetletnega prosvenega delovanja. Nato je močan pevski zbor «Ljubljana« pod vodstvom g. Bajuka nudil občinstvu s točnim prednašanjem nekaj težjih skladb pravi umetniški užitek. Tudi dramatski odsek SKSZ «Ljudski oder« je uveljavil svoje izborne igralske moči v dr. Krekovem «Turškem križu«. Vse točke je občinstvo pohvalno in burno aplavdiralo, kakor tudi telovadne točke Orlov in Orlic. Ta večer je praktično pokazal kos ogromnega dela, ki ga je izvršila SKSZ.
Drugi dan, v torelj dopoldne, je predsednik SKSZ ob otvoritvi občnega zbora naglasil ljubezen slovenske katoliške narodne demokracije in njene osrednje kulturne organizacije napram naši državi. Spomnil se je bratov pod tujim jarmom in zagotovil navzoče, da bo SKSZ tudi zanaprej hodila po potih večnostnih načel krščanstva za izobrazbo ljudstva v obrambi vere in narodnosti.
V imenu Jugoslovanske Matice je pozdravil občni zbor SKSZ g. Regally, podpredsed. dežel, sodišča, ki je ugotovil, da se je SKSZ iz malih začetkov povspela do moči in razvoja, kakšnega nobena druga kulturna organizacija v Slpveniji ni dosegla. V svojem napredku bo SKSZ tudi v obrambnem delu za naše brate izven mej naše države pod trobojnico s križem na vrhu korakala v prvih vrstah (živahno odobravanje).
Dr. Korošee se je v toplih besedah zahvalil SKSZ z& njeno 25 letno delo, ki dokazuje, da nam v kulturnem oziru nasprotniki ne segajo niti do gležnjev, četudi nam očitajo mračnjaštvo (živahno odobravanje).
Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič je izrazil svoje veselje nad poročilom SKSZ, ki naj še naprej razširja in poglablja krščansko življenje. Daj Bog SKSZ svoj blagoslov, da bo mogla še veliko dobrega storili! (Živahno pritrjevanje in ploskanje).
Nato so sledila poročila posameznih odbornikov, odsekov in zastopnikov.
Prof. dr. Jeraj iz Maribora se je v imenu mariborske SKSZ v spodbudnem govoru zahvalil centrali za njeno dosedanjo kulturno delavnost in izrazil nado, da tudi, v bodoče z novimi smernicami razširi naše idejno žarišče. .
Posl. Gostinčar je zlasti povdaril dr. Krekove besede: «Bratje, tesno se združimo!«
Podpredsednik Orlovske podzveze, br. Zabret je opisal razvoj orlovstva. V tem letu je bilo 6231 telovadnih dni, 1324 predavanj, 233 raznih prireditev in trije večji tabori v Celju, na Bledu in v Novem mestu. Šteje 220 odsekov (brez orliških krožkov) in izdaja tri liste: «Mladost«, «Orliča« in «Orlovskega vaditelja«. Na brnski mednarodni telimi so slovenski Orli odnesli povsod prvo mesto, razven v lahki atletiki.
Dr. Kimovec je poročal o Pevski zvezi, v kateri je včlanjeno 120 zborov. Izdaja svoje glasilo «Pevca«.
Nato je še poročal Novali o «Ljudskem odru« in ga. dr. Angela Piskernik o Slov. kršč. ženski zvezi. ,
Na predlog svetnika Alb. Zajc se je sklenilo, da se novemu odboru poveri organizacija dela in notranja ureditve SKSZ.
Na predlog delegata Gorišeka je bil za predsednika SKSZ izvoljen dr. V. Rožič, v odbor pa na predlog stol. vikarja Zabreta: Andrej Ažman, dr. Capuder, dr. Debevc, J. Lončar, Iv, Mazovec, dr. A. Piskernik, Pleničar, dr. Puntar, V. Steska, V. Vrtovec, za namestnika pa dr. Puntar, dr. Mohorič, inž. Molka in dr. Šarabon.
Novi tajnik SKSZ kaplan Hafner je razvil bodoči program SKSZ za pravo, patrijotično in versko delo, da dozori zmaga katoliških načel tudi v javnosti. SKSZ skrbi za to, da se ne zamenjuje država z režimom. (Burno pritrjevanje).
Z besedami, s katerimi je predsednik SKSZ m-ključil zborovanje, sklepamo tudi mi te vrstice:
«Na delo! Bog Vas živi!«
Politični položaj.
Blokaši v Beogradu. Že v zadnji «Straži« smo poročali, da konferirajo v Beogradu s Protičem in opozicijo trije odposlanci Hrvatskega bloka. Blokaški delegati so imeli razgovore z vsemi predstavniki opozicije in so razpravljali z njimi o celokupnem političnem polo žaju. Blokaši so konferirali tudi z Jugoslovanskim klubom in so donili zelo dober vtis o razpoloženju glede njihovega dohoda v Beograd. Opozicijonalni krogi s Protičem vred so po obisku blokašev prepričani, da pride celi Hrvatski blok v Beograd in se bo udeleževal dela v narodu! skupščini. Radi konferenc blokašev s Protičem in opozicijo vlada med Pašič-Pribičevičevo gardo velika in povsem upravičena pobitost.
Državni proračun za leto 1923. Večina ministrstev je že napravila proračun za leto 1923. V tem proračunu bodo izdatki za 40 odstotkov večji nego sq bili v letu 1922.
Vlada zahteva od finančnega ministra svoto 300 milijonov dinarjev za uradništvo. Ta svota bi se naj vsa naenkrat porazdelila med uradnike kot dodatek za obleko.
Katere smeri se bo držal naš zastopnik dr. KRnčič na konferenci v Lausannu? Glede Grčije bo zahteval naš delegat prosti prehod do Soluna in svobodno con» v pristanišču. Na grškem ozemlju morajo biti naše narodne manjšine zadosti zaščitene. Z ozirom na Bolgarijo se bo dr. Ninčič zavzemal, da dobi prosti dohod na Egejsko morje. Po naši zahtevi naj dobi Trakija avtonomijo in Carigrad naj ostane prosta luka.
Parlamentarizem dr. Lukiniča. Beograjska «Republika« prinaša: Dokler je bil dr. Ribar predsednik narod ne skupščine, je upeljal nov red in je hodil referirat glede političnih pokretov v državi samo kralju. Sedaj je predsednik skupščine dr. Lukinič, ta drugi ' ^..predsedniški demokrat je že popustil glede dostojanstva predsedniškega mesta, on hodi referirat o političnih pokre-tih tudi g. Pašiču. Kakor hitro pa bo postal predsednik parlamenta kak tretji policajdemokrat, mu ne bo preostalo nič drugega, kakor da bo hodil v političnih zadevah poročat tudi komandantu žandarmerije.
Iz ministrstva ver. Versko ministrstvo vodijo pri nas po največ framasoni, a to nič ne de! Vodje pravoslavne cerkve se pokoravajo tudi framasonu, kot najvišji cerkveni oblasti, ker že vedo, zakaj! Ministrstvo ver je izdalo pred kratkem to le naredbo: V nedeljo, 12. t. m. bo opravil liturgične posle v cerkvi sv. Bogorodice v Zemunu episkop dr. Nikolaj Velimirovič (ki je hodil za težke dolarje na državne stroške lansko leto med ameri-kanske pravoslavne). Po liturgiji bo dr. Velimirovič tudi pridigoval. Spoštovanim meščanom, kot celi naši državi je znan dr. Velimirovič. Njegova beseda je v današnjih časih skrajna potreba, Vsi, ki se trudijo, da bi se približali Bogu, naj pridejo, da se utrdijo; vsi, ki žele dobro narodu, naj pridejo, da zadobijo vzpodbudo; vsi, ki ne verujejo v Boga, naj pridejo, da se bodo prepričali, da je Bog«. Tako se glasi ferman verskega ministrstva, kateremu načeluje framason-policajdemokrat g. dr. Krstelj. Treba tudi pomniti, da je g. dr. Krstelj minister za vse veroizpovedi v naši državi.
Baron Rajačič in minister Kumanudi. Baron Ra-jačič je izdal brošuro proti Kumanudijevi finančni politiki. Radi tega ga je minister Kumanudi tožil. V tej zadevi je bil baron Rajačič zaslišan pri sodniji v Sren>-skih Karlovcih. Pred sodnijo je izjavil, da želi dokazati resničnost vsega tega, kar je napisal v brošuri. Dokazov pa ni hotel navajati pri zaslišanju, da ne bi mogel minister umakniti tožbe. Baron Rajačič hoče na vsak način dovesti stvar do razprave, ker se govori, da je minister Kumanudi v zadregi in bi tožbo rad — u-maknil.
Minister v škripcih. Demokratska organizacija v Bitolju je poslala ministru Kumanudiju obširno spomenico, s katero se od njega zahteva, da se takoj sporazume in strne z Ljubo Davidovičem ter da se v svoji politiki drži smèrnic zagrebškega kongresa. Če tega n« stori, mu okrožni odbor že vnaprej izreka nezaupanj« ter ga opozarja, naj se nikar ne osmeli priti zopet v bitoljski okraj.
Po svetu.
Bolgarska javnost
«L’Echo de Bulgarie«: Na bližnjem vzhodu najbolj
zaposluje javnost vprašanje razvoja ,rusko-turškega razmerja. To razmerje preživlja sedaj težko krizo. Z odpravo zasebne lastnine je Rusija stopila v odprt boj s kapitalističnimi državami. V tem boju je Rusija ponudila roko Kemal-paši proti evropskemu imperijalizmu, zlasti pa za osvoboditev Dardanel, kjer ji je pt> ii-! gubi vrat v Baltiškem morju ostala edina pot v svet. —
■ Kemal paša je z rusko pomočjo porazil svoje nasprotnike Grke. Sedaj pa so Turki zapustili,. Rusijo, ki se še vedno bori za mir in priznanje, ter sprejeli pogajanja brez Rusov. Rusija pride torej na konferenco ne kot pogajajoča se stranka, ampak samo kot zainteresirana država.
Isti list: Vedno smo trdili, da je časopisje v prvi vrsti poklicano k delu za spravo na Balkanu. Srbsko časopisje, žal, se tega ne zaveda in izrablja vsako priliko za napade na Bolgarijo. Tp časopisje se nikakor ne more vživeti za pot k prijateljstvu. Zlasti beograjska «Politika«, ki ima zveze ministrstvom zunanjih zadev, se glede Stambolijskijevega obiska v Beogradu izraža na način, črgar ton je absolutno nekorekten. Pisava «Politike« bi dokazovala, da se v Beogradu v zadnjih letih ni niče. ar spremenilo. V to pa ne moremo verjeti, svetovna javnost.
«Orient« (Rumunija): Stambuliskijev prihod v Beo grad so omogočile Kemiiastične zmage. Zahteve premagane in razorožene Bolgarije ne padajo mnogo na tehtnico velesil. Teritorijalne spremembe pa so zbližale Bolgarijo, Rumunijo in Jugoslavijo. Edina pravična rešitev trakijskega vprašanja je v tem, da se da tem pokrajinam najširšo avtonomijo. Rumunija in Jugoslavija nimajo nobenega razloga ne podpirati Bolgarije v tej zadevi. Stambolijski je storil vse, da so odnošaji med Bolgarijo in njenimi sosedi zadovoljivi. Njega se smatra za pristaša združitve Jugoslavije in Bolgarije v eno državo. Tej rešitvi je naklonjena večina jugoslovanskih politikov.
Razne vesli.
Umor ruskega generala v Bolgariji. Načelnik Vran-glove vojske, general Pokrovski, je ljil ubit blizu bolgarske meje. Govori se, da je bil zasačen pri prehodu v Jugoslavijo in vzprotivil straži, ki ga je ubila. V ruskih krogih pa so mnenja, da so nad Pokrovskim komunisti maščevali smrt urednika komunistične «Novaje Rusije« M je na isti tajni način bil ubit v Sofiji.
Vladika Metod — umrl. V Stari Zagori (Bolgarija) je umrl vladika Metod, rodom Macedonec iz Prilepa. —> Njegovega pogreba so se udeležili v obilnem številu S Bolgariji živeči Macedone!
Velika antanta ni več gospodar situacije v Carigradu. Zavezniki ne morejo postati gospodarji situacije j v Carigradu, ker ne morejo storiti antantni vrhovni ko- j misarji nobenih energičnih korakov proti kemalistora j radi nesloge njihovih vlad.	j
Turški sultan se odpovedal prestolu. Francosko ča- i sopisje javlja iz Carigrada, da je Rifat-paši uspelo pre- j govoriti sultana na podpis odpovedi na prestol brez ka- ! cih pridržkov.
Nemška vlada je podala ostavko, katero je sprejel ! predsednik republike. Vzrok demisije tiči v tem, ker so j socijalni demokratje izjavili, da odklanjajo sodelovali- i je z nemško ljudsko stranko. Večina strank, ki so bile j zastopane v pravkar odstopli vladi, bodo tudi v bodoči. !
Poljska izjava Rusiji. Poljska vlada je sporočila j sovjetom, da bi pomenil vsak napad sovjetske armade j na rumimsko Besarabijo vzrok vojne med Poljsko in j Rusijo.
Beležke.
Kam je odšel fond za invalide od sekvestiranih posestev. Merodajni krogi so odgovorili invalidom, da jim ne morejo dati nobene podpore in tudi ne posojila, ker j je fond od sekvestur že popolnoma izčrpan vsled izda- j nih podpor za «siromake.« Celi kupi prošenj invalidov in drugih siromakov so bili po vrsti odbiti, ker ni denar- > ja in sedaj čakajo na zakon o vojni odškodnini. Neki dan je pa poslanec Lazič iznesel imena teh «siromakov«, ki so požrli pravim siromakom in invalidom namenjene fonde. Kaki «siromaki« so prikrajšali invalide, se ▼idi že iz sledečih imen samih podjetij in privatnih 1 špekulantov: Ignat Bajloni i sinovi 1,200.000 K, Uprava rudnika «Kesava« 1,050.000, «Vrpanj« 1,225.000, «Ljub-nica« 20.000, «Aleksinac« 100.000, Mita Hristič i sinovi
800.000,	Dušan Sirotanovič 500.000, Uroš Lalovič 500.000, i Šabačko akcionarsko društvo 470.000, Vojislav Ivkovič
500.000,	Mesarovič i Jovanovič 600.000, Milan Vala, industrijalce 600.000, Dimitrije Tašič 300.000, Brača Gor-dževič 250.000, Jovan Živanovič 200.000, Šabačka okruž-na banka 150.000, Brača Mesarovič 250.000, Kosta Popovič 150.000, Tvornica obuče «Klidis« 150.000, Godževac
150.000,	Miloš Radoljočič 110.000, Božidar Jovičič 200 tisoč, Lazar i D. Konstantinovič 200.000, Knežević i Radovanovič 400.000 in mnogi drugi. — Siromaki, inya- j lidi in vdove se sedaj tolažijo z zakonom o vojni odškodnini in ko bo ta zakon dovršen in sprejet, bomo ; zopet imeli priliko občudovati, kako dobro so mini- j stri že poprej vso blago razdelili, da pravim oškodovan - j cem tudi po sprejetju zakona ne ostane drugega kot suh ; papir. Denar in blago so enako kot pri sekvesturah že ! pobasali «siromaki« beograjske «čaršije« in veleveriž-niškega sveta z ministrskim predsednikom Pašičem vred, ki se je, kakor znano, tudi že davno in izdatno oškodoval za svoje vojne izgube, ne glede na to, ali je zakon «donešen« ali ne.
Sme si iskati zadoščenja! Proti kapetanu zagrebške j policije Bošku Pavloviču, ki je v uredništvu «Hrvata« j vpil, razsajal ter grozil z napetim revolverjem, dokler j ga niso postavili na hladno, je bila od strani urednika j g. Peršiča vložena ovadba radi zločina javnega nasilja, j kr. državno odvetništvo v Zagrebu je pa to ovadbo od- j klonilo, češ, da ne najde za postopanje razloga. Tako je i dovršena ta afera. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati j po izjavi kr. namestnika, da si je kapetan Pavlovič — j «smel iskati zadoščenje.« — Vprašanje je samo to, ali I dovoli kr. namestništvo in državno pravdništvo tudi j drugim državljanom, da si na tak način oskrbe zado- j ščenje?
Jugoslovani se množijo v Vojvodini. Iz Vojvodine ! javljajo, da pošiljajo vojvodinski Madžari in Židje kar v masah prošnje na notranje ministrstvo in v teh prošnjah prosijo, da se jim dosedanja madžarska in nemško čifutska imena spremenijo v jugoslovanska. Notranje ministrstvo je teh prošenj zelo veselo in posebno hitro rešuje one, v katerih prosijo Madžari in čifuti, da se jim spremenijo njihova nejugoslovanska imena v pristnega Pašiča ali Priblčeviča. Slično se je dogajalo svojčas pod staro Avstrijo v Vojvodini, ko so se jugoslovanska imena spreminjala v madžarska in če je kazalo, tudi v židovska.
Sedaj ga pa bodo menda vendarle dobili v beograjske zapore. Vodja nezadovoljnih ter upornih Črnogorcev ki so radi terorja beograjskega režima in pogona, katerega vršijo beogrjaski eksponenti v Črni gori, dr. Vu-kašin Markovič, je po vesteh neograjskih časopisov bil ubit. Pametna javnost ni verjela tem vestem beograjskega režimskega časopisja, ki običajno javlja, da so uporniki bili ubiti kje v Albaniji, kadar jih ne morejo dobiti in ubiti na našem SHS teritoriju. Tako bi naj bil tudi dr. Vukašim Markovič ubit nekje v bližini Skadra. Da pa ne bi nesposobne policijske oblasti osmešile sebe in režimsko žurnalistiko, javljajo sedaj preko demokratske «Politike«, da je bival dr. Vukašin Markovič pred kratkem 10 dni tajno v Skoplju in od tam jo je popihal v Italijo. Ker ga ne morejo zgrabiti, ker ga, kakor se govori, brani in čuva cela črna gora, je on sedaj
samo formalno v Italiji. Beograjski režimski tisk uriva vsem neprijateljem režima zveze z zunanjimi našimi sovražniki. Ker je pa sedaj na vladi v Italiji Mussolini, kateremu pojejo beograjski režimski listi slavospeve, je sedaj g. Markovič v Italiji pri zavezniku našega režima. Prijatelj našega zunanjega ministra dr. Ninčiča Mussolini bo sedaj g piovo izročil g. dr. Markoviča upravi naše prestolice, da pahne tega upornika v grozno glavnja-čo v Beogradu.
Le vkup, le vkup uboga gmajna !
Iz zapuščenih hribovskih krajev smo prejeli in priobčujemo zaradi značilne vsebine sledeči dopis:
Zares, uboga gmajna smo že postali mi, ki tvorimo veliko večino slovenskega naroda. Mi kmetje, delavci, rokodelci, viničarji, gostači, kočarji, pa tudi mi ubogi kaplani, župniki, mežnarji, organisti. Med ubogo gmajno spadajo železničarji od navadnega premikača do bledega in slokega uradnika. Navzlic malo zvišanim plačam bodo pristopili v to družbo tudi mnogi učitelji in profesorji, pa še tudi marsikateri uradnik sodnije, glavarstva in drugih oblasti. Celo sami sodniki že zapuščajo državno službo, ker je suha. Kje so pa še dolge vrste raznih uslužbencev pri privatisih: hlapci, dekle, kuharice, razni komi ji, mali prodajalci, nosači, pometači cest itd., vsi ti spadajo k ubogi gmajni.
Ubogi smo vsi, pa navzlic svoji bedi razdeljeni in razcepljeni v razne stranke, ki se med seboj sovražijo. Kmet je pri Kmetski zvezi, njegov sosed pri Samostojni. Delavec je eden pri krščanski strokovni zvezi, njegov tovariš pri socijalnih demokratih. Učitelj, uradnik, ta JDS, oni NSS, kaka bela vrana pri SLS, še precej pri socijalnih demokratih. Nad vsemi brez izjeme pa šviga mogočen bič državo vladajočih osebnosti, ki pada brez usmiljenja na dvso to neorganizirano in med seboj se pretepajočo ubogo gmajno. Kmeta pritiska z neznosnimi davki, duhovniku, mežnarju itd. zatrošarini z velikimi stroški skup nabrano vinsko kolekturo, u~ radniku odtrguje krvavo zaslužene priklade, učiteljstvo drži v šahu z nasilstvom in omejevanjem osebne svobode ter ga sili v sokolski prisilni jopič. Vse tarna, preklinja, se zvija pod temi udarci, premnogo jih dozoreva za revolucijo, drugi so zapadli brezbrižnosti, a vsi so v dnu srca prepričani ,da mora priti enkrat sprememba bodisi v obliki ostrega vetra (volitev), ali pa uničujočega viharja (revolucije). Eno je gotovo: čimdalje se bodo držali'sedanji debeli vlastodržci in rablji ljudstva pri mastnih državnih koritih, tem hujša katastrofa jih bo zadela. Slovensko ljudstvo je k sreči neizmerno potrpežljivo, pa vsaka še tako globoka potrpežljivost ima svoj konec, če je prazen želodec, če pritiska mraz na golo družino, če se z bajonetom zapirajo usta, ki se hočejo pritožiti zoper krivico.
Justitia est fundamentima regnorum, pravičnost je temelj držav — te resnice se naši Žerjavi in Puclji ne zavedajo, pač pa si mislijo: moč je pravica! Če se «uboga gmajna« združi v skupno fronto proti nasilnikom, bodo udarjeni in zlomljeni po svojih lastnih načelih. Ni več daleč tisti čas, zato pa se pripravi, ubogo, zatirano ljudstvo, na vojni zmagonosni pohod proti krivičnežem. Fiat iustitia, pereat mundus — pravica naj zmaga in mora zmagati, četudi pade in pogine vsa družba koritarjev in vladnih petolizcev, ki si domišlju-jejo, da reprezentiraj o svet, t. j. našo državo.
Dnevne novice.
Doslednost «Učiteljskega tovariša.« «Učiteljski tovariš« št. 45 piše, kako klavrno se je aranžiral kongres državnih nameščencev v Beogradu dne 29. in 30. m. m. Razni uradniki, profesorji, učitelji so naglaševali, «da jih tišči vse, brez razlike, materijelno stanje, da so že zadolženi do skrajnosti, da so si posamezniki vzeli življenje vsled pomanjkanja, da pa je kongres v glavnem pokazal vso neorganiziranost centralnega uradniškega Udruženja, in da bo imela vlada lahko delo, dokler bo imelo uradništvo tako malo smisla za svoje najvitalnejše stanovske težnje.« Isti list piše v članku: Načelno stališče: «Mi (učitelji) se strinjamo z ustavo in jo kot državni uradniki zagovarjamo v šoli in izven šole, to je naša sveta dolžnost.« — Mi pa pristavljamo: Dokler bo uradništvo, zlasti pa učiteljstvo, igralo vlogo vladnih hlapcev, tako dolgo je smešno vsako jamranje o pomanjkanju in prikrajševanju plač. Če ste navdušeni za centralizem, bodite tudi navdušeni za prazne želodce. To bo potem res načelno stališče.
Načelno stališče. Pod tem naslovom je neki Josip Lapajne začel v «Učiteljskem tovarišu« (št. 45) kritizirati resolucije zagrebškega kongresa katehetskih organizacij za Hrvatsko in Slovenijo. Kar je bilo dozdaj objavljenega v približno 200 drobno tiskanih vrstah te njegove razprave, bi se dalo povedati na kratko takole: 1. Mi napredni učitelji hočemo, da nastavlja država katoliške škofe brez ozira na cerkveno višjo oblast. Škofje morajo biti zvesti hlapci države (kakor smo mi). 2. Hujskanje je, če duhovščina poziva katoliške starše, naj zahtevajo za svoje otroke katoliško vzgojo. Dosti je, če zavzema verouk med učnimi predmeti prvo mesto.
3.	Nesramno je, če zahtevajo katehetje, da se ne sme zanašati politika med šolsko mladino, to pa radi tega, ker so učitelji državni uradniki (hlapci, op. ur.) in torej morajo otroke seznaniti z ustavo in jo zagovarjati.
4.	Cerkev nima pravice zahtevati, da bi se zakoni in odredbe, ki se tičejo vzgoje, izdajali brez prejšnjega sporazuma z duhovno oblastjo, ker če bi oba faktorja delala sporazumno, bi baje Cerkev (duhovščina) dobila nekako, nadzorstvo nad šolo in jo zasužnjila (klerikalni zmaj; op. ur.). 5. Če zahtevajo katoliki besedo pri
vzgoji svojih otrok, je to zloraba verskih svetinj, ker Kristus ni deloval v šoli, ne s spisi, ampak z živo besedo in s svojim preprostim, vzglednim življenjem, * svojo smrtjo. Potemtakem tudi katehet ne sme delovati v šoli, ne sme pisati vzgojnih knjig, dovoljena mu je le živa beseda, vzgledno življenje in (politična) smrt. Radoveden sem, kaj še pride f naslednji številki Iju-beznjivega «tovariša« pod naslovom: načelno stališče. Dobro je pa vse eno, da pakaže naše napredno učiteljstvo svojo barvo, samo bati se je, da se ta « farba« ne bo nič kaj dopadla našemu vernemu ljudstvu. — Podeželski kaplan.
Zveza narodnih socijalcev z JDS je tako daleč dozorela, da bodo pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino šli skupaj. Ne bo dolgo, in NSS ne bo več. — Vzrok: milijoni, katere dajejo liberalne banke in pa isto mišljenje, isti program, kojega prva in zadnja točka sta boj proti krščanstvu, v njihovem žargonu: pobijanje klerikalizma.
Poverjeništvo za kmetijstvo priporoča vsem vinogradnikom, ki dolgujejo brezobrestna posojila, da ista, četudi rok še ni potekel, v celoti vrnejo. Z ozirom na sedanjo slabo vrednost denarja ter na pomanjkanje denarja v bodočnosti, katero bo tem občutnejše, čim bolj se bo dvigala vrednost našega denarja, priporočamo vsem vingradnikom, da poplačajo brezobrestna posojila, akoravno še niso zpadla v plačilo.
Izpiski za novačenje. Znano je, da smo imeli v germanski Avstriji zaradi novačenj desetkrat manj pisarij, ko jih imamo v današnji slabopismeni, zato pa tembolj militaristični upravi SHS. Sicer je zadnji «S«, to je Slovenci, že odletel na tiskovinah za rekrute vsaj. Dobivamo golice, kjer moramo vpisati pač vse kumeke, ker bodo menda tudi ti morali spremljati fante pred komisijo, ni pa treba označiti ne vasi, ne hišne številke, ko bi župani fante vendarle po teh najlažje našli. A če premodre «oblasti« tako hočejo, naj imajo. Kar pa odločno zahtevamo je to, da nam naj dajo vsaj slovenske tiskovine, ali vsaj srbsko-slovenske, ne samo srbsko-hrvatske. Saj smo imeli še v bivši germanofilski Avstriji nemško-slovenske. S takimi tiskovinami ima lahke veselje kak dr. Kukovec, ki bo najbolj vesel, kadar bodo vsi Slovenci «srbenčuri«, če ne polni Srbi, a mi duhovniki jih ne maramo. Delamo itak državi vse zastonj, saj 700 K mesečno ni za naše pisarije nikaka plača, ne bodime še take šlapce, da bi mirno sprejemali takšno izzivanje. Nekoč je regent Aleksander s prisego potrdil, vsem trem narodom (dr. Kukovcu je tri eno, v sv. Trojico in enega Boga pa ne veruje!) njihove pravice.
Centralistična nastavitev nadučiteljice. Iz Ljutomera nam poročajo: Kot nadučiteljica dekliške šole je bila imenovana učiteljica iz Gvena M. Kocuvan, ker * svobodomiselnosti prekaša vse ostale učiteljice. Kljub prosilkam z izvrstno kvalifikacijo, kljub pravilnem» stališču nadzornika, se je imenovala ta strupena sovražnica krščanskega ljudstva, ki ima najslabšo kvalifikacijo. Učiteljice v okraju se vprašujejo, ali je bilo za imenovanje merodajno moralično življenje učiteljice Kocuvan, o čemer bi lahko poročal prejšnji nadzornik, v Ptuju, kateri je dobil več pritožb. «Nadučiteljica* Kocuvan naj se zaveda, da bo prišel i čas za revizije takih imenovanj in se bodo dobila mesta za goreče centralistične privrženke malo bolj na jugu. Starši pa bomo pazno motrili «delovanje« te voditeljice in bomo, ako bo hotela na naši šoli utemeljevati svoje svobodomiselstvo, tako govorili, da bo morala svoje mesto zapustiti. Naša šola je do sedaj slovela kot vzorna, radovedni smo, ali se bo nova voditeljica toliko potrudila, da ohrani sloves šole.
Demokratsko samostojno gospodarstvo na Cven» pri Ljutomeru. Samostojneži v naši občini so pod vodstvom Rajh Joška in Roškarja tako gospodarili, da jih zapuščajo lastni pristaši in se sramujejo, da so se podali pod komando teh ljudskih škodljivcev. Ljudstvo jasno vidi, da ni razlike med demokratsko stranko, B kateri pripadajo doktorji in uradniki v Ljutomeru in med Samostojno, katere navdušeni apostol je naš Roškar. Žalibog, da trpi občinsko gospodarstvo vsled te liberalne politike, pa kaj za to, glavno je, da so gg. liberalci, četudi na račun klerikalcev na lovu in po lovu prav Židane volje. Kako veliki prijatelji ljudstva so naši liberalci, nam priča razdelitev bivšega posestva zadruge. Drugod se ustanavljajo nove zadruge, ljudstvo žrtvuje vse, da se iste lepo razvijajo, ker ve, da bodo iste edine pripomogle k zboljšanju gospodarskega položaja, naši požrešni liberalci pa uničujejo zadruge. Dediči člana, ki je edini pripomogel, da je zadruga v težavnih razmerah obstala in napredovala, so brezsrčni dobičkarji, njim na čelu plemič na Krapju Mursa, izključili, o čemur bo še govorila sodnija. — V Ljutomeru obsojajo i liberalci ta čin in zahtevajo, d» dediči uveljavijo svoje pravice. Mursa in njegova žla-hta pa bodo kmalu po svojih činih tako slavni postali, ko Lemberžani. O čebelah, lovu, zadrugi se bo še zapela v čast plemiču na Krapju nova pesem.
301etnica poroke v Pamečah. 301etnico svojega srečnega zakonskega življenja sta praznovala dne 15. t. m. Franc in Marija Rotovnik, p. d. Fancet, v Eanl®ca’^ Vrlima slavljencema naše iskrene čestitke, da bi se zdrava in srečna dočakala zlato poroko! ...
Izvršilni odbor SLS v Mariboru išče dve dobri tajniški moči. Interesenti se naj obrnejo na tajništvo SLS v Mariboru, Cirilovi tiskarna.
Ogenj v tovarni. Iz Slovenjgradca nam pišejo: V petek zvečer pred sv. Martinom je izbruhnil ogenj ▼ Köllnerjevi tovarni kos in je požgal eno poslopje. Nagli pomoči domače brizgalne in domačih delavcev, kakor Judi požarni hrambi iz Slovenjgradca se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na druga poslopja in povzročil velikanske škode. — Pri tem dogodku moramo omeniti,
da so občine v okolici Slovenjgradca za slučaj ognja zelo slabo pripravljene in bi bilo nujno potrebno, da se ta nedostatek popravi.
Nenadna smrt uglednega moža. Iz Sel pri Slovenj-gradcu pišejo: Ko se je na Martinovo nedeljo vračal od službe božje 591etni Anton Ilovnik, p. d. Vrčkovnik, ga je nenadoma blizu doma zadela kap tako, da je na mestu umrl. Rajni je bil dober krščanski mož, ugleden faran, večletni bivši župan občine Sele in velik dobrotnik revežev. Pokoj njegovi duši, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
}z ^^gujevca, tamošnje garnizije in zaporov nam pišejo naši domači vojaki. Imen ne priobčujemo, da so nad žrtvami strašnih razmer v tej garniziji ne bi znašala še okrutna maščevalnost onih, ki te razmere in nekulturnosti povzročujejo. — Neki vojak šumadijske-ga artilerijskega puka je že šest mescev v preiskavi in ko povprašujejo, kaj bo z njim, kdaj bo preiskave konec in stvar rešena, zmigujejo komandanti in komandirji z ramo, češ, «bit če rešeno, pričekaj još deset, petnajst dana!« — Tako čakajo siromaki brez konca in kraja razočarani v vseh nadah, ki so jih gojili pred 4 leti in mnogi celo tako dolgo, dokler niso okusili razmer v toliko proslavljeni «narodni« vojski. Po preisko-Talnih zaporih ležijo ljudje po 10 do 12 mesecev, eden P3 že 22 in že tri mesece mu govorijo na diviziji: jutri, jutri boste izpuščeni! Za samovoljno odstranitev iz službe so ljudje, ki imajo doma več otrok, obsojeni na 12, 15 do 24 mesecev. Eden je izostal 5 mesecev in 22 dni in je bil obsojen na dve leti, drugi je pa za trikratno begstvo v šestih mesecih dobil samo dva meseca. Ali je bil oče dotičnega v Beogradu in je prinesel na vojni sud dunavske divizijske oblasti — 4000 dinarjev?
* Tako že gre! — Drugi pa pravijo: «Ah, kedaj bodemo spet dihali naš gorski slovenski zrak! KcTaj pi-ide tista ura, ko bomo rekli: Svobodni smo! Ko nas peljejo na delo, gremo po mestu hujše kot srbski robijaši, civilisti nas gledajo in se posmehujejo. Kragujevačka inteligenca se naenkrat zbere skupaj in govori: «Radičevci, begunci itd.« v zvezi s celo ploho ostudnih kletvic. Naravnost strašno je to, na vsakem koraku slišati take in podobne izraze! Vprašujejo, zakaj bežimo iz «srbske« vojske? Ali prosim vas, saj vendar služim v Jugoslaviji, v državi troimenega naroda SHS in ne v «srbski« vojski!« — Za enakopravnost pač nimajo smisla in to Človek, ki pride v Kragujevac, takoj občuti. Ko so se lani rekruti tja vozili, so imeli na vagonu slovensko zastavo, pa jo je podnarednik Marinkovič, rodom iz Subotice, onstran Beograda v srbski Palanki, presekal , s sabljo, rekoč: «Dol žnjo, ker ni srbska, temveč boljše-viška!« — Hrana je slaba, prej je bilo 300 gramov mesa na dan, sedaj pa samo 200 gramov in hlebec. Pri artileriji zjutraj ne dobijo nič ter praznih ust gledajo kvišku, kako ugašajo zvezde, opoldne je fižol in 100 g mesa, ali pa sam fižol, bolje rečeno: fižolova juha — «čorba« in zvečer isto. Pešadija ima zjutraj «doruček« — makaronovo juho. Vse tako silno slabo, zanikemo in nesnažno pripravljeno! Narod «zelene« šumadije pije mnogo «rakije« — «slivovica« mu je zdravilo za vse in ob vsakem času, zato pa zna menda tako silno preklinjati. Kolnejo nam Boga, mater in še posebej «krvavo mater«! — Obupen je naš položaj, kdaj pride rešitev? završuje vojaško pismo.
Jugofašist Sokolović, ki je ubil zagrebškega meščana Rožiča, je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen na pet let težke ječe. Vložil je priziv in ostal je še v preiskovalnem zaporu, kjer uživa kot ubijalec vse mogoče prednosti in olajšave, ki bi se k večjemu smele podeliti političnim krivcem in nikakor ne navadnemu ubijalcu. Politične jetnike se pri nas grdo mrcvari, u-bijalec Pribičevičeve fašistovske garde pa uživa vse mogoče ugodnosti in sedaj govorijo njegovi pajdaši, kakor javlja «Hrvat«, da bo višje sodišče čisto gotovo to obsodbo razveljavilo, da pride Sokolovič pred novo raz-' pravo in da bo izšel brez vsake kazni. Vse lepše in — lepše!
Jugoslovansko pirovahje. Pred kratkem smo poročali, kako je potrošil nek vojvodinski seljak za svatbo svojega sina 1 milijon kron in da so se gostje gostili pri tej priliki kakor poje narodna pesem: «celih sedem dni«.
' Sedaj pa zopet javljajo iz Vojvodine, iz vasi Temerin, da se je tamkaj na pirovanju nečega vaškega magnata popilo nad tisoč litrov vina in pojedlo večkrat po deset 1 svinj.
Glavni dobitek klasne loterije v znesku 1 milijon kron je prodan v neki banjaluški banki. Dosedaj še ni znano, kedo je oni srečni, ki je zadel ta milijon.
Vlom v urad. Doslej še neodkriti zlikovci so vlomili v noči od 1. na 2. t. m. v urad železniške sekcije v Gračacu in odnesli blagajno, z gotovino 70.000 K. Vlomilci so odpeljali blagajno, ki tehta 200 kg, na ozkotirnem vagončku do prve stražnice, kjer so jo razložili in kakih 70 korakov od stražnice razbili in z nje vzeli denar. Po izjavah strokovnjakov so vlomilci razbijali in se mučili najmanj dve uri, predno so prišli do denarja. V oni noči, ko je izginila blagajna, je bilo zastraženo poslopje železniške sekcije in stražnica, v katere bližini so izropali zlikovci blagajno. Premalo čuječo stražo so zaprli, ker vlomilcev še nimajo pod pretyezo, da je bila v sporazumu z vlomilci.
Zverinski oče. Iz Subotice javljajo: Štefan Vukman, dninar, star 40 let, se je vrnil pijan domov in posili svojo lastno llletno hčerko, ki je bila sama doma. Zverinskega očeta so zaprli.
Planinski koledar za leto 1923 je izšel z lično opremo in za planince poučno in vsestransko potrebno vsebino v bogati izbiri ter nad vse skrbni sestavi. Koledar se naroča pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5,
J založnik g. Brunon Rotter, ter stane 6.50 din., s pošto pa 7 dinarjev.
Iz Maribora.
; Nocoj predava v dvorani v Lekarniški ulici g. prof. dr. Prijatelj o velezanimivem predmetu. — Pridite polnoštevilno!
Pri natančnem pregledovanju volilnih imenikov smo dognali, da je izpuščenih nič manj nego okoli 60 : naših pristašev. Gotovo je še mnogo takih, ki niso vpi-; sani, a jih naši zaupniki pri kontroli niso opazili. Kdor j se sam pravočasno ne bo pobrigal za volilno pravico, j ne bo imel pravice glasovanja. Vse poznejše zabavlja-! nje bo prekasno in zaman. Somišljeniki, oglejte si vo-I lilni imenik na magistratu ali pa prepis imenika v taj-! ništvu SLS v Cirilovi tiskarni.
Obrtna zveza pripravlja za zimsko sezono razne j prireditve in sicer: podučni tečaj, predavanja in družinsko zabavo. Nadalje bo Obrtna zveza po okrajih na-; šega mesta prirejala manjše organizatorične sestanke. Število članov naše zveze vsak dan narašča.
Občinski urad Studenci pri Mariboru ali Babilon. Zadnji čas se je mnogo govorilo v naši občini o občinskem blagajniku sodrugu Belšaku. Celo vrabci na strehi so čivkali, da blagajnik blagajne nima v redu. Mi seveda tega nismo mogli verjeti, ker tudi naši odbor-j niki o kakem neredu do včeraj še niso vedeli ničesar.
; Kakor pa smo doznali iz verodostojnega vira, je precej j resnice na paševanju in obnašanju sodruga Belšaka.
Tako n. pr. je hotel spoditi podžupana sodruga Lesko-! šeka v svoji sveti jezi iz občinske pisarne, rekoč, da g. j podžupan Leskošek nima ničesar iskati v občinski pi-I sarni. Še bolj se je izkazal ta dični blagajnik pri občin-; ski odborovi seji, ki se je vršila včeraj. Na prav av~ j strijsko-feldvebelski način je začel zmerjati župana j sodruga Kaloha z lažnjivcem in to pred celotnim občinskim odborom in sicer iz edinega razloga, ker je žu-j pan odkrito in jasno raztolmačil odboru samolastno po-j stopanje blagajnika v denarnih stvareh in o ne baš j redkih sporih, ki jih ima z blagajnikom. Kakor pravijo,
; je prišlo med obema do jako burne debate. Ker pa je ! sodrug Belšak jako neparlamentarno, šolarsko in otro-! čje postopal, mu je župan odvzel besedo. Radi tega hu-; do razžaljen je zapustil zborovalnico ter pri tem zvabil j s seboj nekaj pristašev svojega kalibra in na ta način : onemogočil nadaljevanje seje. Kakor je revizija blagaj-: ne pokazala, niso bile blagajniške knjige in blagajna ! v redu. To se nam res čudno zdi, da bi tako izborna moč, kakor je g. Belšak, ki je vendar po svoji lastni iz-j javi «regiral« kot avstrijski feldvebel nad 27 občinami v Srbiji za časa okupacije po avstrijski armadi, ne vedela, kdaj je blagajna v redu. G. okrajni glavar, svetujemo vam, da se s tem velikim gospodom v slučaju, da ga še ne poznate, čimpreje seznanite, sicer se vam lahko pripeti, da vam v svoji veliki domišljavosti ta gospod, ki je bil kot avstrijski feldvebel nekak okrajni glavar v Srbiji, ne vsede nekega lepega dne na vaše mesto, s katerega ga ne bi lahko pregnali. — Več občanov.
V	sredo, dne 15. novembra je umrla po dolgem trpljenju gospa Emilija Pavlič, vdova po pokojnem poštnem nadkontrolorju Francetu Pavlič, soustanovitelju mariborske Posojilnice. Naj v miru počiva!
K sokolstvu silijo po nekaterih mestnih in okoliških šolah male šolske otroke naših staršev. Posebno nekatere učiteljice se hočejo proslaviti s tako agitacijo. Prosimo starše, da javijo imena dotičnih učnih oseb. Upamo, da bo prišla doba, ko se jih bo lahko za to delo primerno nagradilo. Vsled tega njih imena ne smejo utoniti v morju pozabljivosti.
V	mestni klavnici je vsak dan manjši promet. Opaža se, da več tujih eksporterjev kolje živino v privatnih klavnicah v okolici.
Družabni večer somišljenikov krščansko-socijalne-ga svetovnega nazora v Mariboru se bo vršil v sredo, dne 22. t. m. v Gambrinovi dvorani (vogel Gregorčičeve in Gledališke ulice). Začetek ob pol 8. uri Zvečer, konec ob 11. uri zvečer. Na vsporedu je petje, godba na lok in tamburice, klavir ne točke in tako dalje. Vsi somišljeniki brez razlike stanu so vljudno vabljeni, da se večera gotovo udeleže in opozore nanj tudi svoje znance in prijatelje. O organizaciji in namenu teh večerov bo kratek nagovor ob otvoritvi teh večerov. Prijatelji poštene družabnosti in zabave pridite! Vstop prost. Za pripravljalni odbor: dr. Josip Leskovar in Milka Pihlar.
Srečen Maribor! Kakor «Tabor« poroča, ustanavljajo v Mariboru «Orjuno«, jugoslovanske fašiste. Pred-dela za to pretepaško organizacijo so že izvršili junaki: Škerjanc, šarh in Jaklič. Torej Mariborčani, doslej boste morali tako plesati, kakor bodo piskali orjunci. Pobijanje šip, ropanje izložbenih okenj, napadi na ulici in enaki orjunski čini se bodo vrstili. Garantiramo, da orjunci Maribora ne bodo komandirali. Mir želeči Mariborčani si bodo ustanovili kontraorganizacijo. S pasjimi biči in korobači ter mrzlim tušem boste prebivalci Maribora orjunske pobiče najložje užugali.
Radovedni smo na stališče vlade. Jutri zboruje v kazinski dvorani Mariborska gradbena akcija. Ker smo v Mariboru prišli že do takih javnih in za mesto sramotnih škandalov, da prezebujejeo rodbine že po vežah in pod kozolci in ker na drugi strani vidimo; za kakšne stvari se razsipava denar davkoplačevalcev, smo le radovedni, kakšno stališče bo zavzel vladni zastopnik. Kolikor je nam doslej znano, ni vlada dosedaj izdala niti vinarja za podporo te akcije, ako prav bi morala biti dobro poučena, da ta privatna inicijativa ne obstoji sa mo na papirju, ampak da res deluje v svrho olajšanja stanovanjske bede, kolikor brez vsake podpore pač zamore. Radovedni smo tembolj, ker bo na tem zborovanju g. docent dr. Matko#javnosti razkril tiste strašne številke, ki so se statistično po župnih uradih itd. ugotovile
na umrljivosti vsled jetike, ki je zahtevala največ žrtev po nezdravih stanovanjih. Radovedni smo, ali kdo vladnih gospodov razume računati, da je vendar pametneje vsaj nekaj izdati, da se odpravijo vzroki kužnih bolez-ni, kakor pa da se naknadno izdajajo stotisočaki samo za posledice žrtev brezbrižnosti.
Prvi ustanovni člani Mariborske gradbene akcije. Dve večji industrijski podjetji sla se že odločili pristopiti kpt ustanovna člana Mariborske gradbene akcije.
I Častno mesto prvega ustanovnika je zavzela Splošna stavbena družba, kateri je kot drugi sledil Jugoslovanski j Lloyd. Pravzapras je to za naše domača podjetja žalost-: no spričevalo. Še posebej žalostno za tista stara maii-bprska velepodjetja, ki imajo po več hiš, ampak niti ene ne, v kateri bi bili nastanjeni pri tvrdkah že osiveli n*-stavljenci, ki se morajo potikati po nezdravih pren*-polnjenih brlogih. Upamo vsaj, da se taka podjetja ne bodo dala še bolj ponižati pred novimi podjetji, ki ie zdravega egoizma razumejo vpoštevati tako važno društvo, kakor je Mariborska gradbena akcija.
Naše delavske organizacije, posebno železničarje, opozarjamo ponovno na ustanovni občni zbor Mariborske gradbene akcije, ki se vrši jutri, v soboto, ob"6. uri zvečer v kazinski dvorani. Na zborovanje je namreč povabljena tudi uprava južne železnice, ki naj pojasni, kaj misli ona storiti, da ne bo na stotine njenih ljudi sredi zime na cesti. Delavci iz večjih podjetij pa bodo slišali, kako so podjetja odgovorila na vprašanje preskrbe delavskih stanovanj. Zborovanje se prične točno ob 6. uri.
Cena hišam v Mariboru pada. Na prodaj jih je rse
polno, a kupcev ni. Pomanjkanje aktivnega kapitala je glavni krivec teh razmer.
Drugo nadstropje so začeli te dni graditi pri palači naše Gospodarske banke. Ako bo še nekaj časa ugodno vreme, je upanje, da bo stavba dosegla še letos tretje nadstropje.
Za petdesetletnico vinarske in sadjarske šole v Mariboru je predviden naslednji spored: Na predvečer v soboto, dne 18. t. m. med 17. in 18. uro ob ugodnem vremenu sprevod učencev po cesti zavodovega vinograda do skale pod Kalvarijo. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 8- uri služba božja v stol niči za učence vinarske in sadjarske ter srednje kmetijske šole; od 10. do pol 11. ure koncert vojaške godbe na zavodu; točno ob pol 11. uri začetek proslave petdesetletnice vinarske, in sadjarske šole ter otvoritev srednje kmetijske šole; potem pogostitev (izključno le priglašenih) gostov radi nezadostnih prostorov v dveh skupinah: skupina A) okoli tri; najste ure, skupina B) po petnajsti uri, kar se določi koncem zborovanja; tekom poldneva ogled zavodovih naprav in vrtnarskega podjetja g. Džamonje; končno prijateljski sestanek na zavodu.
Pozna trgatev. Še le te dni so v mariborski okolici večji vinogradniki končali vinsko trgatev. Pobiranje grozdja je bilo zadnje dni silno mučno. Večina trtnega sadeža je že ležala segnita na tleh. Poizgubilo se je pri pozni trgatvi sigurno 25—30 odstotkov grozdja. Radi močnega mraza prve dni meseca novembra je pa tudi kakovost vinskega mošta pozne trgatve močno trpele. Kakor se nam poroča, še traja trgatev v ljutomerskih goricah naprej. Stari ljudje že več desetletij ne pomnijo tako pozne bratve. Trgovina z novim vinom popolnoma spi. Gostilničarji kupujejo le toliko vinskega mošta, kolikor ga neobhodno potrebujejo. Cena mu je v mariborski okolici 14 do 20 K liter. Le izvanredno dobre vrste se plačujejo po 22 uo 25 K.
Mariborska podružnica Jugoslovanske Matice. Darovala sta J. M. in g. I. Roglič 100 din., g. Matija Vesnaver > din. Iskrena hvala! Pisarna podružnice je odprta odslej ob delavnikih od 14. do 15. ure. Sicer pa najdete tajnika r deški meščanski šoli, Krekova ulica. Vse poverjenike, ki imajo članske pole, uljudno prosimo, da bi blagovolili pobrati še zaostalo članarino za tekoče leto. Istotako prosim o člane, ki so svojčas prejeli nabiralne bloke za nabiranje darov, da do konca leta oddajo prispevke. — Naše gosp -dinje opozarjamo na «Gospodinjski koledar« Jugoslov. M- -tiče, ki izide v prih. dneh. — Spominjajte se Matice pri vseh prilikah, zbirajte za njo darove! Pristopajte kot členi; ako pa ste že član, poravnajte članarino. Po sedanje:« stanju je število članov nazadovalo; tudi dohodki, pre vsem darovi, zaostajajo za lanskimi. Zbirajte za Matico trdi znamke. Ako ne utegnete jih odrezavati, oddaste jih laht a s kuvertami.
V Št. liju v Slov. gor. nastopi Dramski odsek Jugoslavenske Matice iz Maribora dne 19. t. m. ob treh popoldne v Slovenskem domu z prireditvijo sledečega sporeda: nago vor, deklamacije iz «Primorskih pesmi« in sicer «Pesem iredentistov« in «Vizije«, uprizoritev žaloigre «Ivane«, d-’ klamacija «Pesem koroških Slovencev« in uprizoritev burke «Kakršen gospod, tak sluga«. Med posameznimi točkami svira godbeni odsek. Ker je čisti dobiček namenjen Jugoslov. Matici in radi zanimivega sporeda je pričakovati kar najštevilnejše udeležbe poleg domačinov tudi od strani Mariborčanov.
Trgovsko bolniško in podporno društvo. Trgovski gremij naznanja, da se ustanovi s 1. januarjem 1923 v Mariboru podružnica trg. bolniškega podpornega društva, ki bo nastanjena v gremijalni hiši. S tem dnevom bodo imenovani tudi društveni zdravniki. Do tega časa naj članstvo še nadalje poseča v slučaju obolelosti kateregali tukajšnjih zdravnikov in zajedno javi obolenje potom dopisnice društvu v Ljubljani. Oni trgovski in industrijski nameščenci ter uradniki denarnih zavodov in zavarovalnic, ki žele z novim letom še prestopiti od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev k trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu, dobe v gremijalni pisarni tozadevne odpovedne tiskovine, katere se imajo vposlati Okrožnemu uradu najkasneje do konca novembra t. 1.
GLADIATORJI.
(169. nadaljevanje.)
Prisegli ste, da se bodete ravnali po pravilih vaše modre razsodnosti in da ne bodete poznali nobenega usmiljenja, prisegli ste, da bodete sodili pravi o

brez prizanašanja. In zato vam naročam, da obsodita mene, Mariamno, hči Eleazarja, sina Manahemovega, da bodem kamenjana do smrti. — Kajti tudi jaz sem ena izmed tistih nazarejcev, ki se imenujejo kristjane. Da, na to ime! Ne potrebujete dokazov, ker samo sebe se obsodim. Duhovni vere mojega očeta, tukaj v vašem tem-peljnu, tukaj vam odrekam vašo svetost, odklanjam vaše češčeaje, se odpovedujem vaši veri! In to poslopje naj da pričevanje mojim besedam. Morebiti danes že se sesuje nad vašimi glavami in vas pokrije s svojimi razvalinami —. Ako sta tale dva preklinjala Boga, ko sta se imenovala kristjana, sem ga tudi jaz, ako sta ta dva vredna smrti, sem je tudi jaz. Jaz pričujem proti vam! Izzivam vašo jezo! Storite najhujše njim, ki so ponosni in srečni, da smejo umreti za svojo vero!«
Lica so ji gorela, oči so ji plamenele, vsa njena postava je vzrastla, ko je dvignila svoje bele roke in izzivala zbrani visoki sanhedrin.
Čudno, kako zelo podobna je bila Eleazarju v tem trenutku, ko je plemenita kri Manahemov zaplala po njenih žilah, ko je vzplamtel v rijenem srcu pogum njenih očetov, ki so v davnih časih pobili Filistejce v puščavi in pognali drzne Moabite iz dežele —. Celo staremu Kalhi je zatrepetalo srce, ne toliko zaradi nje, kolikor za brata, ki ga je tako zelo ljubil in čigar glas je donel iz njenih besed.
Z ljubečim zanosom je zrl nanjo Eska. Janez iz Gis-kale pa je bil vel zbegan, ko je gledal na plemenito, pogumno kri Manahemovega rodu. Bolje bi bilo, je premišljeval, če bi je ne bil tiral v obup —.
Pa njeni živci so se napeli do skrajnosti. Pogumno je vrgla svoje izzivanje sanhedrinu v obraz — tedaj pa so ji odpovedale moči —.
Tresoča se na vsem telesu se je naslonila Eski na prsi in si zakrila obraz —.
Celo predsednik sanhedrina je bil ginjen. Strog, neizprosen in natančen človek je bil, toda tudi v njegovem srcu so tlela človeška čuvstva, tudi njegovo srce je bilo dostopno človeški slabosti. Tudi on je žaloval za več kot enim pogumnim sinom, je ljubil več ko eno črnooko hčerko —.
Rad bi jo bil rešil, če bi bil le megel. Obupno si je
Poljedelci !
FIŽOL
• iieinlevec •
(Wathtlbchnen) Cocc
kupi vsako množino in plača najvišje cene
Hmelak In drug lis
Maribor, Slemskot trg 6
17 460
grizel ustnice pod svojo dolgo belo brado, zastonj se je premagoval, da bi mu ne drhtele. Proseče je pogledal po tovariših in srečal marsikatero oko, topeče se v usmiljenju kakor njegov.
Toda Janez iz Giskale se je oglasil in zaklical, da se mora pravična kazen izvršiti brez odloga.
»Ćuli ste jo!« je vzkliknil v hinavski gorečnosti in nevolji, »s svojimi lastnimi besedami se je obsodila! Kaj potrebujete še več dokazov? Poživljam sanhedrin, da da zadoščenje pravici v imenu naše vere, našega naroda, in našega tempeijna in našega Svetega mesta. Le tako pravično dejanje more obvarovati mesto razdjanja, ki grozi pred njegovim obzidjem!«
Taki pozivi na tak zbor nisi mogli biti neuspešni. Sedemdeseteri so se spogledali, zmajali z glavami, žalostni sicer, pa z nasršenimi obrvimi in resnimi strogimi obrazi, ki niso napovedovali nobenega usmiljenja.
Že je dal Fineas Be Ezra znamenje, že so se tesneje približali rabeljni svojim žrtvam, kameni so bili pomerjeni in pripravljeni, da pobijejo obsojence —.
Kar se oglasi nova zapreka, ki zopet za nekaj časa odloži kruto žrtev, ki jo je sanhedrin imenoval pravico.
Glas, ki so ga zadnje dni že večkrat čuli, četudi še nikoli tako divje in presunljivo ko danes, je zadonel skozi preddvorje in odmeval od sten in streh tempeljskih. Glas, ki je stresal srca vseh. Kakršnega čujejo ljudje v hudih sanjah, da jim mozeg in kosti pretresa groza in jih sprehaja neznan, divji strah, in vsi bledi se zbudijo in mrzel pot jim stoji na čelu —. (Jàlas je bil, ki je obenem grozil in svaril, pomiloval in obsojal, glas, ki je v težki, vedno enolični otožnosti ponavljal:
Gorje Jeruzalemu! — Gorje Svetemu mestu! — Greh in nesreča in razdejanje! — Gorje Svetemu mestu! — Gorje Jeruzalemu! —
Nag, z odejo iz kamelje dlake preko pasu, z raz-mrščenimi dolgimi črnimi lasmi in dolgo brado, segajočo do pasu, z mračnimi plamenečimi očmi, vihteč svoje dolge, suhe roke v divjih, blaznih kretnjah nad glavo — vi-sokozrastel in mršav človek je stopil v preddvorje, se postavil pred predsednika sanhedrina in sipal po tleh goreče oglje iz ponve, ki jo je nosil na glavi.
Rabeljnom so roke s kameni obvisele v zraku, ne-
SENO
sismo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	42—333
Denarja ni !
Draginja je velika, zaslužek pa majhen. Kdor hoče z malim trudom gotovo do 2C0 K na dan zaslužiti, naj pošlje svoj natančen naslov in znamko za odgovor,
lesip Batič, Litija 32.
7-10	477
I
premičen in zavzet je stal predsednik, v strahu so gledal* člani sanhedrina, — prerok pa je — ako je bil prerok •— nadaljeval svojo enolično pesem o maščevanju in razdejanju.
»Gorje Jeruzalemu! — Gorje Svetemu mestu! — Glas od vzhoda in glas od zapada, glas od vseh štirih vetrov, glas zoper Jeruzalem in tempelj, glas zoper ženine in neveste, glas zoper vse ljudstvo —1«
In obrnil se je in je šel krog ujetnikov in sipal gorečo oglje krog njih. —
Matija in njegovi tovariši niso vedeli, kaj naj štorij©. Ako je bil ta človek obseden, se ga je bilo bati. Saj j® bil« splošno mnenje, da ima obsedenec v eni roki moči za dvajset mož.
Toda kaj, če je bil prerok, poslan in navdahnjen naravnost ob Boga? V tem slučaju je bila nevarnost še večja. Če bi se mu uprli in ga izgnali, bi izzvali v trenutku jezo Božjo. Če bi se pa zvedelo med ljudstvom, đa so se zbali njegovih groženj in vdali njegovim opominom, bi prebivalstvo obupalo m se predalo Rimljanomon vsak odpor pri bližajočem se napadu bi bil nemogoč.
Iz tega težavnega položaja je rešel predsednika človek, ki je nanj v tem času najmanj mislil.
Prerok je pokazal na ujetnike in zahteval, naj se jih nemudoma izpusti, in je grozil z Božjim maščevanjem sanhedrina, če bi se upiral.
.	(Dalje prihodnjič.)
••••HM
SpiijAjtrsta ljudski postjllnta
v RMbgru, Stctaa ulica štev. 6, r. z. z n z.
obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilme vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti
90
5°
Vloge na trimesečno odpoved po	večje in stakejSe
' vloge po dogovora od 6% do 6 */,%,
2—8
Nsiprfkletfneišf ctarovi zb Bc-žSč in Novo leto:
AMERIKANSKI
IN ANGLEŠKI
SINGER šivalni stroji
S’ìiger igle	Žft Singer olje
In dodatni i: deli
konci, svile
2-Sf 587
i t. d.
Lastna mehanična delavnica Prodaja na obroke.
Singer šivalni stroji Bourne & Co,, New-York Centrala za S. H. S.:
ZAGREB, MARULrČEVA ULICA 5 n#k«Im • MARIBOR, Šolska ulica 2, Zagreb, rODiy.illlCe . Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjalnka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Štip.	Zastopstva v vseh večjih mestih.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
Podružnica v Mariboru»
Zsrasro: Koroška testa 1/1 Telefon 311, Brzojavi: tiospotala.
Centrala: Ljubljana, koti ulnke: Diakovo, Sarajevo, Somber, Split,
Šibenik, Ekspozitura: Bled,
Interesna skupnost s Sveopčo Zonatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico ▼ Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Stapltaltarezctvf shpimz BfiliMEiniEezK8C.OQO.CGO'—»viegensd K 350»CG00G0.
Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Naj višje obr estovanj e vlocr na
knjižice in v tekočem računu.
P€ofc»!sli«g*t prccftifttec sreli? «IrStvne resreefne (overile.
CMM«HH»Ma«NH
Hrvatski >m premog
iz premogovnikov:
Ladanje	lin.	33* -
Ifjnčarovci	„	34*50
Konjlčhs	„	36 —
Katar Bistrica	„	37 50
Cerje Tužno	„	38 —
bukova drva za privo Din. 700 za m3 frank® stanovanje
od laja vsako množino tvrdka
F. & H. »HER
veletrgovina s drvmi ia premogom
Maribor, Slovenska ulica St. 8
Telefon 344.	-
N
OS
m
ri s » k Klakam« »v, tarila v Maribora.
Odgovorni urednik: Jfiado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Kosa«