St«v. 250 V Trstu, v Četrtek 23. oktobra 1919 jetnik XiVI lih rja vsak a?n, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — tfcedotftvo: u i ca «v. F.ričiika A*i?kftga *tev. 20, L nadstropje. — Dopis! naj se poiiljajo amt-tiKivu. — Nefeankk&:a pisma se ne sprejemajo, rok«pisI se ne vračajo. — Izdajatelj in odgov*n! afi4r*ik Šteian Godina. — Lastnik koosoreg IMa edinosU. — Tise itekarae Edinost. — Mtročalna znaia na mesec L , pat leta L 18— in cek> teto L - Telefon uredništva to uprave II« Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov m m po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mM po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejem* Inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno apravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 201 Iz Jugoslavije. Prisega novoimenovanih ministrov. BELGRAD, 18. Danes ob 6'30 popoldne so izrekli novoimenovani ministri pr.sego regentu .prestolonasledniku Aleksandru; prisotni so bili vs: ministri razun Veljkovića. kateri je še vedno bolan. ter ministrov Korača in Poljaka, katera se sedaj ne nahajata v Belgradu. Po prisegi se je regent razgovarjal z ministri, nakar iih je ljubeznji-,vo odpustil. Ministri so zapustili dvor ob 7. uri. Zakaj je vstopil Biankini v vlado. BELfiRAD. 18. Govori se, da je Biankini vstopil v vlado zaradi Hekaterih razlogov zunanje i>oli-rttke. Čeravno se Je v začetk« ministrske krize trdilo, da vstopi v »uvo vlado -dr. Tresič-Pavičič, je danes ta trdkev vedno bolj negotova. V kratkem se izpolni ministrska kriza in ob tej- .priliki se izvrši tudi obnovitev. Dr. Trumbič odgodil svoj odhod v Pariz. BCLORAD, 18. »RLjeć SHS« piše, da ostane mi- ster dr. Trumbič v novem socijalnodemokrat-sktm kabinetu; dr. Trumbić ie odgoiil svoj odhod v Pariz, dokler ne prinese vlada svojega odloka o podpisu mirovne pogodbo z Avstrijo. Tiskarska stavka v Sloveniji. Tiskar ska stavka v Slovenj traja dalje. Ne izgara seveda noben Hst, a v nadomestilo izdaja fKonsorcij slovenskih dnevnikov« po obsegu neznaten li^ič pod imenom »Novice«, ki bo izhajal »po možnosti« vsako sredo in soboto in se tiska v M. Hrovartinovi tiskarni v Ljubljani. »Novice« ftzuačajo zahteve osobja kot pretirane in absolutno nesprerem'jive ter opozarjajo občinstvo, da bo treba potrpeti -nekaj tednov in, če treba, tudi nekaj mesecev! Tiskarne da se morajo itak že bo-rH-i z TvepriHkami, ker morajo večino tiskarskih potrebščin uvažati iz mozemstva in je na vse uvedena visoka carina. Ako sprejmemo sedanje zahteve pomočništva, pišejo »Novice«, ne uničimo le 9k>vensk&ga tiskarstva, temveč pademo kulturno Slovenci najmanj za £-0 let nazaj. Časopisi ne *ydo mogli izhajati, slovenske knjige so že sedaj Biino drage. Ce se ugodi zahtevano zvišanje, pn kodi aravnost strašno. Kje zmore ubog oče za t>ud!KOšolske£a otroka K 100'— do K 200'—, kje dijak K 500'— do K 1000— samo za kn:igel Strokovni, znanstveni ni leposlovni listi bodo moral: prenehati, saj se že soda} vedno borijo za obstoj. Toli-ko novih srednjih šol in tudi univerzo smo dobili, pa kaj bo pomagalo vse to, če ne bo knjig! In strokovne knjige so že sedaj tako drage, da jih mnogi niti kupiti ne morejo, kako pa šele, če <*odo morale biti še enkrat dražje? Slovenska kultura bo pokopana, importirala pa se bo tuja. ♦red vise m nemška, ki bo hirjSe suženjstvo za slovenski narod, -kakor pa je bilo prej politično. Kdor Ima količkaj treznega poudarka in objektivne sodbe, prizna, da so zahteve tiskarjev ne le pretirane, temveč tudi za ves slovenski narod kulturno in politično pogubonosne. — Jutri .povemo pa, Itako govore detavci v strokovnem Kstu »Hrvatski TrpogTaf« — da -se boste čuli obe plati zvona. Potem naj bo sodila javnost. Toliko pa pravimo ž? danes: v teh hipih, ko bi morali biti listi glasniki in gromovnrki naroda, je ta stavka naravnost nesreča, in grozna odgovornost pade na tiste, ki bodo spoznani za krivce. Reško vprašanje. -*>T-ibuni« brzojavlja dopisnik Sarti iz Pariza, 21.: »Kedaj se bo lahko znalo, kaj misli ameriška vlada o rešitvi reškega vprašanja, kaker je predlaga naša vlada?« »Bog ve«, ml je odgovorila pred kratkim oseba, ki živi v konferenčnih krogih. In res ni priSel še nikakšen odgovor na načrt, iz katerega bi se dalo sklepati, da se namerava ameriška vlada pogajati. Bržkone bo potemtakem odgovor, ki pride, končnovelja-ven. Ameriškemu stališ&u se •pridruži brez-dvomno tudi angleška vlada, katere vedenje je bilo v zadnjih dneh tako, da smo se mo rali prepričati, da ne bo angleška vlada mignila niti z mezincem ne v svrho podpore ne v sv-ho odpora proti francoski vladi, ki toplo podtpira naše interese. Anglija bo torej dala AmerrUi prav, če sprejme ali odklone naš načrt. Na 'prvi in drugi način pokaže lahko svojo i®Lriferentoost, ki je k sreči samo pasivna. Francija pa sočustvuje z nami v naših skrbeh z isto nestrpnostjo kakor mi sami. Niste li videli, kako je predvčerajšnji »Tempsov« članek podpiral italijanski načrt? Pisanju onega članka je sledil korak neke zelo ugledne francoske osebe pri ameriškem xni-msLru za zunanje stvari. Ta oseba je izrazila željo, da bi se zadovolile italijanske želje, kakor je predlagal Tittoni. Evo torej novega do-ikaza, ki se pridružuje tistim, ki smo jih že poznali, vsled česar moremo ne samo verovati v iskreno prijateljstvo te države, temveč tudi zaupati v srečno rešitev reškega vprašanja. Osebi, k* sem jo omenil v začetku te vesti-ce, sem stavil še dva druga vprašanja: — Ce rzaveznrki sprejmejo načrt, ki ga preJlaga /naša vlada — sem vprašal — v kakem položaju se bo nahajal D Annunzio? PODLISTEK Pod Kičem Bele Kuno. Iz Francoščine prevel V. P. Vse to ni pomagalo, kmetje so ostali trdo-ivratni. '■Naj židje le umrejo lakote,« je bil po navadi odgovor boiševiškim komisarjem. Ta fraza .je ka$ značilna. V ogrskem narodu je bilo itak že davno ukoreninjeno sovraštvo proti Židom. Ce bi Bela Kun vsaj nekaij računal s tem naravnim duševnim stanjem ljudstva, bi ne bil doživel toliko razočaranj. In kaj se je zgodilo? Bolševiška vlada je bila kakor nalašč sestavljena izključno iz samih Židov. Imel bi latiko na svoji strani zmerne socijaliste, ki so bili vajeni organizatoričnega dela. Potisnil jih fe v stran in postavil na njih mesto mlade neizkušene ljudi in sicer zopet same Žide, ki so vzbudili naravnost orkan protižidovskega g-banja. Razočarani socijalisti so podpirali to grba-nje. Kako veliite posledice je to rodilo, naj vam bo v dokaz to, da se je tekom dveh Dobil sem tale odgovor: — V istem položaju, kako rgovornik, ki se trudi na Španskem trgu, da dokaže italijanstvo Rima. — Če pa ameriška vlada ne sprejme te rešitve — sem nato vprašal — imamo li mi drug načrt, da ga predložimo zaveznikom? Odgovor: — Ne, nobenega... »Lavoratoru« brzojavljajo iz Rima, 21.i T likaj v Rimu se smatra, da se me bo moglo znati pred koncem prihodnjega tedna, kakšen je odgovor glede reškega vprašanja iz Wa-shingtona in Londona. Na vsak način pa s* tzagotai'lja, da pride do rešitve še pred volitvami. Vsled razmer, ki vladajo na Reki (ena črta zaplenjena), se ne bo gotovo nrhče uipal protiviti listi in volilnemu načrtu nacijonalne Zveze, tako da se bo potem reklo, da je bila volitev reškega sveta isto kar ljudsko glasovanje. Zanellovo pismo. RIM, 21. »Tempo« priobčuje novo Zaaellovo pismo, v katerem leta pojasnjuje, zakaj je prišlo do spora med njim in D Annunzijem. Med menoj in D'Aneunzijem je prišlo do spora, pravi Zanella, ker se je hotelo delati nasilje na mejo svobodo vesti, misli in dejanja. Zanella trdi, da je njegova stranka danes bolj zedkijena in močnejša nego prej. Ne namerava se pa spuščati v polemiko z Gabrijelom D'Annunzijem ne z njegovim tiskovnim uradom. Smatra, da se bo po rešitvi reškega vprašanja v Washingtonu in Londonu javno mnenje lahko informiralo o tem, kar se je na Reki zgodilo in se dogaja. ODupen feo'iSc u'škl ođpsr proti JHtftfllftmnrmm. - Boji pred Petrogradom. LONDON, 21. Vesti o operacijah pred Petrosra-dom nasprotujejo ena drugi. Trocki je baje izjavil, da bo brani! v Petrogradu hišo za hišo, da bo me»sto rajši uničil, nego je izročil zaveznikom. Toda zdi se, da general Jitdenič vendar napreduje in da je pričakovati vsak hip padec Petrograda. V Angliji se čudičo, kako more Judenič napredovati sedaj, ko je takorekoč omejen na svojo lastno moč, dooim ni mogel zavzeti Petrograda pred tremi meseci, ko je lahko razpolagal z zavezniškimi četami. Jufeničevo prodiranje sc pojasnjuje s tem, da so bele čete danes boljše, bolje oborožene, organizirane, disciplinirane in da razpolagajo z večjo množine municije nego junija in julija. Judeničeve čete imajo dvakrat toliko topov kakor prej, in z velikim številom tankov, ki jim je bilo stavljeno na razpolago, so mogle prebiti 40 milj boljševiške bojne črte. Z druge strani so boljševika oslabeli vsled De-njikinovih uspehov in ker so morati vse svoje sile :n vojni materija! koncentrirati na bojišču. N tudi končno brez pomena, da ie mnogo en-entnih generalov o-šlo od poveljništva severno-ruske voj&ke, tafko da je postalo sklepanje vojnega sveta lažje in hitrejše. Padcu Petrograda se pripisuje velika važnost, ker je to prvi udarec boljševiški organizaciji, ki se ne bo mogla dolgo Jržati niti v Moskvi. Medtem trde boljševik! v svojih radiobrzojav-kaJi, da so zopet začeli ofenzivo in zopet zavzeli Gačino. »War Ofaice« pa priobčuje uradno poročilo, ki ->ravi, da je Judeničeva konjenica pretrgala železniške zveze Petrograda z Moskvo blizu Viteza, kar bi pomeniak>, da se boljševiki nieo mogli vzdržati v Gačini, četudi so jo morda bili zavzeli, n da so se morali omejiti na obrambo stare prestolnice, ki je nočejo prepustiti rusko-estonsko-livonsko-fin^ko-angleško-francosko-nemški koaliciji. Angleži potrjujejo vest o boljševiškl zasedbi K rje v a. LONDON. 21. Vojno ministrstvo priobčuje naslednje poročilo o operacijah v južni Rusiji. Kozaki so nadaljevati s.voj pohod proti deželi zapadno od reke Dnjepra in so prisilili na umik 14. bolj-ševiško divizijo, pri čemur jim je padlo v roke 5000 ujetnikov, 27 topov in veliko število strojnic. Boj se nadaijuje vzho:no od Voronjca. Vzžhodno od Orsija nadaljujejo prostovoljci svoj pohod. Južno od Orela je bila uničena kolona 10.000 mož, sestavljena od livonskih in kitajskih poikov. Kar je ostalo, je zbežalo proti severu. Boljševiki so dobili na pomoč eno divizijo in so nenadoma napadli Kijev dne 15. t. m. Posrečila se jim je začasna zasedba mesta. Prostovoljci so dobili pozneje pcmoč in vrgli zopet sovražnika iz mesta v predmestja. Na zapadu in severovzhodu se je vršil boj celi dan 17. t. m. Kronstadt se še bran!. LONDON. 22. Neka radiobrzojavka vojnemu ministrstvu vsebuje najzadnje vesti o bojih okoli Petrograda. Brzojavka pravi: Dne 19. oktobra so zasedle Judeničeve čete železniško »postajo v Li-govu, ki se nahaja 8 mrlj daleč od Petrograda. Kronstadt se še vedno brani in rdeča zastava plapola še vedno na trdnjavi, katere pa^ec se pričakuje vsak hip. mesecev krstilo nič manje nego — 80.000 Židov. Hu,je si Bela Kun pač ni mogel škodovati pni tako krščanskem ljudstvu kaikor je ravno madžarsko. Treba pa je tudi priznati, da ni Bela Kun ničesar ukrenil proti tem predsodkom. Narobe, poibral je cerkvene zaklade, prepovedal nošofo duhovniške obleke in zapiral najvišje cerkvene dostojanstvenike. In tako se je malo po malem razširila misel, da komunizem ni ničesar druzega nego židovska zarota, s pomočjo katere bi oni hoteli zasužnjiti ves krščanski svet. Protižidovski krogi so kaj sijajno izrabili te razmere. Plačani ljudje so sami profanirali cerkve, pripisovali taka dejanja Jbolševikom in tako naravnost razjarili prebivalstvo proti njim. Nič manj neznosna ni bila šolska politika komunistov. Že dejstvo, da se ije »vedel mešan pouk. je vzjbudiio veliko nevoljo. Krono vsemu pa je postavil Bela Kun sam. Na njegov ukaz so bili odvzeti družinam triletni otročiči, ki so se potem vvg^afc v komunističnem duhu ▼ po- Bojl n Rigo. CURIH, 21. Rusko-nemške čete .pod Ber-mondovim poveljnik tvom so zaposedle doljnjo D vino, toda tudi sovražnik je napredoval na levi obali proti skrajnemu krilu, in sicer • pomočjo gdanskega brodovja. Boj okoli Rige ni še dokončan. Neko livonsko poročilo pravi: »Boj za mesto se bije že devet dni. V soboto smo dosegli fnatne uspehe. — Po krvavem boju smo napredovali do Ilgesosma. Zavezniške križarke so sodelovale v boju. Ujeli smo 500 vojaikov in zaplenili veliko strojnic in vojnega materijala. Tudi tekom napadov na Eckengrame pri Jakobstadtu nam je padlo v roke nekoliko u-jetniikov in vojnega materijala. Pri Dvini ,je bil ujet en nemški oddelek. Vsi vojaki tega oddelka pripadajo nemškim prostovoljskim četam iz Riedhofa. Kakor se pripoveduje, prihajajo vedno nove čete na pomoč Ber-mondovi vojski.« Toda z vsem tem, da Livonci napredujejo, grozi še vedno velika nevarnost, ker od zaveznikov prihaja vedno manjša pomoč. Nemci bodo Rigo še dolgo časa ogrožali. Estonci ne kažejo prevelikega veselja, da bi pošiljali pomoč svojim soplem en jakom. Dva polka, ki sta bila Vključena med Judeničeve protiboljševiške Čete, se nista hotela pokoriti. Zdi se, da je Finska še vedno za sklep miru z Lenjinoon, in sicer vsled vpliva soci-jalistov in agrarcev. Z druge strani so livon-ske izjave proti nemški zasedbi zelo blage. Položaj nemških rednih čet, ki se vračajo v domovino, ni raHftno najboljši. Wolfova a-gencija poroča, da so Livonci zbrali jugoza-pa dno od Schauer^a močne čete proti za-padnoruski vojski, toda tudi z namenom, da zaprejo pot nemšiki vojsiki, ki se vrača v do-imovino. Razun tega se mora .general Eber-hardt pogajati s Livonci, da prepreči spopade. Postaja Pridzivilski,, ki je zelo važna za prevoz nemških čet, je bila zasedena, sporazumno z litvinsko vlado, po nemških vo-jdcih. Oficijelna »Deutsche Allgemeine Zeitung* je trdila, da ovira abiranje litvinskih čet okoli Schauerja prevoz nemških čet, a litvinske agencije trde, da -se te čete zibirajo proti ru-siko-nemškkn četam generala VirgoliČa, ki ogrožajo samostojnost litvonske države in terorizirajo prebivalstvo. Litvinska vlada želi, da bi nemške m Virgoličeve čete zapustile čim prej mogoče litvinsko ozemlje. Iz d. .iglh ibaltiskih mest prihajajo v Bero-!in ve ti o grozovitih posledicah blokade v baltiškem morju. Iz Sitinemundena poročajo, da plujejo tuje ladje nemoteno po baltiškem morju, toda lučni premet da ie popolnoma ustavljen. Tam so videli tudi neko francosko tonpedo-lovko. Livcnci trde, da se nemške čete ne pripravljajo na odhod v domovino. Neko livonsko poročilo pravi, da nemške čete terorizirajo prebivalstvo po Kuronskem. Livoncem se ropajo živina in živila, a prebivalstvo mora na prisilna dela. Bermond zahteva silne d?»vke. Tolpe dezerterjev ropajo po deželi. V M'taiHi je bilo proglašeno obsedno stanje. Livonsko prebivalstvo je obupano. Izjave generala von der Gol t za o ciljih generala Bermonda. CURIH, 21. General von der Goltz, ki se je končno vendar povrnil v Berolin, je imel a poročevalcem lista »Boersen Zeitung« pogovor, v katerem mu je izjavil, da je našel v vseh krogih talko malo razumevanja za baltiška vprašanja in je vsled tega uvidel, da bi bilo zastonj, če bi ostal na svojem mestu; zato se je povrnil v domovino. Na vprašanje, 'kaj misli o ciljih generala Bermonrla, je odgovoril takole: »Ko sem bil jaz na Kuronskem vrhovni poveljnik, nisem imel pod seboj samo nemških čet, temveC tudi Livonce. General Bermond je bil s svojimi ruskimi četami meni podrejen. Ko je začel svoje delo za vzpostavitev svoje rusko domovine in je imel pri tem dobre uspehe, sem mu čestital, toda to je bila čisto zasetn* zadeva, U, »VVrliam OiswaIdc, »Bratin-iscbwei£«, »Benderack« in »Nassau«) nizozemskim paroplovmm družbam, tako da niso bile te ladje več nemške, temveč nizozemske. Predsednik .me-dzavez-niške ipomorske komisije je ponovno obvestil nemško vlado, da ne priznavajo zavezniške •in pridružene vlasti nfkake veljavnosti odstopitvi sovražne tonelaže pod zastavo in v Jast nevtral-nfh držav, ako se je to zgodilo med vojno, iz-vzemši slučaj, da se je zigocrlo na podlagi posebne pooblastitve. V mirovni pogodbi je določeno, da se obveže Nemčija s-prejeti vse ukrepe, katere določi komisija za vojne poprave v svrho, da dobi (Nemčija) popolno pravico do vseh ladij, ki so med vojno bile eventualno premeščene pod nevtralne zastave brez privoljenja zaveznikov m pri-družencev. V skupnem sporazumu med zavezniškimi 1n pridruženimi vlastmi ter Nemčijo se je ■končnoveiiavno določilo, da se morajo nemške ladje, ki &o prešle med vojno pod nevtralne zastave brez privoljenja zaveznikov, smatrali za nemške ladje. O obvezi, vsled katere mora Nemčija izročiti ladje, ni torej nikakega dvoma. Zato se poziva nemška vlada: 1. naj pošlje nemudoma onih 5 go-riomenjenih ladij v Firth oi Forth, da se izroče zavezniškim in pridruženim vlastim; 2. da odstrani nizozemsko moštvo, ki se začasno nahaja na vsaki ladiji; 3. da dovoli svobodno nadzorstvo »Viliama Osvalda« s strani urac'nih zastopnikov zavezniških m pridruženih vlasti vsaki krat, ko bodo to smatrali za potrebno; 4. da odpelje ladji -Nass-u« in »Braunsch\veig« z nemškim moštvom po reki Vezri iz Bremena v Bremerhaven in ju zasidra v krajih, ki jih določi poveljnik zavezniških pomorskih sil. Nemška vlada se naproša, da potrdi sprejem tega sporočila ter pošlje odgovor. Nemčija noče uniform v medzavezniškl komisiji. CURIH, 22. (S.) Iz Berolina poročajo: Nemška vlada }e zahtevala od vrhovnega sveta na] ne Atentat na moralo je samo pospešil t^egov konec. • • • Nočem ia študije izvajati zaključkov, dejstva govore dovolj jasno sama. Poskusil sem, nepristranski, (izluščiti vse dobro, kar naj vseboval komunistični nauk. Zamolčal sem na meaioma vse nasilnosti ia »lorabe, o tkatea-ih bi lahko navedel marsikatero dogodfcico. Opazoval sem vlado Bele Kuoa na delu. Pokazal sem vam njegove uspehe. Madžarski .poizkus — pustimo Rusijo na strani — ne zadostuje še svetu? Za svoj del ibi se zadovoljil s citiranjem melanholičnih razmotrivanj švicarskega komunista, katerega je porvabil Bela Kun, da občuduje njegovo delo. Ta švicarski komunist mi je rekel pri odhodu iz Budimpešte tako-le: »Prišel sem poia navdušenja in veselega pričakovanja, odhajam razočaran in užaljen in malo maaka, da ne izgubim vere v principe, za katere sem doeedaf živel in se (boril!« (Konec.) nosijo člani medzavezniške komisije uniforme, čin* stopi mirovna pogodba v veljavo, da se s tem preprečijo razni neprijetni dogodki; vrhovni svet ipa je odklonil to zahtevo, naglašajoč, da je leta nekak poizkus, da bi se zmanjšal ugled medzavez-niške komisije. Delovanje vrhovnega sveta. PARIZ, 22. (S.) Vrhovni svet je proučeval zahtevo luteranskega narodnega sveta iz Zedinjenih držav, ki hoče nadomestiti nemške misije, katere je odpravila versailleska mirovna pogodba. V tem oziru ni bilo nič določeno. — Vrhovni svet je poslal gospodarski komisiji predloge, ki so jih poslala razna odposlanstva, glede izkoriščanja rudnikov na Madžarskem; vzel je n-a znanje neko nemško noto, katera zahteva, naj se ladje za ribolov ne podvrženo ukrekom, določenim od zavezniške vlasti vsled baltiških dogodkov. — Končno je svet vzel na znanje imenovanje grofai Benina Longarea. Za ublažitev blokadnih ukrepov v Baltiškem zalivu. PARIZ, 22. (S.) Po proučevanju nemške note, ki zahteva ublažitev blokadnih ukrepov v baltiškem zalivu, je vrhovni svet sklenil, da se ne dodajo ukrepom nikake izpremembe; ukrepi se bodo vseeno dobrohotno udejsivovali. Grčtla nI izpraznila Snrfme, RIM, 22. (S.) Grško poslaništvo sporoča: Objavila se je vest, po kateri bi baje hotela Grčija izpraznti Smimo zaradi izgredov, ki so se dojo-dilr. Izjavlja se. da je ta vest brez vsake repične podlage, ker ni prišlo v Smirnr do nikakih izgredov, in ker ni grška vlada nikdar imela namena zajnistitr mesto. Odbod španskega kralja Alfonza iz Pariza v Verdun. PARIZ, 22. (S.) Popoldne je bil španski -kra® Alfonz ita španskem poslaništvu; zvečer je šel na kolodvor, odkoder se je odpeljal ob 23*35 v Verdun. Stavka pristaniških delavcev končana. NEW YORK, 22. (S.) Stavka pristaniških delava oev je dokončana. WFIsonova bolezen. WASHINGTON, 22. (S.) Wil-onovo stanje j% neizpremenjeno. V minuli noči je nekoliko spat Industrijalci odklonili delavske predloge. VVASHINGTON, 22. (S.) Zbor industrijalcev je odklonil delavske predloge za poravnanje spora med delodajalci in delavci v tovarnah jekla potom razsodbe. Pogajanja med zastopniki dela in kapitala. WASHINGTON, 22. (S.) \Vilson je narekoval Pismo, naslovljeno .predsedniku industrijske konference Laneu, v katerem ga poz-iva, naj skuša preprečiti grozeče prekinjenje pogajanj med zastopniki dela v konferenci sam!. 40 rudarjev našlo smrt v rudniku. LONDON, 21. (S.) Vsled vdora nekega predora v kornevaleskih rudnikih je našlo smrt pod ruševinami kakih 40 rudarjev. Haasevo zdravstveno stanje se |e Izboljšalo. DUNAJ, 22. Iz Berolina poročajo, da se je Haasevo zdravstveno istanje znatno izboljšalo; zdravniki menijo, da je ranjenec že izven vsake nevarnosti Dunaj prosi Amerikance za pomoč. DUNAJ, 22. V zadnji seji občinskega sveta se je enoglasno odobril naslednji nujni predlog: »Dunaj je na predvečeru neizogibne, grozne kata-e.troie, kakršne ne pozna še nobena stolica; katastrofa, ki uničuje socijalno življenje in ogroža žsivljenje več tisočev ljudi. Z lastnimi močmi mi ne moremo preprečiti strašne pogube. Za to zimo nam je neobhodno potrebna »pomoč tujcev. Ce nas more kdo rešiti, je ta kdo edinole Amerika. Ko spozna ameriški narod žalostne dunajske raznu re, nam bo gotovo pomagal, da se rešimo iz p< gube. Zato se predlaga, da se apelira amerišk narod in parlament, naj nam prideta v pomoč.« Amerikanci že sedaj dobro podpirajo Dimajča-ne in jim pomagajo. Na Dunaju obstoja odbor, ki prehranjuje že 5 mesecev 144.000 (dunajskih otrok. Odbor ima svoja skladišča v prostorih v .pritličju prejšnjega dvora, cesarske palače; ima 24 kuhinj, ki pripravljajo in kuhajo ter razdeljujejo hrano. Število podpiranih otrok je zrastlo v zadnjih dneh za drugih 25.000. Ljudska menjševlška garda v Georgiji. RIM, 22. (S.) Misija georgijanske republike v Italiji sporoča: V TiOisu se >e dokončal po 1 tednu kongres ljudske garde georgijanske republike; prisotnih je bilo 120 odposlancev. Prve dni ipo ustanovitvi boljševiške vladavine se je ustavila georgiianska ljudska igarda v Petrogradu. da M preprečila, da pridejo na vlado boljševiški elemen^ ti, katere so podpirali oddelki boljševizirane vo}-. iske, ki se je vračala s kavkazke fronte. Ljudska garda je bila sestavljena posebno iz menjševiškib delavcev. Sedaj je ljudska garda glavna opora za vzdrževanje redu v deželi. Potres v bližini Rima. (RIM, 22. (S.) Ob 7'10 se je začutil v Rimu sllea sunek. Seizmografi kažejo, da je prišel sunek od potresa, ki iim je brl Rim središče. Škode nI nobene. Koalicija med socUalnfml demokrati In Krftansklml socijalisti v Merniki Austriji. V Nemdki Avstriji je prišlo do dogodka, U zaslužuje vse pozornosti tudi pri nas. Prišla je do sporazuma, ali dogovora za sodelunr*-* nje, prišlo je do koalicije — ali, kakor že htK Čemo to imenovati — med .socijalnimi demokrati m krščanskimi socijalci. Par besed o strankarskih razmerah v Nem* ški Avstriji. Ti dve stranki imate v Nemški Avstriji mase za seboj: prva v glavnem po večih mestih, posebno industrijalnih, druga p* (po deželi. Vse -drugo — nemški radikalci, cijonalci, Vsenemci iixL — -teče le tako pedeg, če tudi kričeč in razgrajajoč, adi 'brez snoč! in veljave. Političnemu življenju prvačijo m mu dajalo smeri krščanski socijalci in socijalni demokratje. V naravi »tvari — v ciljih in v razpoloženju je bilo« da so se smrtno sovia^ žili medsebojno in vojenraii ljute boje.. tir- i ■ ■ 1 ■ 'k ■ - fe sedaf {Hi jc kožja streznila, jih do-vtdla do pametnega- presnianja in računanja * reakto5t>o. Zlasti nemški socifalni demokratje v bfrrJi Avstriji so poslej prisegali na ^naćela to Je izvajali do skrajnosti z ortodoksno i mi ogiavostj o: da njihova stranka ne imeti ftikaklh stikov z drugimi ■strankami. Tudi će meglo tO biti brez škode za njihova načela, ideje in programatične cilje, in Velo na korist njihovi stranki, pred vsem pa javnemu blagru: nemški socijalni demokratje so se izogibali vsake skupnosti z drugimi strankami kakor peklenšček križa. Vsak kompromis. vsako sodelovanje ali koalicijo, pa iilo tudi le začasno in zahtevano od potrebe trenutka, so odklanjali neizprosno, ker bi bili to smatraJi kot izneverjenje svojim načelom, Jk pa so se sporazumeli s krščanskimi socijalci. s svojimi najhujšimi napr&tniki, čeprav leži ceJo morie stremljenji ki naaneni obeh teh strank. Kako .se 4e zgodilo to čudo? Kako je prišlo, kar se '4e zdeJo nemožno. izključeno? Zmagal je na pibeh straneh zmise! za zahteve tuine-ga po-Joia^a. t kateri *im je zašla — domovina. Tudi socijalni demokratje so stopili s poti dosedanje izđcHtftnosti fn nepristopnosti in u-J>raii pot po izgledu svojih somišljenikov v gNemčiji — poejstvo pa. da združenja z Nemčijo ne moremo doseči, nas je spravilo v strašno odvisnost od inozemstva, da bi morali v malo ^nesedli poginiti od gladu, če ne dobimo iz inozemstva kreditov, ki jih potrebujemo. Ugotovivši to usodno dejstvo, je dr. Bauer »tavil vprašanje: ali je koalicija s krščanskimi ^ocijalci potrebna? Le dve možnosti ste: ali 0iorajo socijalni demokratje sami prevzeti •vlado, ali pa stepiti iz *me 4er se umakniti v A^ogo opozicije. Prvo dejstvo ie, da socijalni demokrate sami ne morejo prevzeti vlade, her je preveliko nasprotje med Dunajem z ajega mdustrejalnim območjem, in med deželo. Mato ie govornik pozval poslušalce, naj si fjredočifo, kako bi prišlo, Če bi bila vlada čisto socijalnodemokratična. Prišlo bi do oaj-itujšega konflikta med Dunajem in deželo. In ie bi bilo nasprotno, če bi prišla meščanska vlada, bi se zgodilo istotaiko: kakor socijalisti ne bi mogli vladati dežele, tako bi meščanska A-lada ne mogla vladati Dunaja. V obeh slučajih bi prišlo do državlianske vojne. »Je torej tu — tako je vzkliknil Bauer — vprašanje našega življenja. Ne preostaja torej drugega, nego da skušamo prebroditi ta čas brez državlianske vojne. Zato se je morala skleniti koalicija) Seveda, »odeloran^e z flna^o politično stranko. In morala te zgodfoe za naše razmere 7 Ta::di mi v Trstu imamo socijalno demokracijo, ki je bila — do nedavno jugoslovanska*. Slepo je slenJila istemu dunajskemu vodstvu, dokler je to proglašalo načelo izključnosti, nepristranosti. Danes pa tisti, ki si prisvajajo feesedo v njenem imenu, ne posnemlgejo dunaj-skili izgledov in odklanjajo že misel samo na taiko sodelovanje z glavno slovensko stranko v Trstu — pa naj bi bilo tako sodelovanje (aa govorimo z dr. Bauerjem) vprašanje nagega življenja tza naš živelj. Danes ne posnem-Ijefo dunajskih izgledov, marveč so se pridružili drugi veliki organizaciji, ki jim zopet zatira vse poti do lastnih njihovih soplemenja-..ov. Morda ni pri nas tiste nevarnosti, ki grozi Nemški Avstriji — morda ne grozi nevarnost gladu. Ali narod nima samo telesnih potreb, temveč tudi duševne. Kaj pa, če bi nam prišla nevarnost duševnega izstradanja? Duša ubita — življenje ubito. Ta nevarnost pušča liladne sedanje voditelje naših «ocijal-fiih demokratov. Ni jim do lega, da bi tudi oni sodelovali in da bi skupno s svojimi sople-inenjaki pomagali svojemu rodu preko nevar- SlcuensRo gledališče o Trstu ,>5. predava. Sezona ]9l9-?0. Nocoj uh 20. uri Skledolizniki. (Zlata skleda.) komediji* \ treh dejanjih; spisal Kudoli Strauss orevel Fr Govebar; režiser Marij Sila. — Nastopi celi ansambl. • * » CENE: Pritličje; Prve tri vrste po 5 L. Dru^e 1Uiri vrste po 4 L. Tretje štiri vrste po 3 L. Četrte Štiri vrste po 2 L. — Galerija: Sedeži po 2 L. — Stojišča v pritličju in na galeriji po 1 L. — D;aške vstopnice po 50 stot. — Lože po 20 L. — Vstopnice so v pretprodaji od 10 do IS In od 15 do 17 v vežf Narodnega doma. nosit sedaafib <č*sav> Mmto ašštšiit t — jugoslovanaldli l*rt Ti«n tem pfi je.?«*va trditev, da je že ■davno predvideva} smrt monarhije, odgovarja resnici — to vprašanje puščamo na strani. ■Ker je danes brezpomembno, da-si je s»prito njega zelo značilno, da je jfroi Czsrnia vendarle postal minister za vnanie stvari že v očigled smrti obsojene države, da le bil torej med zdravniki, ki so nesrečnici pripravljali — smrt!! A gfavar med njimi, ki so ji b'1i ob smrtni postelji v zadnjih urah, je bM glasoviti Berehtoid. — Tudi grof. seveda, Kajti, kdo je mosef brH v tisti korumpirani, do srca bo'ni državi dtoJoma*. ako Arbeiter-Zeitung-r drastične jo besedo, da je bil namreč grof Berchtoid po svojih moraličnih ne samo besfak, temveč tcd» — Junipv Je H svojega peklenskega bistva'. razvnel sveioven požar — v svesti s? seveda, da! ta požar ne bo dosegel njega. Saj je zfoe/al iz! svoje »ljubljene domovine*. Kaj je biio grom Rerchtofcl-u — jjripominja «Arbeiter Zeitun«' — na tem, da se bodo .parala človeška -teiesy in da se bodo cipirail grobovi !t Takega kova so biti ljudje, ki so rzbiTab način sinrti v »smrt obsojene države! Je-^i potem k^ko čudo, če so izbrali naj-grozneišl način? Krvniki so si mislil1!: Ce ima že ona poginiti, na} poginejo znjo in radti nje — milijoni ljudi! Saj groi Berchtoki — ne bo med njimi. Ostal je živ, aU ve nai, da ga ob vseh njegovih korakih sprtmlj-i prokletstvo imSeooov: žrtve njegove nečlovečnosti. Nevrednka ie pripomogel do nevredne smrti — sam nevredne?. Odbor za stradajoče otroke ima sefo danes, v četrtek, ob 17 v $oH na AcqueJottu. fPomenek idede otrok, ki so bflf fn so Se na Hrvatskem.) BI*. Dmittjsfci odbor za varstvo interesov preisivs^ stva iz ozomeH, z.nsedenih po lia-lijaraL, sporoča potom »voje tukajšnje podružnice naslednje: Odbor za varstvo ie predložil v zadnjih dneh ponovne prošnje vojnemu ministrstvu v -likvklaci-jr, da izve kakšno stališče 1k> zavzemajo ornemeno mi-rdstrstvo idede odškodnine vpoklicanim m izgubljene civilne obleke Ministrstvo je nazuauik), da se za sedaj ne more dovoliti nikakršna odškodnina za izgubijene civilne obleke, shranjene v iMa-di#čih. tpač «pa da je potrebno čakati na tozadevno odločitev mednarodne komisije v likvidaciji oziroma posameznih narodnih držav. Ko bo odločitev narodnih držav znana, se sporoči prizadetim strankam, pri kateri oblasti dobe odškodnino. Sloveosko gledališče. Nocoj ob 20 se uprizori prvič ^idoli Strjrussova komedija v (treh dejanjih »Skledolizniki« (®Zfata skleda«) z gg. Silo in Boie-sfavs-kim. ter gdč. Mezgečevo v glavnih uiogah. Ta komedija je *»kra satira na strankarske sirfet-ke in koritarstvo, ki vlada včasih v parlamentarnih krogih. Dejanje se vrši sicer v republiki Lu-afctaniji, pa bi se lahko vr^lo tudi drugje. Prvikrat se je uprizorila ta komedija leta 1911 na Dunaju i zelo dobrim uspehom. V Trstu se ni še nikdar jn-edstavljate, toda upaii je, da bo ugajala, kajti njena snov je zelo zanimiva in aktualna. — Vstopnice in sedeži so v predprodaji pri blagaj-ničarki v veži Nar. doma od 30 do 12 in od 15 do 17 ure. Predavanje prof. dr. Ravasinija. »Unione ope-raia deila Venezia Giulia« nas naproša, da priobčimo: Dnes ob 20 bo predaval tržaški biolog i?rof. dr. Ravasini v večji dvorani na Korzu Qa-rrbaidi 8 I. o ^11 triomio del despota«. Vstop prost. Godbeno društvo pri Sv. Jakobu ima v soboto, dne 35. t. ni. ob 20 svoj izvanredni občni zbor v društvenih prostorih tri. S. Marko št. 19 z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. .poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev odbora, 5. eventualni predlogi. Prosi se za potoo-številno udeležbo. Novi člani, kateri želijo pristopil, naj Javijo odboru. — Preds. Švalb. Mestna zastavljalnica. Danes zjutraj se bodo prodajali razni že zapadli dragoceni predmeti serije 144 od št. 1001 do št. 2200, .popoldne pa razni drugi predmeti, perilo in obleke. Nevarna isra. Alojzij Nežič star 10 let, iz piranske okolice, se je igral včeraj z diuamitno patro-no, kaleTO le naše! v nekem cestnem jarku. Radovednost ga Je silila, da bi videl učinek eksplozije. Vael je kamen in udaril žnjim po patroni. Patrona ni takoj eksplodirala, a Nežič ni izsubil poguma. Udrihaj je dalje po patroni. Naenkrat se je ta razletela iu fant ni utegnil skočiti v stran. Ranila ga je na obeh rokah in po obrazu. 2elezeu drobec se mu je za«»Cfl ▼ levo oko. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer je bil sprejet v V. oddelek, Buria k prevTniia včeraj v bližini mestne šole na Istrski cesti Marijo Perassi staro 50 let, stanu-jočo pri Sv. Mar. Ma»d. Zg. 30. Perassi se je poškodovala na desni rami. Iz Marinkovičeve lekarne so telefonirali aje. Hišni stanovalci, ki so bili v«i obupani, so se kmalu potolažili, kajti ognje.casci so bili kmalu kos požarju. , _ Tudi v dimniku hiše št. 20 v u!. S. Spiridione se vnele saje. Ognjegasci so tudi ta ogenj kmalu pogasili. " Navadno. Iz kabine Marka Petroniša na p^rniKu »Baron Edmondo Vay« k zniankala včeraj zlata ura s srebrno verižico iu Hstnica v skupni vrednosti 330 Ji>. IS »;. -t- Listnica ur«W$uhatlo^ čakoinno. Zdravo! ne. Pri- vofpht vi. muumna t u Aaii mteftkr «o» c&svnl 4*0*». «Wf m I okno, ki ntMs n* 4fc* MutKl, MM ome> nfeno okno so odnesi* rafiie «s*e. fefeflo, uorar^cev f žepne robce, da cek> ^mbe fo k> tmto popt?^. — Na kočijo Rudoifa OW je stafe pred kavarno ^Alla Sf-azfrme*, je preteklo noč neki e udarila z glavo ob svetttko, ki 3e videla sred* stropa. Svetilka 4e padia^ na mizo pred Zorko fn se razbila. Petrolej sre ie vnel in užga! otroku obleJto. Božtčeva je priskočila otroku na pomoč, toia pri tem se je vnela vudi mena obleka. Sin Ivan Te iafooi skočil po odcio. s katero je obe uc-sreinjc: tesno obva«ka 250—255 Cosirfich (Austroamericana) 4S0— 490 Dalmatia (Parobr. dr.) 290— 300 Gerolimich 1380— 1410 L!oyd 825— 845 Lussino 1425— 1475 Martinolich 370— 380 Navigazione Libera Triestina 1330— 1350 Oceania ^ . 410— 420 Premuda 560— 580 Tripcovich _ 470— 480 AsskatiraziOiii G«ier«H 16500—16750 Rimiione Adriatica 3075— 3150 Ampelea 430— 440 Cement DaJmatia 280— 290 Cement Spalato 330— 345 Čistilnica petroleju 1850— 1900 C*ofe»ca riža . 270- 280 Krka 360— 370 Trfcđh* Tramov ^ 224— 228 Tržaška tvornica olia 900— 950 Švicarski tečaji. ŽENEVA, 21. ItaKja 54.925; Berolin 20.15; Du- riaj st. 5.50, n. 4.95; Pariz 64.95; London 23.45; New York 5.625,— MALI OGLASI SREBRA denar kupuje ttrar ul. Manzom $t 17, vrata 2, priti. 4262 NOV dohod krasni!) baržuoastih in suknenih klobukov jk) najnižjih cenah. Sprejemajo se naro-čHa in popravila. Novi modni salon, Corso Gari-baldl M. 28. 4259 SPREJME se 5ev*arski delavec. Ul. Farneto 33. 42S7 SREBRN DENAR plačam po najvišjih cenah. — Salonichio, ul. Olmo 3, III. vt. 18. 4257 RADI selitve se proda pod ceno: hiša z 20 sobami 2 dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekarno, z velikim, s kostanh ob senčeni m dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 m* in kmetska ta'ša, hlev, več njrv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postajL Katarina Ličen, Ribemberk 174 pri Goric*. 4256 KROJAČ Pavel Pestotmk, nI. Gatteri 44 se priporoča sJavnemu občinstvu tz mesta in okolice. 4201 A. F ANIN, Gorica, samo «1. Carducci it. 19 prodaja na debelo in na drobno. Velika izbera mani-fakturnega biaga, perila naprvljeneg in na meter, jopce, nogavice, sukanec, bombaž in vso v to stroko spadajoči predmeti. Sprejemajo se vsakovrstna naročila v izdelavo, perila po meri Tvrtko zo družbeno prodajo (Časa di vendfta uIVAsfcri E.HIiUeli ulico Chiozza it. 7 - Telefon it. 34-92 □□ Danes, 23. oktobra t. L ob i5 se bo prodna 1 o na pohištvo, zimske obleke, najrazličnejši in najkoristnejši predmeti. □□ lipiaa prilika! — Ffiff]? vsi! strop za miši in podgane jI najzanesljivejše poizkušeno I sredstvo odpravi v najkrajšem času vse •v* • min Ena doza zadostuje za celo hišo. Cena L 2 s poštnino vred proti naprej poslanemu znesku Preprodajalci dobijo popust. | Lekarno J. MED o Mpaol. i—ii-i--" Županstvo Miren proifa vse svoje obširne po vojni po-šfcodovane usahle v kateri se nahaja že nad pol stoletja trgovina In gostilna, prenočišče 2a tujce in letovišče, z gospodarskimi poslopji m ledenico, z sadnimi in zelenjadnimi vrtovi, nevarni, travniki, pašniki ter hrastovim, bukovim in smrekovim gozdom — vse v najlepšem stanu — blizu Postojne, na državni cesti, 10 minut od kolodvora južne železnice — radi bolezni in izselitve — ceno na prodaj* Slovenec. Srb, Hrvat ima prednost pri nakupu! Naslov pod »3199« pove iz prijaznosti ins. oddelek Edinosti. IZREDNA PRILIKA! Žganja Rum . , Vermouth Maršala Konjak po . . Malinovec po.....L - prodaja L KrtŽmifflflČ. iTfl, Bi. 30.0IttR 3. L 6.-L 6.— L 4.40 L 4.40 L 8.- «t. Vzkiicna cena 30.GC9 Ur. Pismene ponudbe z varščino 3000 L se sprejemajo do 10. novembra t. L — Vsak ponudnik naj se zglasi do te dobe pri županstvu v Mirnu, kjer se mu označijo podrobni pogoji in pokažejo vsi pogozdovalni nasadi. Zupanu 1 Biran, 19. titotra 1919. Župan: URŠIČ PETER. t$ m n iu . Matur tttvmtuL 1 istim) boga* a izbe? tfolnn* nega blaga, batrt enta moikega blaga, volno rtih odej, stves tn izdelovanje vatlranffi oittj. 1*5 tJS m flLCfiA DR IH ZLATARNE = 1 □ g na veliko izbero se vdobi pri j lp) & A. ROVK v Tr iiu □ TRG GARIBALDI (BARRUiitA) 3. j prodaja na vagone po 2200 komadov Delniška družba kranjskih parnih opekaren Trnovo pošta il. Bistrica. ZLATARNICA G. PI!fO, TRST sa '3 na Ksrmi it 15 (blvla talsrnica G. IIR^OVin a K^lla) Vel'ka izbora srebruU! ta slutlh u», uh«o»«. veftllc itd. PFflFF HrannH^rsEiSri Seldel & Neumann In .Slnger4 Gast & Gasser .____. _. . ... Tvrrtkj oTt«Dovljen t. 187B FRAKCESCO BEBHAR Trst, ul. Campamle 1!) po pravita nja. Dr. FRANZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu, illca Genova M Št. 13. I nadstr (prej ulica Campanile) Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č Tmaka. - Udiranj«* brez oolefin. Plombiranja. Umetiu zobje. Kisova kiselina, razna mila, plavila, metle, in drugi predmeti se dobe pri HOLLANDIA COLOHIAL družbi z ora j. v Trsta al. Pler Lulgi da PalKiriai sto. 2 (vogal u!. Corooeo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. se dobi po konkurenčnih cenah v Trstu ulica-Commerciale št 5, pri trvrdk! J. Pipan & C.o UNETtil ZOBJE t in brez čel usti, zlate krone in tudi obrobki ViUEM TUSCHER^SVSl^l jI^ST, ul 30. oktobra (ex Cascr.nai U, n Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. ZOBOZDRAVNIK D". MRAČEK TRST Corso 24f I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Hrcznoiestno \iimi za i\mh\m]i la umstnl n)\i JADRANSKA BANKA Deln glav. K 30,m9W, Rezerve K Centrali: T^ir mm m itoaU s - fii L MH Podružnice: Dubrovnik. Dunaj,