Trst, v petek I. novembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN ?Bd1 »h nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične fiter. bo prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranju, Št. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergn itd. Zastarelo Ster. po 5 nvč. (10 stot.) ••LABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka a »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-«Aoj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „Sdiaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tofljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost41 za Primorsko. „ V edinosti je moč!' NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na* ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■ftroonlu na n*dalJsko tzd&nj« ,,EDINOSTI" stao«: sa o«lo lato Kron 5-20, pol lota Kron 2 OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ao no »prejemajo In rokopisi ao ao vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je podiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorglo Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edinost", vpisana zadrug* z omejenim poroitvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Štev. 20. PoItno-hranllniZnl račun štev. 841-652. TELEFON St. 11-57. Politično društvo „Edinost" vabi na JAVNI ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. novembra 1912 ob 10 dopoldne r veliki dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: Avstrija in balkanska vojna, Slovenci mesta In okolice 1 Prihitite na shod v kolikor mogeče velikem številu. ODBOR. 5RZ0JAUNE UEST1. Atentat na Čuvaja. Čuvaj zopet ušel smrti. ZAGREB 31. ob 10-15 zvečer. (Od našega izvestitelja). Nocoj ob deveti uri je jurist tretjega letnika Plenišdak trikrat ustrelil na komisarja Čuvaja, ki ga je opazil pri oknu banske palače. Oddal je iz bližine kakih 34 korakov tri strele, ne da bi ga bil pogodil. Nato se je atentator sam obstrelil in je ta čas izdihnil v bolnišnici. Istovetnost Pleni šda-kova še ni dognana, ker niso pri atentatorju našli nikakih izkazil. Obleko in vse, kar je imel pri sebi, so radi preiskave spravili k policijskemu ravnateljstvu. Tudi dijaki Pleniščaka pobliže ne poznajo. Vedo le povedati, da je jurist lil. letnika in doma nekje iz hrvatskega primorja. ZAGREB 31. (Izv.) Jurist Plenišćak se ]e že par dai{ nameraval usmrtiti in je v zadnjem trenutku sklenil, da spravi pred svojo smrtjo komisarja Čuvaja s sveta. Tu se raznašajo razni senzacijonelni glasovi, ki jih hoče ogrski državni korespondenčni urad še podkrepiti. Iz vsega je razvldeti tendenco. Srbsko-hrvatska koalicija v Budimpešti. ZAGREB 31. (Izv.) Srbsko-hrvatska koalicija se sestane v Budimpešti. Posvetovala se bo o političnem položaju na Hrvatskem in se bo izjavila proti diktaturi, ki je ni potreba na Hrvatskem. (Javili smo že na kratko o nameravanem sestanku koalicije; o njenem posvetovanju pa javimo o priliki naravnost iz političnih krogov. — Ured.) Novi srbski poslanik na Dunaju. DUNAJ 31. (Izv.) Srbskega poslanika sa Dunaju, Sirnica, je vlada odpozvala. Za njegovega naslednika je bii imenovan PODLISTEK Osvit. Slike Iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor OJalskl. — Prevel A. E. Kakor vse ponosne in zapovedovalne narave Je Madlena rada videla, da jej kaka oseba popušča in se vdaja njeni premoči. Hana pa je pri prvem svojem koraku, ki ga Je napravila napram njej, kakor govorila: na, vzemi me — vdajam se ti — ker te obožavam — in ker moram tako, ker ne morem drugače I — In poleg tega še lepa — sprelepa Hanina pojava 1 Ker pa Je bila Madlena sama velika lepotica, je lahko mirne duše prenašala bližino vsake lepotice. In nežna Hanina pojava je naravnost ugajala njeni duši. In ostali ste celo popoldne skupaj in seveda je bil Ivan ž njima. Krasni vrt okrog vinogradske hiše, gosti gozdič proti bregu ia prostrani vinograd, vse to je vabilo na Izprehod. Ostala družba Je sedela z doktorico na verandi pred hišo, oni trije pa so se izprehajali po ozkih potičih; niso se pogovarjali veliko, vendar pa so bili vsi tr|je srečni in zadovoljni. Hana je morda instik- Jovan Jovanovič, načelnik odseka v ministrstvu za notranje zadeve, ki ]e najbolji poznavalec balkanskega vprašanja. Izpremembo motivirajo tako, da Je Slmič že baje star, dočim Je treba na važnem dunajskem mestu mlade, Čile moči. Poincarćjev predlog. PARIZ 31. (Izv.) Poincarćjev predlog o posredovanju se glasi: „Kakor hitro se bo izvršila večja bitka na črti od Drinopolja v Carigrad, je vse eno, kako se izide bo). Gotovo Je le, da morajo velesile ponuditi balkanskim državam posredovanje, ki bo imelo namen, ustvariti premirje in začasno ponehanje sovražnosti". — Kaj se pa naj potem zgodi, tega Francija ni povedala. V principu so velesile pritrdile Franciji. Avstrija se ne pogaja. DUNAJ 31. (Kor.) Razne vesti, ki pravijo, da se pogaja Avstro Ogrska s Srbijo, so brez podlage. Ne premirje, nego mir. DUNAJ 31. (Kor.) „Neue Freie Presse" ve povedati, da balkanske države nimajo namena se s Turčijo pogajati za premirje, nego k večjemu o miru. Vendar pa bodo balkanske države, tako pravijo baje dunajski balkanski diplomati, obravnavale neposredno s Turčijo brez velesil. Bolgarsko poveljstvo namreč namerava prodreti do Carigrada. Evropa si želi mira. CARIGRAD 31. (Kor.) Govori se, da se opazuje i na turški i na strani balkanskih zaveznikov želja po miru. V obče mislijo, da bi bil sedanji trenotek ugoden za pripravljanje miru, ker bi se o njem ne sklepalo samo v interesu balkanskih držav, nego v interesu cele Evrope. Kneževina Albanija. DUNAJ 31. (Izv.) V neresnih političnih krogih se bavijo z vprašanjem usode Bal kana. Smatrajo za potrebno, da se ustanovite za slučaj, da razpade Turčija, dve kneževini, Albanija in Macedonija, ena z danskim princem na čelu, ena pa s Švedom kot vladarjem. V Bolcanu na Južnem Tirolskem je že zborovala celo aloanska kolonija, ki Je sklenila, da pozove na bodoči albanski prestol nemškega grofa Alfreda von DOnning-heim. (Vest je seveda smešno neumna, vendar jo pa prlobčujemo, da vidi svet, kako ne-katerniki mislijo, da mora biti povsod, kjer se dobi kako dobro korito, le — Nemec in German. — Ured.) Preroki konca Turčije. DUNAJ 31. (Izv.) „W. Zeit.' opisuje, kako katastrofalni so dosedajni turški porazi. Ona piše: Armada, s katero Turčija Še razpolaga, je razbita in razgnana. Pot v Carigrad je prosta. Debacle je popoln ; zapadne armade sploh ni več, iztočna pa izginja. Sedaj imajo Turki v Evropi le še Carigrad in okolico. — Bitka pri Liile Burgasu pomenja polom evropske Turčije. Konec Turčije. PARIZ 31. (Izv.) Diplomati presojajo diplomacijo zelo neugodno. Sedaj po njihovem menenju ne preti poguba samo evropski Turčiji, ampak tudi Turčiji v Aziji. Cisto Javno se že govori o vsesplošntm polomu na Turškem. Protievropske demonstracije v Egiptu. KAHIRA 31. (Izv.) Tu so se vršile demonstracije proti Evropi. Neki arabski šejk je celo udri v cerkev in Je hujskal proti tujcem. Evropske zgradbe so demonstranti obmetavali s kamenjem, namškemu vicekon-zulu so pa prevrgli in razbili voz na cesti. Sam konzul se je le s silo rešil. Hrvatske usmiljenke za Ćrnogoro. REKA 31. (Izv.) Sem so prispele usmiljenke iz Djakovega, ki se odpravijo v Ćrnogoro. Kraljevski pogreb. MONAKOVO 31. V dvorni cerkvi se je izvršil pogreb princezinje Ruprecht. Med pogrebci Je bil zastopan tudi avstrijski cesar Fran Josip. Sirotišče zgorelo. NEW-YORK 31. V San Antonio v državi Texas Je zgorelo sirotišče. V tem tem požaru je našlo smrt pet redovnic, ki so reševale otroke. Umrla sta dva otroka Za Turke ni rešitve! Jfazim paša je mrtev I - €vropa je obupala na9 Turčijo. Boji pri Liile-Burgasu. SOFIJA 31. (Izv.) Do sedaj so od Lule-Burgasa prispele le posamezne vesti. Glavni boji se vrše iztočno od Liile Burgasa in zapadno od Saraja, kjer so Bolgari prijeli Turke od boka. Turki pobegnili od Lule-Burgasa. SOFIJA 31. (Bolg. tel. ag.) Bitka, ki se Je vršila včeraj na progi Lule-Burgas-Saraj, je bila žestoka. Bolgari so razpršili turško armado s poveljnikom Nazim-pašo, ki se Je umaknil in pobegnil proti Čorlu in pustil množico mrtvih in ranjenih na bojišču. DUNAJ 31. (Kor.) „N. Fr. Pr." Javlja iz Sofije: Zapadno turško krilo, ki Je bilo razpostavljeno pri Lule-Burgasu, je potisnjeno čisto v ozadje. Sploh se zdi, da se pomika nazaj v Čorlu. Na iztoku pri Vizi so se Turki iz početka držali, a uspeha niso dosegli. Ker so Bolgari zavzeli Lule-Burgas, se turško iztočno krilo pomika nazaj v tivno slutila, da Ivan in Madlena ne moreta biti ravnodušna drug proti drugemu, vendar pa v svoji deviški duši ni mogla niti odda-ieč slutiti, da se še ljubita. Zakonski stan Madlenin Je odbijal v njej vsako tako po-misel, in si je prav zato tolmačila popolnoma naravno in enostavno njene medsebojne razmere, ki so se jej zdele le prijateljske in bratske. Ravno zato je tudi bilo obema občevanje pred Hano olajšano, dasi-ravno sta i on i ona čutila v svoji najgloblji notranjosti, da bi bilo ravno pred Hano najteže priznati svoje razmerje. Vendar pa ju Je vsak njen pogled na nju, vsaka njena beseda izpodbujala k prisrčnosti in nežnosti. Hana Je bila tako srečna, da Je videla vedno bolj in bolj — vedno gotoveje, da Je bratu njegov greh odpuščen! In s tem je Hana mnogo pomagala, da ni bil Ivanu in Ma-dleni tako strašen in težak trenutek, ki Ju {e moral ločiti za nekaj Časa — ta strašni trenutek, ki jima naj bi odvzel one blažene skupne čase, katerih sta se oba tako zelo privadila, da so jima bili skoro pol življenja. — Pa zakaj ravno morate iz Zagreba ? — Je vprašala zopet Madiena, še vedno v nadeji, da se Ivan morda vendar še premisli. — Povedal sem vam že, Madlena, zakaj moram. Kliče me dolžnost. Tu Jih Je Sara) In Strandžo, devet divizij pa, ki so tvorile reservo zapadno od Jenirkoja, so poslali Turki proti sredini bo|ne fronte, da ovrejo bolgarsko napredovanje. Bojna^ črta se je pomaknila nazaj do postojank Čorlu-Saraj-Strandža. Nazim paša — padel! * DUNAJ 31. (Izv.) „Lokal-Anzei-ger" javlja, da je pri Liile Burgasu padel sam Nazim paša. Veselje radi Liile Burgasa v Sofiji. SOFIJA 31. (Izv.) Vesti o zmagi pri Liile Burgasu so povzročile veliko navdu šenje, ki se je javljalo z manifestacijo pred prijateljskimi poslaništvi. Srbi anektirajo. BELGRAD 31. (Izv.) V političnih krogih so zato, da se skliče v Skoplje skupščina, pri kateri se na) proglasi aneksija zasedenih pokrajin. dosti, ki morejo delati, toda zunaj na deželi ni še skoraj nikogar. Da nisem imel onega spopada, s Tivadarjem, bi bil že zdavnaj zunaj. Že ob svoji vrnitvi v domovino sem obljubil Gaju in Draškoviću, da pojdem na deželo in začnem tamkaj širiti nove misli in probujevati ljudi, da se spomnijo svojega roda in doma. — Glas Ivanov je zvenel odločno in oči so se mu lesketale krepke volje. Zdelo se je popolnoma, kakor da se mu celo telo širi želje po delu in snovanju. Madlena je prvi trenutek samo vzdihnlla. V duši jej Je bilo, kakor da jo je obvzela ljubosumuost in bol, da more l/an poleg svoje l|ubezni zanjo tako močno čutiti tudi še za kaj drugega. — Ah, jaz vas vendar še ne razumem 1 — Je odgovorila potem. — Nikarl ne mislite, da ne bi odobravala vaše želje, da delujete v Javnosti ia da se želite pokazati koristen, toda to delovanje si mislim Jaz 30polnoma drugače. — To, kar govorite vi, oprostite mi, nekako preveč spominja iemagoštva. Zahajati med ljudi na deželi in tamkaj Še morebiti imeti govore — in — in — morebiti priporočati jim utopije ? — Madlena, ali utopije? Naučiti narod, da ljubi svoje, da stremi po svobodi svoje /olje, da se potrudi, da bi se povzdignil v znanju, da vzljubi svoj jezik — ah, to niso Izgube pri Kumanovem in Velesu. BELGRAD 31. (Izv.) Iz Vranja se javlja, da se je udeležilo bitke pri Kumanovem 80.000 mož na turški strani. Srbi so irneli 400 mrtvih|in 2000 ran|enih, Turki pa pri Kumanovem skoro 16000 mrtvih in pri Velesu 5000. Turške grozovitosti. ATENE 31. (Izv.) Iz DalbankOja so prispeli v Kožane ranjenci, ki so jih Grki nastaniti v zapuščenih turških vojašnicah. — Turki strahovito gospodarijo po Epiru. Povsod zažigajo vasi in selišča, morijo deco, zapirajo ženske, jih nasiljujejo in potem ubijajo. DUNAJ 31. (Izv.) Sem prihajajo Iz Be-legagrada in Sofije vesti o strašnih grozo-vitostih turških čet. I v srbski i v bolgarski armadi je radi tega nastalo veliko ogorčenje. Turška Jeza grozi vsemu, kar je krščansko, iziasti pa se ti divjaki maščujejo nad ženami in otroci. Grki v Verriji. KOŽ ANI 31. (Kor.) Verrijo so zasedle včeraj ob 11 grške čete brez odpora. Mo-sllmanske rodovine so ostale v mestu in mohamedanski odličniki so prišli h prestolonasledniku, da mu izjavijo svojo udanost. Železniška zveza med Verrijo in Monastirjem Je prekinjena. Grki zasedli Greveno. ATENE 31. (Uradno). Grki so zasedli Greveno, ne da bi bili naleteli na odpor. Telegrafska črnomorska zveza prekinjena. SOFIJA 31. (Izv.) Poroča se, da so Turki razdejali črnomorski kabel, da cne-mogočije Bolgarom zvezo z Odeso. Turški dezerterji v Libercu. LIBEREC 31. (Izv.) Sem v Llberec (Relchenberg) so spravili 260 turških vojakov in 13 oficirjev, ki so bili dezertirali iz Sandžaka v Bosno. Srbi se maščujejo nad mohamedanci. SARAJEVO 31. (Kor.) Okrajni urad v Glamoči javlja, da so srbski kmetje zažgali mohamedanskemu graščaku Filipoviču 1200 stotov sena. Smatrajo, da so to izvršili same maščevalnosti. Oblasti so uvedle preiskavo. Balkanci ne marajo premirja. DUNAJ 31. (Izv.) Diplomatski krogi trde, da balkanske vlade niso pustile evropskih kabinetov dvomiti o tem, da-U bi Balkanci bili zadovoljni s posredovanjem ali ne. Balkanske države ne marajo premirja, nego, če že mora biti, samo mir. Aja Sofija naj postane krščanska. SOFIJA 31. (Izv.) V cerkvenih kregih stavijo pogoj za kako ustavljen|e sovražnosti, da se izpremeni slovita mošeja Aja Sofija zopet v krščanko cerkev. Turki na bregu Črnega morja. LONDON 31. (Uv.) Angleški listi poročajo, da se je 30.000 Turkov izkrcalo (?) na bregu Črnega morja, da podprejo turške čete. (Kje? Red.) „Balkanske združene države." BEROLIN 31. (Izv.) Listi javljajo, da se po zmagoslavnem koncu vojne balkanska liga izpremeni v carinsko in vojaško unijo s skjpnim parlamentom, floto in enovito uniformiranim vojaštvom. utopije, to je božji zakon, ki si ga laste vsi narodi. — AH ni v tem nikake nevarnosti? — Pomislite na Poljsko, na Italijo! — ga Je prekinila Madlena, ki Je zares občutila bojazen, da bi se Ivanu mogla prigoditl kaka strašna nesreča. — Pa če bi tudi bila nevarnost, kaj potem ? Verjemite mi, če bi se izognil temu, potem bi bi! najmanje vreden, da smem gledati v vaše oči. — A zakaj nevarnost? — je vprašala Hana. — Kdo se more upirati, če želimo, da povzdignemo svoj jezik, če zahtevamo, da se mu vračata pravica ljubezen? — O — torej si tudi ti maihna političarka ! — se je obrnila Madlena k njej in jo začudena pog'edala. Bilo je| je nekako neprijetno, di to dekle more sleeitl stezam Ivanovih misli, a ona — ravno ono pa ne more. Madlena, ki je pod vtiskom duhovitih razlaganj svojega moža in zopet odgojena popolnoma v kozmopolitizmu viših izobraženih aristokratskih slojev — v resnici ni mogla pojmiti, kaj naj pomeni to in v kak namen naj se dvigne zastava za kmetski, neizobraženi — preziran! jezik. Ker pa Je bila umna, Je sklenila, da bo razmišljal in se dala poučiti o stvari. — Ravno tedaj pa se jim je pridružil Lucio. (Dalje) Str&n II. „EDINOST*' št. 305. V Trstu, dne 1. novembra 1912. Rumuni za vojno. BUKAREŠT 31. (Kor.) Ko so se danes vozili poslanci in senatorji v parlament, da prisostvujejo razpustu zbornice, Je priredila tisočglava množica demonstracijo za vojno. Klicalo se je: „Ne trpimo povečanja Srbije!" V vozove poslancev so metali letake z na pisom: „Noben Rumun ne da glasa kan dldatu, ki se s Častao besedo ne zaveže, da bo branil dostojanstvo Rumunije proti Bolgariji". — Demonstranti so se razpršili, prepevajoči narodne pesmi, ne da bi bila posegla vmes policija. Ekspedicija angleške eskadre. LONDON 31. (Izv.) Angleška flota je odplula izpred Malte z zapečateno ordro, dve veliki angleški ladji pa ste se že pojavili pred Solunom. Ker se boje masakrov, se sološno misli, da je odplula angleška flota v Dardande. Pripravljenost avstrijske eskadre. DUNAJ 31. (Izv.) Avstro-ogrska eskadra je dobila povelje, da mora biti vedno pripravljena za odpluti, če bi začeli masakri kristjanov v Solunu ali Carigradu. Ne nemSka, ne italijanska taktika. Italijani se bahajo, da je na Balkanu zmagala italijanska taktika nad nemško. Odgovor na to baharijo čitamo v milanskem „Corriere della Sera". Poročevalec tega lista iz Sofije je imel pogovor z nekim visokim bolgarskim oficirjem, ki Je odgovori!: Taktika, ki Jej slede Bolgari, ni ne nemška, ne italijanska, ampak je jednostavno — bolgarska. Po vojni se bo videlo, v čem obstoje in kako delujejo izvestne raz-strelivne snovi, došle nam v zadnjem času, in ki Jih Bolgari prvi rabijo v vojni, kakor so Italijani prvi rabili aeroplane. Odločilna bitka na Balkanu. (Dopis.) Velika bitka, ki se bije sedaj na Balkanu, je svetovnega pomena, kajti gre za obstanek ostankov gnilega turškega mogot-stva, gre za to, da balkanske države zadajo Turčiji zadnji udarec in jo potisnejo v Azijo, odkoder so Turki udrli svoj čas. Kakor dokazujejo vsi dosedanji vspehi, imajo čili Jugoslovani dovolj sile za to, da rešijo veliki balkanski problem. Drinopolje, Lozengrad — to sta Liao-|ang. Burgas bo drugI Mukden. Tu se nahaja turški generalni Štab, ki zbira in pripravlja materijal za veliko bitko. Drinopolje je bila le nekaka sprednja pozicija. Okolo Burgasa (v srcu prave Turčije) se zbira ogromna turška vojska, da odbije strahoviti udarec silne slovanske pesti na Carigrad. Načrt za to defenzivo se je porodil najbrže v glavi domišljavega nemškega paše von der Goltz Kdo pa je neki zasnoval ženijalni načrt skupne ofenzive proti Carigradu? Načrt, dasi toli jednostaven, je vreden Napoleonovega genija in gre za tem, da po najkrajši pod zabode meč v srce Turčije. Nekako med vrstami je čitati alternative: Vdarimo na Burgas, da-si Je tam zbrajaa velikanska turška armada 300.000 mož. Če pa ne pojde to kar mahoma, počakajmo prodirajočih srbskih in črnogorskih junakov, da skupno zgrabimo turško levo krilo, aH pa Še celo — Rusov, da jo zgrabijo od desne strani. Ta Mukden bo v kratkem. V malo dneh je pričakovati odgovora na ta vprašanja. S Črnogorskega bojišča, Cetlnje 28. okt. 1912. Iz Muričanov se včeraj (27. t. m.) pozio ponoči brzojavno javlja: Danes je lesii dan bombardiranja Taraboša. Danes je bil artiljerski dvoboj zelo hud: pričel se je ob poli osmih, a končal popoldne. Odpor neprijatelja je bil močan, toda okoli poldneva Je jako oslabel. Računa se, da so sovražnika primorali naši topovi, da Je njegovo streljanje oslabelo. Tudi dane3 je neprijatelj poskušal, da si zopet osvoji pozicijo na Slročki gori. Napadel je naše čete na višinah Širočke gore s pehoto in šrapnielskim ognjem. Toda ni imel uspeha: bil je odbit in se je moral vrniti. Naše izgube so neznatne. Približevanje TaroboŠu se vrši polagoma, a sistematično in zelo uspešno. Stanje naših oddelkov izvrstno. Z nestrpljivostjo se pričakuje glavnega napada, juriša, navzlic jakemu odporu neprijatelja. Navzlic grdemu deževnemu vremenu pritiskajo naši vojaki na častnike, da pospešijo napad. Izvedeli smo od vojnih beguncev (turških), da Je prvi dan bombardiranja Taraboša na neprijateljevi strani padel jeden polkovnik, dva častnika ia 70 vojakov. Iz tega telegrama razvidimo vnovič velikanski pomen Širočke gore za obleganje Taraboša. Na vsak način )o hočejo iztrgati Črnogorcem. Dvakrat so napadli to važno pozicijo, a dvakrat so bili odbiti. V brzojavki se govori tudi o Juriši, ki ga vojaštvo namerava na Taraboš. Toda o Jurišu ne more biti niti govora, ker so vsi vojaški krogi, na čelu Jim kralj sam, odločni protivni ki juriša, ker se Je pred nedavnim časom, kot Je znano, juriš Lješnjanov na ta-raboške utrdbe končal tako tragično. A ne samo to: ker so Črnogorci pomaknili svoje pozicije bliže TaraboŠu in ga takorekoč obdali s plotom modernih topov, Je jasno, fda živa duša ne more ne v trdnjavo, ne Iz Jnje. J 2 t'irej samo vprašanje časa, morda j samo nekoliko dni, da pade Taraboš z vsemi topovi, vso municijo ia utrdbami kot zrelo jabolko Črnogorcem v naročje. Zavzetje Rožaja. Danes je došla lakonična brzojavka iz Berana: „Rožaj zavzet. Beli Turki so se predali. Nizam pobegnil". — Brigadir Janko Vukotič, ki se je pred nekaj dnevi, kot se je takrat poročalo, s svojo vojsko nahajal med Zgornjo in Daljno Rugovo in Je gla som poročila hotel kreniti pod Peć (Ipek). je nspadel kra| Roža], izpremenivši svoj prvotni načrt. Zavzetje Rožaja je prav ka rakteristično za vojaški duh, ki veje v tur Ški vojski. Turška vojska je lako propadla Rožaj, ki je radi pozicij jako važen, se Je predal in redovita vojska je pobegnila. Malone da ne spominja Rožaj na Gusinje, kjer se Turki niso upirali, marveč so prinesli Črnogorskim četam hleba in kruha nasproti. Pievlje padlo. — Vukotič blizu Peči. Iz Rijeke prihaja malo pred deseto uro presenetljiva vest: „Pievlje zavzeto. — General Vukotič se nahaja s svojo vojsko v neposredni bližini Peci". Pievlje je zavzelo levo krilo Vukotićeve brigade, proti Peči pa koraka desno krilo, na čelu mu general sam. Podrobnosti o zavzetju Pievija so doslej neznane. Razun zgornjih dveh stavkov se ne poročajo nifcaki detajli. Cetinje 29. okt. 1912. Bombardiranje Taraboša in artilerijski napad na Brdica. V noči od 27. na 28. t. m. se je nadaljevale dne 27. t. m. popoldne prekinjeno bombardiranje Taraboša. Obstreljevanje se je ob 7 in tri četrt dopoldne raztegnilo tudi na Brdica, velevažno pozicijo na južni strani Skadra, v kotu, kjer se izliva Drinasa v Bojano. Brdica so utrdba, ki dominira nad cesto, ki vodi iz Skadra v LjeŠ (Alessio). Brdica so se branila proti napadu črnogorske artiljerije popolnoma brezuspešno. Kroglje njihovih topov niso zadevale ; zlasti Je bilo slabo šrapneisko stre-I janje. Ćelo dopoldne niso neprijateljske baterije na Tarabošu na izzivanje naših topov odgovarjale. Okoli dveh popoldne je otvoril neprijatelj artiljerijski*1 ogenj na črnogorsko pehoto na ŠiroČki gori, toda brzo je bil prisiljen, da ga prekine. Okoli 4 popoldne le turška baterija zopet poskusila s Taro-boša napad na oddelek črnogorske pehote, toda črnogorsko topništvo Je s streljanjem obrnilo pozornost nase. Razvil se Je hud artiljerijski dvoboj, ki Je trajal do mraka. Turki so streljali slabo, tako, da nimajo Črnogorci nobene izgube. — Komandant Južnega oddelka Je prejel prijetno vest, da je več nego 3000 Črnogorcev iz Amerike na poti domov, da pomnože črnogorske čete na bojišču. Poleg tega prihajajo Črnogorci z vseh strani. Vračajo se tudi oficirji, ki so raje popustili v inozemstvu stalne službe, kot da bi se ne stavili domovini na razpolago. Glas o zmagah zavezniških vojsk izziva največje navdušenje. Razpoloženje črnogorske južne armade je izborno. Brigadir Janko Vukotič, komandant vzhodniega oddelka poroča včeraj (28. t. m.) ob 10 30 ponoči Iz Andrijevlce: Dne 26. t. m. se Je bil okoli Stare Rugove prilično hud boj, ki se Je vršil na obeh straneh, na črnogorski in turški, večji del samo s topovi. Črnogorci so ona sela okoli Rugove zavzeli in so pri tem imeli tri ranjence. Dne 27. t. m. Je napadel Vukotič z dvema bataljonoma in gorsko artiljerijo višine v smeri proti Paklenu in S t e d i n u. Zavzete so vse višine prav do iznad izvira Sušice. Črnogorske izgube tega dne znašajo: 1 mrtev In 2 ranjena, eden njih opasno. Vukotića obvešča Avro Cemovlć, da se Je 27. t. ra. podala vsa Rjžajska nahija na Ie7em bregu Ibra, kakor tudi mesto Rožaj. Ko Je Cemovlć malo pred nočjo prikoračli v mesto samo, je tuiŠsa redif, ki je baje štela tri tabore in eno topovsko baterijo, pozdravila črnogorsko vojsko z Živahnim streljanjem iz pozicije na desnem bregu Ibra. (Nadaljevanje črtala cenzura) V poročilu o borbi na Mokri in Čakovem je bil lahko ranjen hrabri in vešči poveljnik nikšičko-brdske baterije, kapetan Djoko Perovič. (Nadaljevanje črtala cenzura). Na bojišču [e zelo mrzlo, toda Črnogorci imajo na razpolago veliko šume. Iz Beran in Gu-sinja prihajajo vesti, da je v teh krajih in okolici mirno. (Konec črtan). Brzojavka Janka Vukotića iz Andrijevlce (28. t. m.): Seda] {e došla kolona Cemoviči na višine od Štedina, zdrava in vesela, potem ko so Ji Rožajci ponudili hleba in soli. Vukotičevi ogleduh in predstraže so zasedle vrhove Paklena. Danes (28. t. m.) namerava Vukotič napasti Peč. MariČani, 29. t m. ob 5 pop.: „Danes zjutraj ob zori so zasedle naše čete desnega krila zelo važno pozicijo iznad vrha Oblika. Ta pozicija Je velike važnosti za naše operacije, ker vlada nad vsemi višinami pod TaraboŠem. Naši topovi nadaljujejo z obstreljevanjem Taraboša in Brdlc s pomnoženo brzino". Vseučiiiški prof. dr. Karel Štrekelj (1859—1912). Spominska črtica. Napisal prof. Makso Plrnat. „V vsem pisanju me je vodila edino le ljubezen do jezika in naroda". Dr. K. Štrekelj. II. Zgodaj se je Štrekelj oglasil javno kot nadarjen in razborit Jezikoslovec. B lo je to takrat, ko Je I. 1884. za „Ljubljanski Zvon napisal obširno oceno o Šumano?i slovenski slovnici, katero je izdala za srednje šole Mohorjeva družba v Celovcu. Mladi Širekelj je v tej kritiki nastopil tako odločno, samo stojno in se pokazal v s-7oji stroki tako podkovanega, da se mu moramo naravnost čuditi, ako pomislimo, da je komaj dcb;o dopolnil svojih dvajset let. Ta kritika nam na crvi pogled izpriča, kako temeljito je mladi možak prebavil in preglodal posamezna poglavja slovenske slovn.'ce. Prvo večje samostojno delo pa, s katerim se je vrlo vpeljal med slaviste in obrnil njih pozornost nase, je bil rjegov koreniti opis oblikoslovja srednjekraškega narečja na Goriškem s posebnim ozirem na naglasne razmere. Dotedaj še ni bil nobe den slovenski jezikoslovec tako temeljito in vsestransko obdelal svojega domačega narečja. Delo Je natisnili 1. 1886. dunajska akademija v svojih poročilih In na podlagi tega učenega spisa je ministrstvo dovolilo Š reklju, da smo na dunajskem vseučilišču nastopiti docenturo slovanskega jezikoslovja. Kot urednik slovenske izdaje državnega zakonika se Je vedno oziral na živo narodovo govorico, kadar Je moral ustvariti kak no v izraz. In prav to ga je napotilo, da se je začel natančneje baviti z nabiranjem in zapisovanjem raznih iirazov in besed, katere je našel med preprostim ljudstvom in katere dotlej navadno niso še bile uvedene v naš pismeni jezik. Pa ni le samo suho zabeležil takih nenavadnih besed, ampak je vselej točno razložil njih postanek in vestno zabeležil, a'i so domače, ali so sprejete iz tujih jezikov. Kar prijetno je slediti Štreklju, cako mojstrsko obdeluje posamezne besede, kako mu obsežno jezikovno znanje omego-čuje, da naposled določi njih postanek in pomen. Kot urednik državnega zakonika in kot marljiv nabiralec besed v živi govorici narodovi je izdatno pomnožil in obogatil naš ezikovni zaklad z novimi besedami, ki so preje pozabljene životarile v raznih naših narečjih. Štreklja Je vedno živo zanimal postanek In izvir vsake besede. Vedno si je stavil vprašanje: ali Je beseda domača, pristna, sli je zajeta iz besednega zaklada tujega naroda. Tako so nastale lepe razprave v besedah, ki smo si Jih Slovenci in Slovani izposodili od drugod, kakor tudi o besedah, ki so jih naši sosedje, n. pr. Furlani, Lahi, Nemci, prevzeli od nas. V zadnjem Času je posebuo pridno preiskaval nemščino štajerskih Nemcev, dognal Je, kako mnogo besed so si izposodili pri nas Slovencih in izdal rečeno razpravo: „Slovanski elementi v besednem zakladu Štajerskih Nemcev*. V tej razpravi je dokazal neoporečno, da mi Slovenci nismo samo prejemali od drugod svojih besed, ampak od svojega jezika dajali tudi raznim sosedom. Zanimala so ga tudi krajevna imena po Štajerskem. Pisal in razlagal je o postanku slovenskih krsjevnih imen po nemškem Štajerskem kakor tu*i o slovenskih krajevnih imenih po slovenskem delu Štajerske. Razen teh težavnih preiskavani je ostal zvest slovenski slovnici. Zbiral je gradivo, da spiše slovensko slovnico, ia sicer v slovenskem jeziku. Bilo mu je na tem, da se naš jezik čimdalje bolj obogati, izpopolni, kakor tudi, da se med slovenskimi pisci doŽene pravilna, enotna pisava. Zato je pred leti krepko in možato branil Lev če v pravopis pred neosnovanim! napadi in se je v zadnjem času odločno uprl raznim diletantskim refjrmam, ki bi imele le še boij zmešati našo pisavo. Za EGCiklopedijo slovanske filologije, katero snuje ruska akademija v Petrogradu, Je bilo Štreklj u, kot enemu najboljših poznavalcev našega Jezika, naročeno spisati tele odstavke: razvoj latinske grafike pri Slovencih, postanek in oblike sedanjega slovenskega knjižnega jezika, pregled slovenskih narečij in govorov v Avstriji ; vpliv nemščine, laščine, hrvaščine, češčine in ruščine na slovenski jezik in končno slovanski elementi v romanskih jezikih. Ogromno deio to, a če kdo, bi mu bil pri nas kos le sam Štrekelj. Štrekelj Je pisal svoja učena dela trezno in prevdarno; njegove trditve so vsestransko utemeljene. Delal je vedno po natančio premišljenem in skrbno zavarovanem načrtu in prav to ga vrlo odlikuje kot učenjaka. _____ Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darovali sledeči gg. po K: N. N. 20, N. N. 30, N. N. 10, N. N. 10, N. N. 10, N. N. 5, N. N. 1, N. N. 5, N. N 5, N. N. 5, N. N. 20, N. N. 2, N. N. 2, Martino German 15, Josip Zwitter 10, N N. 50, N. N. 10. Conte Viscovfch 20, M S. 5, E. H. 1, N. N. 2, N. N. 10, N. N. 5, N. N. 52 50, dr. Dinko Tedlazič 30, Mate J^niševič 10, Rihard Idrskl 2 Giorgio S. Ja-tros 20, Ivan Vrčon 2, GjorgjeG. Sudar 20, Marija G Sudar 5, Peisida g. Sudareva 4, Mara g. Sud^eva 2, Ath. Gerogin 10, gospa Rezina Gopcevfch 10, obitelj Cap. Pietro Berberovich 10, obitelj Raicevlch 20, obitelj Radoslovich-Mannovich 20, neimenovan 10, Lojze Mlinarjev 20, Zbirka v Bazovici som izkaza 104, Gustav et Olga Premrov 5, Marica bojujočim se bratom ob Marici 2, Augusto fu M jrco Terni 100, Rodolfo Zuc-culin 10, Fran Lent č 15 Ida Mladineo 5, Krista Čeper 5, Austro-americana 300, Namesto nagrade najditelju zgubljene denarnice podari za balkanske brate Marcela PertDt tz Prošeka 3, Tavčar Jakob 5. Skupaj J<__105450 včeraj izkazano „ 29,052 59 Skupaj K 30 107-09 * Rodoljubna tvrdka K lžmančič & Bre-Ščak je narovala 51 komadov različnega perila (ta tvrdka je šla Srbom posebno na roko), Rugger & Gregoris 7 kom. perila, C. & B 4 odeje, g. Andrej Zafred 7 odej, N. N. 5 m. blaga, ga Ema Bartelj 6 rjuh in 1 posteljo. Nadaijne darove sprejema gd. Milka MankoČeva, Via Fontana 4. * Pomoč tr^šklh Čehov rudečemu križu. — Tržaški Č:h* ustanovili so poseben odbor, na čelu temu gospodje Ferd. Bouda, ravnatelj Osrednje banke čeških hranilnic, MU dr Jan Čermak, Vaciav Hrabanek, ravnatelj Živnostenike banke ing. Kamil Krel-bich, Ant. KubiČka ravnatelj zavarovalne družbe „Meridlonale", Emanuel Schwarz prokurlst tvrdse LOblcvvitz & Susdand, Ferd. Vondraček veleposestnik, in MU dr. Ant. Zahorsky za podplro akcije Ruci/č-ga Križa. Doneske v gotovini sprejemata Živno-stenska Banka in Osrednja banka čeških hranilnic v Trstu Darila v različnem ori-mernem blagu sprejema gospa Marija Hra-bankova v Trstu ulica Comraerciale 330. — Prejeli smo to poročilo in.ga objavljamo z začudenjem, da se bratje Cehi niso pridružili skupni, složni pomočni akciji tržaškega Sio-vanstva. Vsekakor pa z veseljem pozdravljamo njihov sklep, da hočejo tudi oni posvetiti svojo pomoč bratom na Balkanu. » Svoto nabrano med gosti gostilne v Konsumnem društvu in priobćeno v predvčerajšnjem izkazu, so darovali po K: Bandel Josip 1, Bremic Anton 5, Požar Mihael 2, Ferluga Lovrenc 1, Ferfolla Jos. — 50, Mihelič Fr. in druž/na 10, Rrnčelj Ivan 2. N. N 2, Lavrenčič M. 10, Pertot Josip 5, Mahol in Katica 2, ŠraJ E. 2, Porenta 2, Rome M. 2, Lamprecht Gaetan 2, Geržloa L. 2, N. N. 2, N. N. 2, Vončfna I, Izanc Jos. 1, Mavrič Ant. 2, Slovenec 3, Peg*n J. 1, Turk Marjeta 2, Misle? Josip 5, Mliič Dragotiii 1, Strekeij Fraa 5, Venuti Jernej 1, Ferluga Fran 1, Maurič Ant. 1, S. J. 1, Ražern Andrej 2, Petrič i drug — 20, Smrkolj Albin 1, dr. V. 2, Petrič J. 2, Turk J. 2, Bandel D. 1, Hampaneli Ant. 1, Vouk i drug — 60, Pahor Vincenc 6, Katalan Josip 3, Mikota Julij 1, Andrej V. — 60, Ma-tičič 4. Skupaj K 106 90%. * V iikazu od 25/X naj se po 5 K Čita. da sta darovala Cajhen (in ne Zeitien) In Fran (ne Lovrenc) Rupnik. Nabiranje darov definitivno dovoljeno. G. državni poslanec dr. R y b š f Je Je prejel od policijskega ravnateljstva v Trstu sledeči odlok: Štv. 19C8/2.-P. I. Trst, dne 29. oktobra 1912. Vsled odloka c. kr. namestništvenega predsedništva za Trst dne 28. vinotoka t. I. štv. Pr. 1838/6 — 12 se Vam odnosno Vaše prošnje za dovolilo za nabiranje prispevkov za „Rdeči križ" treh slovanskih držav na BaUanu naznanja sledeče: Dovoljenja za prireditev Javne zbirke v goriomenjene sT.rhe iz kraja v kraj In od hiše do hiSe — po v to nastavljenih organih se ne mere izdati. Nasprotno pa ni zadržka, da konstituirani odbor sprejema prostovoljne prispevke v denarju ali predmetih na podlagi poziva potom časopisja in Jih dostavlja v smislu namena darovalcev društvu »Rdeči križ" balkanskih slovanskih držav. Lolžnost 6dbora Je paziti na to, da se pri nabiranju milodarov ne bo vršil na Javnost nikak pritisk in da se ne dogo d i nikaka zloporaba. Ker pa Je avstrijski „Rdeči križ" itak dal balkanskim državam svoje človekoljubne naprave na razpolago in je izdal v to svrho v vsem avstrijskem časopisju tozadevne pozive, bi bilo želeti, da bi odbor izroči nabrane prispevke avstrijskemu „Rdečemu križu", pri čemer bi pa seveda bilo odboru prosto, določiti uporabo izrečenih darov. Za c. kr. dvornega svetnika-policijskega ravnatelja: Mahkovec. Z ozirom na zadnji odstavek zgoraj navedenega odloka Je g. poslanec doposla! c. kr. policijskemu ravnateljstvu sledeči dopis : Potrjuje sprejem rešitve od 29/10. 1912, št. 1908/2-P. I. glede nabiranja prispevkov za „Rdeči križ" balkanskih slovanskih držav, zahvaljujem se za blagohotni nasvet, da bi nabrane prispevke izročali avstrijskemu društvu „Rdečega križa*, kateri nasvet je bil te dni dan slovanskim poslancem tudi od Njegove EnHo 86 VTfitll> okna, kamenje, zid, cegli, stop rrUUd. niče i r. kraškega in sivega kamena, tra movi in deske. Ul. SanitŽl, vis a-via Hotela Palače Escelaior.___2441 ap Ifi+rii vdovec v državni službi s 2000 K O O 16 lili letne plače ter s tremi otroki, ne želi seznaniti z mlado vdovo ali gospodično, katera ima ljubezen do otrok in nekoliko gotovine. Resne ponudbe pod „Poroka" poštno ležeče, glavna poŠta Trat. _2452 DvrkHoSn ee "ata> okna, stopnjice, hišna vrata. 11 U U dj U balkoni, pralnice, kamen za tlak vsake veliKosti, okenski okvivi, podboji itd. Ulica Piccardi 18._ Min Ho čilfilia igče službo Pri kaki bol'8i mlalla OlVIlJd šivilji. Via Dante štev. \ IV. n. 2450 Andrej Martinčič jhčoico cenjenemu občinstvu tudi izven Sežane. Obleke se izdeluje o solidno iD po ceni. 2451 Ienn 86 uienec ZSL kov&Čijo. Andrej Puiič, via ISUC Media št. 6. 2449 7n|nnn finlio se Proda radi preobi10^" Ldioga ogijd dela z blagom vred za 700 kron. Naslov: Galatti 20, vratar. 2448 Ph.J. se iz vojaških razlogov gostilna z bife I I U U d jem, osrednja lega, c velikim obratom Molino a vento 70, Sibema. 2443 Slovenska mlekarna Dnevno dvakrat svfže mleko, najfinejše maslo in sveža jajca. Postrežba na dom. Ulica delle Acque štev. 9. 2445 Q.Um lepo opravljena, za eno ali dve osebi, se O UII d odda takoj. Ulica Tigor 5, pritličje. A. D. 2444 flHHo ge meblirana soba z dvema posteljama, UUUd katerih ena je že oddana. Via delle Acque št. 11, IV. n._ Pn/irlo 86 bišica, zemljišče, pri Sv. Jakobu, K rrUUd 7000-—. Biberna, Molino a vento 70. 2442 Obešala iz medi ^ Caserma 14. Umberto Cet izbcrni, z omarico oivami biruji kiso— , muico k 150 -, drugačni po K 60, 120. Garancija. Priložnostni nakup. Ulica Ruggero Manna 18, vrata 4. 2430 Qnho meblirana se odda v ulici Giovauni Boc-OUud caccio 16, I. 2235 flnnvariamn 8lavno Očinstvo, da 86 je v |JUfcCll JOIIIU otvorila trgovina z usnjem in črevljarskimi potrebščinami v ulici Belvede e št. 49 v Trstu. 2128 Pozor Slovani! StTp^Š gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovači ću v ul. Giulia št. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljša dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino: staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 B opol . . 83 „ č z cesto ... 80 vin. Dobra domaČa kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem času Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam Be slovanskemu občinstvu in Članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk se piiporoča ANTE DVORNIK. 2400 Specijalitetni predmeti iz gumija Jriderik Steindler j. Trst, ul. Acauedotto St. 12. ■ dj Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-* lindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, — parfumi. - Prodaja in popravila galoš Z ^^ * y ----J«« --- tU z w in črevljev za telovadce. Velika zaloga higijeničnih predmetov tj orig. franc. iz gumija in ribjega mehuija. r. •Jl!U*SBl '1!l0ZS "Ji : fl3l!2°A £ BDOJOdud 3S aioSBjq un§rioqteu z oq?3j;sod ou^o; 3ofBf[AB;oSB2 'i £ *nf}9ZAod ui9iU£Od od |pm efusoazej os ofioz bn | A8fj3>i i qiu;sjAo)|BSA bBojbz "i|eoiua|)|a}8 i|iu|eui6itio a l cI?SlnH INPHO