OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 22 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Delo Sveta za šolstvo v 1957. letu (Poročilo za sejo ljudskega odbora) V pristojnost Svetu za šolstvo je tudi v preteklem poslovnem letu 6Pudula načelna problematika in Usmerjanje dela na vseh vrstah šol, °troških vrtcev, posebnih vzgojnih Ustanov in dijaških domov v okraju. Svet je reševal vzgojne in učne Probleme vseh svojih ustanov, skr-Pel za zdravstveni napredek in telesno vzgojo vse učeče se mladine, *a predvojaško vzgojo v šolah, delavskih centrih in odredih predvo-ja.ške vzgoje, kot tudi materialni uvig našega šolstva. Svet je skrbel tudi za strokovni in idejno politični uvig učnega in vzgojnega kadra in Je prirejal v tu namen razne tečaje, trav tako pa je Svet občinskim svetom za šolstvo dajal, kjer koli se je Pokazala potreba, ustrezno pomoč in Uuvodila. V preteklem poslovnem j_etu se je Svet še posebej posvetil družbenemu upravljanju na šolah in vzgojnih domovih in pripravil vse potrebno za nove volitve v šolske odbore. Po priključitvi kočevskega okraja so je delokrog Sveta še razširil, austuv Sveta pa je bil nekoliko spremenjen. Z novimi volitvami v ljudje odbore je bil 8. novembra imenovan Svet v sedanjem sestavu, ^vet za Šolstvo šteje 13 članov, od katerih je II moških in 2 ženski. Svet ima sledeče stalne komisije: 1. Personalna komisija ima poleg Predsednika še 3 člane; 2. Komisija za gradbena in go-sPodurska vprašanju šteje 5 članov; 3. Komisija za splošno-izobraže-u'no šolstvo ima 11 članov; „ 4- Komisija za strokovno šolstvo * h člani; . 3. Komisija za predvojaško vzgo-J0 * H člani; i . (*• Komisija za vzgojne domove, 1 je skupen organ Sveta za Social-varstvo in Sveta za šolstvo, ima kupno II članov. Komisije vodijo članf Sveta in i sestavljene iz različnih zastopni-(.',v raznih strokovnih društev, fužbenih organizacij in posamez-l' 1 strokovnjakov s področja dela _ ****** je. Komisije so obravnavali^ Pecifično problematiko s svojih V°(lročij in jo predlagale Svetu, ki o njih sklepal in odločal. ^ "yet je imel v letu 1957 10 sej, uojisije pa skupno 26 sej. v 'vet se je v preteklem letu pred-posvečal šolski reformi onvez-šolstvu, za katero so bile že ^'dune ustrezne teze in principiel-I) n?v°dila. Kot prvo osnovo smo v š«| 0 ,'.nal* ustanovili hospitacijske kvTi. *j°r smo poskrbeli za čimbolj. ,'lutni učiteljski kader. Po teli V/,1' k* naj !>■ bile kolikor toliko r0j.rne< hospitirajo učitelji s poditi Jn ebčine ali celo več občin Učit /1'^kušajo metode nastopajočih Ltu° l°v. Vse le šole so v preteklem nadaljevale s svojim delom, po- sebno pa so z uspehom delovale hospitacijske šole: Vič, Dobrepolje, Polje, Kočevje, Ledina in Vadnica pri učiteljišču. V smislu šolske reforme smo že združevali na podeželju osnovne šole in gimnazije v enoten tip obveznega osemletnega šolstva. Največji problem, ki ga je skušal reševati Svet za šolstvo, jo bil pomanjkanje šolskih prostorov v mestih in industrijskih centrih, zato je bilo največ govora o novogradnji osnovnih in osemletnih šol. V zvezi z gradnjo novih šolskili poslopij smo opozorili Svet za, šolstvo LRS, da hi bilo ustrezno izdelati normative in standardne programe za gradnjo šolskili prostorov, ki bi se lahko uporabljali, kjerkoli bi bilo potrebno, seveda zn različne kapacitete. Nova šolska poslopja so bila namreč grajena včasih na neprimernih mestih, ki ne ustrezajo niti šolskim in zdravstvenim razmeram, niti oddaljenosti učencev od šole (Brezovica. Ožbold). Pri lokaciji šole česlo odločajo spori med vaščani in drugi lokalni Cin i tel j i in ne zahteva sodobne moderne šole. Nekateri člani so obiskali občinske sveto za šolstvo in so na vsaki izmed sej podali poročilo o teh obiskih. Nekaj članov je poročalo, da so občinski Sveti za šolstvo v nekaterih občinah še šibki in premalo avtoritativni in da se včasih ne upošteva njihovih sklepov o šolskili vprašanjih, to pa zaradi tega, ker se nekateri sveti docela ne zavedajo svojih pravic. Zato je bil Svet mnenja, da naj bi Pedagoški center organiziral od časa do časa tudi seminarje zn predsednike občinskih svetov za šolstvo. Svet za šolstvo je imel v začetku letošnjega leta mnogo skrbi kako spraviti vse ljubljanske učence v dveh izmenah v šolske prostore, da hi se izognili pouku v treh izmenah. V letošnjem šolskem letu je bil namreč naval učencev iz osnovnih Šol v prvi razred gimnazije zelo močan. Samo na področju mesta Liublinne je bilo v letošnjem letu vpisanih v prvi razred gimnazije za 26 oddelkov več učencev kot v preteklem Šolskem letu, ko je bilo skupno število učencev v prvem razredu gimnazije 2073. Število učencev se je v letošnjem letu v' prvem razredu ljubljanskih gimnazij zvišalo za 1010, t. j. za eno popolno gimnazijo. Razen navedene problematike je Svet na vsaki od svojih sej reševal še tekoče in personalne zadeve. Med tekočimi zadevami so bila predvsem imenovanja novih šolskih in upravnih odborov domov, potrjevanje pravil raznih šol, izmenjava članov upravnih in šolskih odborov, disciplinski prestopki učnega in vzgojnega osebja, pritožbe proti izključitvam dijakov, reševanja raz- nih prošenj itd. Ustanovili smo odsek mojstrov apneničaricv pri Gradbeni srednji šoli in Apncničarsko vajensko šolo pri Vajenski šoli. Okrajnemu ljudskemu odboru smo predlagali ustanovitev Hotelske in Poslovodske šole, z občinami smo' uredili vse potrebno za ustanovitev osemletke na Črnučah in na Rakeku. Ukinjena je bila Tesarska mojstrska šola in Dom vajencev čevljarske stroke. Pri personalnih zadevah je Svet obravnavaj in reševal imenovanju in premestitve učnega osebja, predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru imenovanje direktorjev in upraviteljev šol, ki spadajo v pristojnost okraju, dovoljeval izredne in študijske dopuste nad 14 dni in obravnaval prošnje za znižanje učne obveznosti. Urejene so bile dopolnilne plače administrativnega osebja na šolali ia dodatek za strokovnost na nekaterih šolah, in sicer vajenskih, priznani pa so bili tudi strokovni izpiti 72 strokovnjakom, ki so prišli iz nekaterih drugih služb v prosvetno stroko. V letu 1957 so se vršile premestitve učnih moči na okrajnih ustanovah direktno v dogovoru s prizadetimi okraji. Po dokončnem soglasju okrajev je bil potreben še pristanek Sveta za šolstvo LRS. V skoraj vseh primerih je bilo potrebno priskrbeti zamenjavo, katere pa Ljubljana ni zmogla, ker tz Ljubljane prosi le malokateri prosvetni uslužbenec. Zato je večino zamenjav za učne moči, ki so bile premeščene v naš okraj, priskrbel republiški Svet zn šolstvo. Tako so potekule premestitve na popolnih gimnazijah, srednjih in nižjih strokovnih šolah ter posebnih vzgojnih zavodih. Mesto za strokovnjake na srednjih strokovnih šolali smo razpisali v dnevnem časopisju. Odziv na te razpise je bil zelo skromen, tako da potrebe po strokovnem kadru še vedno niso krite. Vse prošnje za premestitev na okrajnih ustanovah je reševala personalna komisija pri našem Svetu. Premestitve na občinskih ustanb-vnh so se izvedle po medsebojnem sporazumu med občinami in . naknadnem pristanku okrajev. Republiški Svet pri teh premestitvah ni dajal soglasja. Novince za občinske ustanove, t. j. osnovne šole, nižje gimnazije, otroške vrtce in vzgojne domove je razdeljeval Svet za Šolstvo LRS. Toda to število jp bilo letos zelo majhno, ker so občine lahko same nameščale svoje štipendirance. Ker se v vseh primerili občine niso strinjale s tem, da bi izgubile učno moč, ki jo prosila za drugo službeno mesto zato, ker je imela res tehtne razloge, je Svet za šolstvo LRS v nekaterih primerili iz- jemoma dovolil, da je prosilec odpovedal službo na starem službenem mestu in da je dal soglasje za namestitev na novo službeno mesto v našem okraju. V vseh primerih je naš Svet soglašal s premestitvami, ki so bilo predlagane od občin. V nobenem primeru niso bile z naše strani kršene pristojnosti občinskih ljudskih odborov. Po končanih premestitvah v začetku šolskega leta so bila mesta na okrajnih ustanovah (razen mest strokovnjakov) dobro zasedena. Na občinskih ustnnovnh pa je bilo stanje precej slabo, tako da nekatere nižje gimnazije niso mogle pričeti z rednim poukom. To stanje nas je napotilo, da smo v dnevnem časopisju pozvali maturante gimnazij, naj bi se priglasili za honorarno zaposlitev na teh šolah. Tako smo dobili kakih 8 začasnih učnih moči in je danes na nižjih gimnazijah nezasedenih še 11 mest. Za dvig strokovnega kadra smo v preteklem poslovnem letu prirejali sami ali skupno s Pedagoškim centrom LRS oz. Zavodom za proučevanje šolstva LRS razne tečaje. Tečajev prosvetnih" delavcev in seminarjev je bilo 42, organizirali pa so jih občinski ljudski odbori (3), okrajno Tajništvo za šolstvo (10), Pedagoški center (17) in Zavod za proučevanje šolstva LRS (22). Vsi tečaji so trajali 329 dni in so imeli 495 udeležencev, od tega 139 profesorjev in 356 učiteljev in vzgojiteljev. Okrajni Svet za šolstvo skrbi neposredno za naslednje okrajne šolske ustanove: t. za Učiteljišče in Srednjo vzgojiteljsko šolo s 691 dijaki, 2. za 14 popolnih gimnazij z 10.270 dijaki, 3. za 8 srednjih strokovnih šol, 3 mojstrske šole in Administrativno šolo" s 4127 dijaki, 4. za 35 nižjih strokovnih šol s 5520 dijaki. 5. za 7 posebnih vzgojnih usta--nov s 683 gojenci, 6. za Nižjo gimnazijo za otroke padlih borcev s 55 dijaki. Skupno število okrajnih dolskih ustanov je 65. Vse druge vzgojne ustanove pripadajo občinam, in teh je: t. 28 otroških vrtcev s 2241 otroki, 2. 209 osnovnih šol z 29.584 učenci, 3. 27 nižjih gimnazij s 5571 dijaki. 4. 2 nepopolni osemletki (Rakek, Črnuče) s 156 učenci, 5. 37 internatov s 4594 gojenci. t. Otroški vrtci V okraju je 51 otroških vrtcev, in to 16 vrtcev s prehrano in 15 vrtcev brez prehrane. V t2 vrtcih so poleg predšolskih oddelkov tudi oddelki za šolarje od 7, do 14. leta, eden je samo za šolarje, eden pa je kombiniran z jnslimi. Kapaciteta vseh vrtcev znaša 1785 mest, ki pa je močno prekoračena, saj jv v vseh vrtcih zajetih 2297 otrok, 1605 predšolskih in 692 šolskih otrok. Tako so vrtci zaradi nujnih sprejemov do skrajnosti prenapolnjeni, saj pride sedaj na otro* ka le 1,7 m1 prostora," predpis pa jo 2,5 m*. Prekoračena kapaciteta je predvsem v Ljubljani, posebno še | v občini Center in Bežigrad. Vrtci i niso mogli ugoditi vsem prošnjam staršev in je bilo zaradi pomanj-' kanja prostora odklonjenih v občini Center preko 250 otrok zaposlenih mater. V mestnih vrtcih ne morejo sprejeti otrok nezaposlenih mater, ■ če ni utemeljenega razloga, kot so zelo slabe stanovanjske razmere, bolezen v družini itd. Leta 1957 ni bil na področju okraja Ljubljana otvorjen noben nov otroški vrtec, le dva vrtca (Kamnik in Litija) sta dobila po en nov oddelek. Tako imamo v vrtcih zajetih le 5,6 °/o predšolskih otrok, medtem ko je v okvir republike zajetih 6,4 °/o predšolskih otrok. Hitrejša razširitev omrežja vrtcev bi bila nujna predvsem v Ljubljani in v večjih delavskih središčih, kot so Litija, Kočevje, Kamnik, kjer postaja že prav pereč problem za matere, kaj bo z njihovimi otroki v času njene zaposlitve. Pa tudi matere, ki niso zaposlene, zelo težijo za tem. da bi njihovi otroci vsaj eno ali dve leti pred vstopom v šolo posečali otroški vrtec, saj je vzgojno delo v zadnjih letih znatno napredovalo. Vrtci so nameščeni še v dokaj dobrih prostorih, kar velja zlasti za mesto, slabše je v nekaterih zunanjih'občinah (Velike Lašče, Med^ vode, Polje). Tudi z opremo, vzgojnimi sredstvi in telovadnimi napravami so mestni vrtci mnogo na boljšem kot zunanji. Nekateri zunanji vrtci brez prehrane so še vedno finančno samostojni zavodi, ki ne prejemajo od občine drugih dotacij kot le osebne izdatke za vzgojno osebje. Razumljivo je, da se ti vrtci ne morejo uspešno razvijati in bi bilo nujno, da postanejo proračunske ustanove, saj tudi nimajo nobene osnove, da bi bili finančno samostojni zavodi. Razen gripe, ki je razsajala v jeseni, niso imeli vrtci večjih otroških epidemij, čeravno”so vrtci zelo natrpani. V vrtcih dela sedaj 119 vzgojiteljic, ki so strokovno kvalificirane, in le 25 honoriranih vzgojiteljic, ki nimajo strokovne izobrazbe. Tako se vsako leto dviga število vzgojnega osebja s strokovno izobrazbo. To osebje je pretežno mlado, zato ie še tembolj potrebna skrb za njihovo izpopolnjevanje in poglobitev v pedagoško delo. V ta namen smo v letu 1957 skupno z Društvom vzgojiteljev okraja Ljubljana organizirali vsakomesečne vzorne nastope z • diskusijami in predavanji z vseh vzgojnih področij. Nadalje sc je vodil daljši seminar zn jezikovno vzgojo, ki se ga je udeležilo 50 vzgojiteljic, in seminar zn glas-beno-ritmično vzgojo. 12 vzgojiteljic pa se je udeležilo 10-dnevnega po-globitvencgn seminarja, ki ga je organiziral Pedagoški center. Vzgojiteljice so se tudi same precej poglabljale v delo in so uvedle v vrtce neke novosti, zlasti na področju likovne vzgoje, kar je bilo opaziti tudi no razstavah vrtcev ob zaključku šolskega leta. • Vrtci so se bolj kot katerakoli druga prosvetna ustanova vrasli v družbo. Zato sc je tudi družbeno ' upravljanje v vrtcih v teli letih dobro utrdilo, posebno v vrtcih, ki so samostojne ustanove. Slabše je v vrtcih, ki so priključeni osnovnim šolam in imajo skupen šolski odbor. Tom rešujejo, predvsem šolske probleme, vrtci pa pridejo zadnji na vrsto. 2. Obvezno šolstvo Obvezno šolstvo zajema mladino, ki obiskuje osnovne šole vseh stopenj in nižje gimnazije. Vseh osnovnih šol v ljubljanskem okraju je bilo lansko leto 165, letos je bila odprta še ena osnovna šola, iz bivšega kočevskega okraja pa je prišlo v pristojnost Sveta za šolstvo še 46 osnovnih šol, tako da je sedaj v celotnem okraju 210 osnovnih šol z 959 oddelki, v katerih je vpisanih 29.584 učencev. Nižjih gimnazij je bilo v bivšem ljubljanskem okraju 22. S priključitvijo kočevskega okraja pa smo jih dobili še 5, tako da imamo danes skupno 27 nižjih gimnazij. Te imnazijc imajo skupno 191 oddel-ov in 5571 učencev. Na dveh na novo ustanovljenih osemletkah (Rakek, Črnuče), ki sta še nepopolni, je v 6 oddelkih 146 učencev. V nižjih razredih popolnih gimnazij sc šola v 258 oddelkih 7897 dijakov. Skupno število šoloobvezne mladine je torej v našem okraju 42.916, in to 21.797 dečkov in 21.119 deklic. Največje .število šoloobvezne mladine izkazuje občina Center, in to 7114, najmanjše pa občina Dobrepolje, kjer je 416 šoloobveznih otrok. V smislu bodoče šolske reforme je po navodilih republiškega Sveta zn šolstvo v našem okraju večina nižjih gimnazij že združena z osnovnimi šolami. Od 27 nižjih gimnazij jih samo 7 ni združenih z osnovno šolo, in to predvsem v krajih, kjer sta predvideni 2 osemletki (Litija, Vrhnika, Domžale). Zaradi odpora lokalnih faktorjev, predvsem pa zaradi personalnih sprememb, ki bi morale nastati ob združitvi, še ni prišlo do združitve obeh šol v Mengšu, Cerknici, Stardm trgu in Ribnici. Svet za šolstvo je tudi izdelal mrežo bodočih osemletnih šol na našem podeželju. Poleg dosedanjih gimnazij bi se v Iiodoče lahko razvile osemletke iz dosedanjih osnovnih šol še v 11 krajih, in to že v prihodnjih dveh letih. Ti kraji bi bili: Grahovo, Šmartno pri Litiji, Smlednik (skupno z Vzgajnliščein), Homec, Šmartno v Tuhinjski dolini. Višnja gora, Podtabor, Stara cerkev, Dobrova in Horjul. Seveda bi morali občinski ljudski odbori v nekaterih od teh krajev z minimalnimi sredstvi adaptirati sedanje šolske prostore ali prezidati kak del k dosedanjemu šolskemu poslopju. Tako hi lahko v šolskem letu 1959/60 imeli na podeželju skupno že 42 osemletnih obveznih šol. Z ustreznimi novogradnjami bi po letu 1960 lahko pridobili 5 do 7 osemletk. Drugačen pa je položaj v sami Ljubljani, kjer nam v nekaterih občinah grozi uvedba tretje izmene pouka. Sicer bo Svet skušal napraviti vse, da do tretje izmene ne bo prišlo, toda letošnje leto se bo v prvi razred osnovne šole vpisalo okoli 5400 novih otrok, medtem ko bo gimnazije zapustilo le okoli 800 dijakov. Pri takem naraščanju števila otrok in pri tako občutnem pomanjkanju šolskih prostorov bo situacija za ustvarjanje osemletk še bolj komplicirana. Po temeljitem premisleku in dogovorno z občinskimi sveti zn šolstvo pa bomo morali tudi v ljubljanskem okraju končno preiti na obvezno osemletno šolanje v enotnih osemletnih šolah. Ker bodo v bodočih dveh letih dograjene v Ljubljani še štiri šole, bodo razmere nekoliko izboljšane, poiskati pa nameravamo še druge šolske prostore, ki bi vsaj začasno dovoljevali, da se izognemo tretji izmeni. ■ Občutno pomanjkanje šolskih prostorov je zlasti v večjih krajih, kot so: Litija, Šmartno pri Liliji, Sostro, Moravče, Vrhnika, Preska, Dolenja vas pri Ribnici, Fara vas, Stara cerkev, Novi kot, Stari trg ob Kolpi. Velike Lašče, Ribnica, Gregor, Velike Poljane, Češnjice, Kamnik, Gabrovko, Šmartno v Tuhinjski dolini, Logatec, Borovnica, Mengeš, Šmartno pod Šmarno goro, Polhov Gradec, Horjul, Brdo, Cerknica itd. Pouk je večinoma v dveh izmenah, v Cerknici, na Vrhniki in Šmartnem pri Litija pa celo v treh. Prostori osnovnih šol služijo tudi nižjim gimnazijam in nižjim strokovnim šolam. Tako je 15 nižjih gimnazij gost v osnovnih šolah in morajo zato tudi 5. in 4. razredi osnovnih šol imeti pouk popoldne ter morajo zaradi oddaljenosti učencev pozimi celo skrajšati redni pouk. V sami Ljubljani pa je velika večina šolskega prostora zasedena ves dan, delno pa še zvečer z raznimi tečaji. Učenci nižjih razredov popolnih gimnazi j morajo gostovati v dveh primerih (Bežigrad, Poljane) v osnovni šoli. Tako so v večini šol prostori maksimalno izkoriščeni, kar velja posebno zn šole v Ljubljani, ki so izkoristile za pouk celo kabinete in zbornice (Vič, 111. in Vlil. gimnazija) in prav tako nižja gimnazija na Vrhniki. Pri pregledu šolskih zgradb je ugotovljeno, da je popolnoma neprimernih 28. v slabem stanju pa 29 poslopij. Deloma so to stare možna rije ali župnišča (Češnjice, Rob, Rakitna, Banja Loka, Tunjice, Brdo) ali celo v bivših gostilniških prostorih (Dolenja vas pri Ribnici, Pijava gorico, Rovte). V stari razpadajoči kmečki hiši jo pouk v Vini olu. Stangi, Cajnarjih. V zadružnih domovih in privatnih stavbah so še šole v Lazah. Predgradu, Starem logu, Boravču. Zadobrovi, Fari (delno), na Brdu (delno), v Logatcu, Polhovem Gradcu (v gradu), Grča-rcvcu, Pokojišču itd. Iz tega je razvidno, da je prvi problem ob prehodu v reformirano šolstvo vprašanje materialnega značaja. Najbolj kričeči primeri so v Ljubljani, vzporedno pa v zgoraj omenjenih krajih našega podeželja. Ker je po novem učnem načrtu uveden v osnovne šole tehnični pouk, so pričeli v raznih občinah še s tečaji, v katerih se izpopolnjuje učno osebje tudi v tem pogledu (Kočevje. Velike Lašče, Dobrepolje, Borovnica. Dobrava, Cerknica. Logatec). V zvezi s sestavo podrobnih učnih načrtov so bili po vseli občinah posebni seminarji, ki so jih vodili prosvetni inšpektorji. Po večjih šolah in v Ljubljani pa so te načrte sestavljali razredni kolektivi. Osnutek novega načrta za 4. razred osnovne šole preizkušajo posebne eksperimentalne šole. katere so: Fran Levstik v Ljubljani,__ Zgornja Šiška, Polje, Presko in Sodražica. Za strokovno izpopolnjevanje učnega kadra, ki poučuje na gimnazijah, skrbi okrajni odbor Združenja učiteljev in profesorjev, ki je organiziral poleg že obstoječih 15 strokovnih aktivov še dva aktiva za likovno vzgojo in pred vojaško vzgojo. Ti aktivi so v veliki meri že dosegli postavljene naloge. Delo aktivov v Ljubljani je že tradicionalno, zato je glavni problem, kako bi se ti aktivi še bolj razširili na podeželje. To nalogo nekateri aktivi Z Vidnejšim uspehom že dosegajo, vendar bi bila potrebna še večja materialna podpora, do bi ta namen dosegli v celoti. Na vseli osnovnih šolah poučuj® skupno 970 učiteljev, od teh je kv«-lificiranih 692, pripravnikov '233. ostalih 45 je honorarcev, med ka; terimi je dosti upokojencev, zlasti v Ljubljani. Vse nižje gimnazije imajo 2#i ličnih moči. Med temi je honorira-n ih in tokih, ki dopolnjujejo učn0! obveznost, 55. Od vseh rednih učna' moči je 141 kvalificiranih (prof®-sorji, predmetni učitelji, s priprav ni ki vred), ostali so učitelji, stro-j kovni učitelji in nekaj upokojence*-] Učno osebje je zaradi različni kvalifikacije nehomogeno, pa tu o’ | kvalificirane učne moči poučuje)0 predmete, za katere niso usposoh' ljene. V celoti je učni kadar pr®' malo pripravljen za temeljitejša vzgojno delo z mladino, ki prehaja v leta odraščanja. Upravitelji osnovnih šol so pr®', obremenjeni z administrativnim d®'i lom, posebno pri izvajanju šolskega] proračuna in poslovanja z bank0; Mnogi pa niso dorasli odgovori'1 nalogi, biti ‘pedagoški vodje svoja šole. V zvezi z reformo šole je velik® vprašanje materialnih pogojev, k' so se sicer od lanskega leta izbolj" šali, toda še ne zadostujejo. Če p°' gledamo proračunske postavke funkcionalne izdatke, t. j. za knji*' niče, učila, zdravstvene in fizkul' turne potrebe, kakor tudi zn m»’ terial tehničnega pouka, vidimo, d> izkazujejo proračuni šol za funk' cionalne izdatke komaj 7.1% v pr1' meri s 5°/o v lanskem letu. Tak® pridejo funkcionalni izdatki p°' vprečno letno na enega učen®11' osnovne šole 890 din (lansko le*®( 259 din), na enega učenca nižje g'"1] nazije pa 916 din (lansko leto 2n dinarjev). V ta namen je bilo i*t danili na vseh osnovnih šolah \ okraju 25,530.000 din. na nižjih ginjl iluzijah pa 5,061.000 din. Funkcionaj ni izdatki se gibljejo na osnovi"1!: šolah v posameznih občinah m®,' 304din (Cerknica) in 2420din (V"I na bnega učenca. Te velike razlik? bi v bodoče ne smele več obstajati' Po šolah izpolnjujejo higiena]^ predpise, ki so bili izdani lunsk® leto ob izbruhu nalezljivih bole?-!’; (poliomielitis). Po nekaterih zavod' so razne higienske ukrepe za snagi zboljšali in se upravljali po n?'! svetih zdravstvene službe, ki 5°,) večkrat obišče. Zelo pa so se učef<1 okrepili v mlečnih kuhinjah, ki letos razširjene po vseh občinah .1 okraju. Najboljša je organizacij mlečnih kuhinj v Ljubljani, kJf] dobivajo učenci močno knloriČ11/' hrano, medtem ko je na deželi *j:| radi manjših prispevkov hrano b6'] skromna, toda tečno pripravijcj!|] Občutno pa je pomanjkanje jed' nic in prostorov za mlečne kuhinF V Kočevju mora 600 učencev užiti hrano na šolskem hodnik” prav tako tudi v Preserju, Hori" ( Gornjem Logatcu, Rovtah itd. P®j tako nimajo nekatere šole in obči® primernih skladišč za hrano. ( Roditeljski sestanki so postali , tradicija. Starši se jih zelo r, v nižjih gimnazijah pa 73%. V prvem polletju letošnjega šolskega leta je na osnovnih šolah skupno izdelalo 24.9V učencev, t. j. 84,8°/o, ni pa jih izdelalo 4347, t. 'i. 15.2%. Povprečni uspeh v osnovnih šolah je bil 83.7%. Najboljši učni uspeh v okraju imtijo nekatere ljubljanske občine, in to Center 94,4%, Šiška 92.5%. Moste 92,4% in Beži- rad 89%. Najslabši uspeh pa iz-aznjejo občine Dobrepolje 73,6%, Moravče, 77% in Litija 77,6%. Sistem obveznega šolstva izpopolnjujejo še nižje gimnazije kot samostojni zavodi in popolne gimnazije, ki vključujejo v obvezno šolstvo učence od t. do 4. razreda. Tako je celotno število učencev, ki obiskujejo nižje gimnazije in prve štiri razrede popolnih gimnazij, 13.629, od katerih je 1124 ponavljavcev. Na vseh teh šolah je z uspehom izdelalo v prvem polletju letošnjega Šolskega leta 8131 učencev, , t. j. 59,66%. negativno je bilo ocenjenih 5423 učencev, t. j. 39.81 %, neocenjenih pa je bilo 73 učencev ali 0,530/,. Zanimivo je, da je v nižjih razredih popolnih gimnazij učni uspeli samo zn 1.42*/« boljši kot nn samostojnih nižjih gimnazijah, kar pomeni, da so današnje nižje gimnazije enakovredne z nižjimi razredi popolnih gimnazij. Najvišji učni uspeli izkazujejo nižji razredi klasične gimnazije (76,7%), najnižji pa gimnazija v Kočevju (49,22.%) in v Kamniku (46,73%). Od samostojnih nižjih Rininnzij ima najboljši uspeh nižja gimnazija v Polhovem Gradcu (81,7%), nojslabšegn pa nižja gimnazija v Ribnici (47,1 */o). Nad povprečjem, ki je 58,83o/e, sc vrsti U zavodov (Vrhnika, Gabrovka, ^8ra vas, Stari trg, Preska, Komcn-na, Nova vas, Brdo, Sodražica, Polje ‘n Smlednik), pod povprečjem pa Je 16 zavodov. Seveda pa učni uspeh v % ni vselej realno izražen, ker je odvisen od vrste činiteljev, ki vplivajo na njegovo izoblikovanje. Predvsem so kriteriji ocenjevanja in zahtevnosti zelo različni, pri čemer lahko izvzamemo objektivne pogoje, v katerih živijo naši učenci (teren: ska oddaljenost, zaposlenost doma, različni odnosi staršev do izobraževanja njihovih otrok itd.). Šolski obisk je na vseh šolah 95%, kar je zadovoljivo in kaže, da so starši povsod močno zainteresirani, da bi otroci redno hodili v šolo in seveda v njej tudi napredovali. V preteklem letu je bila zgrajena nova šolska zgradba v Ljubljani na Poljanah, v Polju in na Brezovici. Nova šola pa je bila odprta v Predgrndu. ker je prejšnji okoliš Stari trg ob Kolpi bil razdeljen na dva okraja, na Novo mesto in Ljubljano, ter nova šola na Vimolu; prav tako tudi že opuščena šola un Spodnji Slivnici. Še vedno pa je težak problem pomanjkanja učnega kadra, številne obolelosti učiteljstva zaradi preobremenitve. posebno nn težjih službenih mestih in oddaljenejših vaseh. Precej pa je tudi učiteljev, ki so doslužili in bi radi vstopili v pokoj, prisiljeni pa so služiti, ker se nimajo kam umakniti z naturalnih stanovanj. 3. Popolne gimnazije Poleg 11 ljubljanskih gimnazij so v okraju še popolne gimnazije v Kamniku, Stični in Kočevju. Istovrstni šoli sta tudi Učiteljišče in Srednja vzgojiteljska šola. V .šolskem letu 1957/58 se je vpisalo na popolne gimnazije skupno število moških 5091 in 5179 žensk, skupno torej 10.270 dijakov, od tega v nižje razrede 5974 moških in 3925 žensk, skupno 7872. Učiteljišče in Srednja vzgojiteljska šola ima skupno število dijakov 691, od teh pa 126 moških in 565 žensk. V letu 1957 sta opravila maturo na popolnih gimnazijah 602 dijaka, na Učiteljišču in na Srednji vzgojiteljski šoli pa je diplomiralo 122 dijakov. Osnovni problem ie prav tako, kot v vseh ostalih šolah v Ljubljani, pomanjkanje prostorov in zaradi tega prenatrpanost učilnic, pomanjkanje stranskih prostorov in podobno. V mnogih gimnazijskih stavbah v Ljubljani so druge ustanove (n. pr. v zgradbi V. gimnazije Akndemiin npodabliniočih umetnosti s približno 60 slušatelji, v zgradbi 1. gimnazije ie Prirodopisno-matemntično-filozofskn fakulteta. Tehniška fakulteta in VPŠ itd.). Zaradi velikega Števila učencev je nouk na vseh ljubljanskih popolnih gimnazijah, vštevši Kamnik, v dveh izmenah, samo gimnaziji v Stični in Kočevju imata le dopoladnski pouk. Učni uspehi na gimnazijah so kljub pomniljknnju učbenikov zadovoljivi. Ob zaključku prvega polletja šolskega leta 1957/58 je bilo v višjih razredih popolnih gimnazij v 85 oddelkih 1144 moških in 1254 žensk, skupno torej 2398 dijakov, od katerih je 90 ponnvlinlcev ali 3,75%. 7. uspehom je izdelalo prvo polletje 1580 dijakov ali 65.89%, ni jih izdelalo 793 ali 33,07%, neocenjenih pa' je bilo 25 učencev ali 1,04%. Najboljši uspeli v % izkazuje klasična gimnazija 89,87%., nnjslnhši pa Vlil. gimnazija v Ljubljani, v kateri je izdelalo le 54.05% dijakov. Nad povprečjem, ki je 65,89%. je 5 gimnazij, pod povprečjem pa 9. V istem obdobju je izdelalo na učiteljišču in srednji vzgojiteljski šoli z uspehom 534 dijakov, to je 77,28%, ni jili izdelalo 154 ah 22,28%, trije dijaki pa niso bili ocenjeni (0,44%). V višjih razredih gimnazij je občutno pomanjkanje učbenikov (za zgodovino, fiziko, kemijo, filozofijo, slovenščino itd.), kar sili učne moči in dijake v suhoparno podajanje snovi in v učenje na pamet. Predvsem manjka slovstvena literarna zgodovina in literarna teorija; literarna teorija je že dve leti v tisku pri Mladinski knjigi. Slo-venske'čitanke so v zakasnitvi, izšle bodo prav tako pri Mladinski knjigi. Angleška vadnica ža V. in VI. razr. izide pri Mladinski knjigi v najkrajšem času, za Vil. in VIII. razred pa verjetno proti koncu leta. Francoske čitanke za V., VI. in VII. razred izidejo po izjavi Državne založbe Slovenije morda že v februarju. Nemško vadnieo zn VI. razred pripravlja prof. Dora Vodnik. Zgodovinske knjige bodo začeli izdajati sistematično in to že v letošnjem letu za V. in VI. razred pri Mladinski knjigi. Najbolj kritična ie potreba po zemljepisnih učbenikih. Obči zemljepis za V. razred bo verjetno izšel v šolskem letu 1958/59; za VI. in VII. razred mora avtor predložiti rokopis Svetu zn šolstvo LRS do meseca maren. Zemljepis za VIII. razred je v odobritvi in gre v tisk še tu mesec. Tudi logika, opisno geometrijo in fizika ITT. del so v tisku. Geologija je na Svetu zn šolstvo LRS v odobritvi. kemija za VI. razred pa ie v rokopisu in pregledu. Matematične knjige so v ponatisu. Monika tudi botanika za V. razred, toda zn ta učbenik avtorja še nista oddalo rokopisa. Inšpekcija na gimnazijah je bila tudi v letu 1937 nezadostna, saj se ie Svetu 3:n šolstvo šele; proti koncu leta posrečilo pridobiti inšpektorja za nižje gimnazije, kakor tudi inšpektorja zn popolne gimnazije. Izhod za silo so bili pomožni inšpek-torji-profesorji ljubljanskih gimnazij in ostalih šol. Ti pa morajo zarodi svoje učne obveznosti le enkrat tedci*sko inšpicirati druge šole, poleg tega pa ne gledajo šole kompleksno. temveč samo s stališča svoje ožje stroke. Družbeno upravljanje tudi na popolnih gimnazijah lepo uspeva, saj so šolski odbori že temeljito posegli v šolsko problematiko. Mnogo koristijo poznavanju šolskega delne skupne seje šolskega odbora in uči-" tel iškega zbora, udeležba članov šolskega odbora pri roditeljskih sestankih. šolskih in razrednih skupnostih. Tudi predstavniki diinštva v šolskih odborih pozitivno učinkujejo pri delovanju šole. Prav iste cilje imajo šolske in razredne skupnosti. kier diiaki kritično ocenjuje io delo celotne šole kakor tudi delo posameznih profesorjev ter predmetnih učiteljev. Pri vsem tem delu ima seveda veliko zaslug tudi LMS. ki je na vseh gimnazijah. Mladinska organizacija na šolali skrbi za izvenšolsko udejstvovaifje mladine, organizira zdravo zabavo mladine* ter skrbi za ideološko vzgojo svojih članov. 4. Srednje strokovne Šole Na ozemlju ljubljanskega okraja je 9 srednjih strokovnih šol in 3 mojstrske šole. Razen Tehniške srednje šole, ki je v Domžalah, so vse srednje strokovne in mojstrske šole v Ljubljani. Tudi v letu 1957 so se srednje strokovne šole borile z vrsto težav, med katerimi je treba omeniti predvsem naslednje: Število dijakov na srednjih strokovnih in mojstrskih šolah neprestano narašča. V šol. letu 1956/57 je bilo na teh šolah 3807 dijakov v 138 oddelkih in 87 učilnicah, v šolskem letu 1957/58 pa je število dijakov 4137 v 153 oddelkih in 96 učilnicah. Ker se število učilnic v srednjih strokovnih šolali ni povečalo, gostujejo nekateri oddelki v drugih šolali. Vse učilnice so zasedene dopoldne in popoldne, kar negativno voliva na kvaliteto strokovnega pouka. Tudi glede delavnic, kabinetov in zbirk sc položaj ni bistveno izboljšal. Iz sredstev UNESCA in Izvršnega sveta LRS urejajo nove laboratorije za kemijski odsek TSS, na ostalih šolah pa se stanje ni spremenilo. Tudi oprema kabinetov in laboratorijev je še vedno zelo pomanjkljiva. Kazalo je sicer, da bo iz sredstev sklada za kadre mogoče postopoma opremiti srednje strokovne šole z modernimi ličili, instrumenti in stroji, vendar je to upanje padlo v vodo, ker je po novih predpisih sklad zn kadre namenjen predvsem za nove gradnje. Uspeli v prvem polletju letošnjega šolskega leta je na srednjih strokovnih in mojstrskih šolah za 12,9% boljši kot v višjih razredih gimnazij. Od skupnega števila dijakov jih je z uspehom izdelalo 78.7%. Najboljši uspeli izkazuje šola za farmacevtske pomočnike, kjer od skupnega števila 78 dijakov ni izdelalo samo 5 dijakov- in je uspeli 92,3%. Najslnbši uspeh ima Gradbena srednja šola. ki izkazuje učni uspeh le 51,5%, zn njo pa Tehnična srednja šola, kjer je od 1607 dijakov izdelalo le 868 nli 54,5%. Slaba materialna osnova bistveno vpliva nn raven pouka na srednjih strokovnih šolah. Naš tehnični naraščaj dobi sicer ustrezno teoretično strokovno znanje, ne dobi pa zaradi pomanjkanja ustrezne opreme v delavnicah in laboratorijih dovolj praktičnega znanja, ki ga v proizvodnji neogibno potrebuje. Poleg tega pa pouk v izmenah ne dovoljuje take organizacije pouka, ki bi zagotovila izoblikovanje takega tehničnega strokovnjaka, kot ga proizvodnja želi. Pritožbe proizvodnje so povsem razumljive, saj naše srednje strokovne šole močno zaostajajo za našo industrijo. V zvezi s tem je naš Svet dal navodila, kako preurediti praktičen pouk v šolskih delavnicah TSS. Pri tem je izhajal od ugotovitve, da so delavnice TSS doslej izvajale v glavnem le usluge, zato dijaki niso mogli dobiti vpogleda v industrijsko organizacijo tdcla. industrijsko tehnično administracijo in dokumentacijo. Strojni park šolskih delavnic TSS je deloma zastarel, deloma pa so stroji nepopolni, vendar bi bilo mogoče pod primernim strokovnim vodstvom nepopolne stroje usposobiti za delo. netočne pn remontirati. S tako popravljenim in izpopolnjenim strojnim parkom bi lahko s pravilno gospodarsko politiko, dosegli mnogo večii pedagoški in finančni uspeh, zlasti še. če bi sc povečalo število ur praktičnega pouka. Delavnice TSS. ki so finančno samostojen zavod, noi bi poslovale po istih načelih kot delavnice industrijskih šol. O tem pn bo Svet še ponovno razpravljal. Vsako leto bolj pereče je tudi vprašanje ličnega kadra na srednjih strokovnih šolali, kajti število dijakov narašča, dotok novih učnih moči pa je zaradi relativno nizkih plač in honorarjev zelo majhen. Vseh učnih moči je 396, od katerih je 224 stalnih in 168 honorarnih. V primeri z lanskim letom se je Število stalnih profesorjev povečalo za 12, honorarnih pa za 4. To skromno povečanje števila učnega kadra gre predvsem na račun profesorjev splošnoizobraževalnih predmetov, medtem ko še vedno zelo primanjkuje učnih moči za strokovne predmete. Kljub navedenim težavam, ki poleg pomanjkanja učnih knjig in prezaposlenosti učnega osebja ne vplivajo pozitivno na kvaliteto pouka, se učni uspehi, ki jih kažejo ocene, izboljšujejo iz leta v leto. 5. Nižje strokovne šole Na področju okraja Ljubljana jo vsega 34 strokovnjh šol raznih strok. Po značaju, po načinu izvajanja pouka in po trajanju pouka se te šole dele v 3 skupine: a) periodične vajenske Šole 7 b) celoletne vajenske šole 16 c) industrijske in šole s praktičnim poukom 11 V osmih ljubljanskih občinah ni nobeno nižje strokovne š«le, medtem ko je v 13 občinah ena ali več nižjih strokovnih šol. Samo v občinah na območju mesta Ljubljane in bližnjo okolice je koncentriranih 21 takih šol ali 62*/o vseh nižjih strokovnih šol okraja. 13 nižjih strokovnih šol (38e/o) odpade na podeželje, predvsem na centre, kjer se razvijata obrt in industrija. Pregled krajevne lokacije nižjih strokovnih šol v ljubljanskem okraju je razviden iz razpredelnice. Osnovno mrežo strokovnih šol v okraju tvorijo še vedno vajenske šole, saj jih je 23 ali 676/e od celokupnega številu nižjih strokovnih šol. V preteklem letu so se izvršile nekatere spremembe zaradi izboljšanja kvalitete dela in pomanjkanja šolskih prostorov. Oddelki čevljarjev, izdelovalcev usnjene galanterije in tapetnikov na Vajenski šoli raznih strok in na Vajenski šoli -oblačilne stroke v Ljubljani so sc priključili Čevljarski šoli v Ljubljani. kjer so že obstajali takšni oddelki. Fuzijo je narekovala tudi racionalna poraba strokovnih učiteljev. Nadalje se je osamosvojila Zenska obrtna šola, ki je doslej delala v sklopu TSS. Nove učne prostore je dobila v poslopju gimnazije na Rakovniku. Sola je še nadalje potrebna za vzgojo ženske mladine v oblačilni stroki. Šola v polni meri dosega učni smoter in je sodelovala s svojimi izdelki pri letošnji Elitni moani reviji. Srednje strokovne šole v ljubljanskem okraju obiskujejo dijaki iz vse Slovenije, pa tudi drugih republik. V zvezi s tem je vrsta socialnih vprašanj, ki jih morajo reševati srednje strokovne šole in njihovi domovi. Zmogljivosti dijaških domov so močno prekoračene, kar zelo moti pravilno delo dijaških domov. Mnogi dijaki se morajo v šolo voziti, ker ne najdejo prostora v dijaškem domu, kar spet ustvarja svojevrstno socialno in vzgojno problematiko. Pri vsem tem pa se gib- Kljub temu, da se končuje z gradbenimi deli Vajenske šole gradben stroke v Ljubljani in da je Vajenska šola trgovinske stroke v Ljubljani dobila mesto v prenovljenem. Cankarjevem domu, še vedno obstaja problem šolskih prostorov. Nižje strokovne šole imajo: a) periodične šole 153 oddelkov — 32 učilnic; b) celoletne 145 oddelkov — 68 učilnic; c) industrijske in šole s praktičnim poukom 66 oddelkov — 64 učilnic. Iz tega je razvidno, da je 51 Vo oddelkov več, kot je razpoložljivih učilnic. Na šolah, kjer razpolagajo vodstva šol z lastnimi prostori (18 šol) ni težav glede razvrstitve razredov, ureditve urnika, snovanja oddelkov in slično. Drugačna jo slika na šolah, ki so v gosteh v drugih zavodih. Zaradi pomanjkanja potrebnega učnega prostora (Ljubljana, Vrhnika, Domžale, Litija) je potrebno L določenih dnevih natrpati urnik * mnogimi urami in predmeti tako, da so učenci preveč obremenjeni. Na nižjih strokovnih šolah »e šola 7290 učencev, in to: a) v periodičnih vajenskih šolah 2603 učenci ali 35,7°/o; . b) v celoletnih vajenskih Šolah 3261 učencev ali 44,7°/o; c) v industrijskih in šolah s prah' tičnim poukom 1426 učencev til* 19,5 Vo. Na en oddelek pride povprečno 44 učencev, kar je glede na strokovno šolo daleč previsoko število. (Nadaljevanje sledi.) OBČINSKI LJUDSKI 0DB0BI 1 je zaposlitev dijakov v šoli od 40 do 42 učnih ur, poleg tega pa mora OBČINA MORAVČE dijak, če hoče uspešno predelati ■ učno snov, delati še 3 do 4 ure na dan doma. Da bi dijaku olajšali položaj so v letu 1957 vse šole osnovale mlečne kuhinje, ki dajejo večini dijakom ceneno ustrezno malico. Razumljivo pa je, da so pri uvajanju mlečnih kuhinj imele šolo velike težave, predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Družbeno upravljanje v srednjih strokovnih Šolah se je že trdno usidralo. Šolski odbori in skupnosti vse bolj posegajo v ravnovrstno problematiko šole in vzgoje. Želeli bi le, da bi se predstavniki gospodarskih organizacij in združenj v večji meri udejstvovali in tako postali pristna vez med proizvodnjo in vzgojo strokovnega naraščaja. Prav iz tega razloga s« bili na Tehnični srednji šoli v Ljubljani ustanovljeni šolski odbori po odsekih in se pozitivne strani te reorganizacije že kažejo. Na podlagi 1. odstavka 15. člena in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) ter 2, točke 26. člena Statuta občine Moravče in v zvezi z 2. odstavkom 224. člena in 3. odstavkom 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list FLRJ št. 52/56) izdaja'Občinski ljudski odbor Moravče na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28/2-1958 ODLOK o podeljevanju socialnih podpor 2. člen Za delo nezmožne in nepreskrbljene se smatrajo osebe, ki se zaradi mladoletnosti, starosti, tMesnih ali duševnih hib, bolezni ali zato, ker morajo skrbeti za mladoletne otroke, ne morejo preživljati s pridobitnim delom, pa nimajo drugih sredstev za preživljanje, niti svojcev, ki bi jih bili po zakonu dolžni preživljati. 3. člen Podpore so: a) stalne, b) začasne, c) enkratne in č) podpore šoloobveznim otrokom in učencem v gospodarstvu (dijaške podpore). Pravica do stalne, začasne in dijaške podpore teče praviloma od prvega dne naslednjega meseca, ko je bila podpora podeljena, razen če v odločbi o priznanju podpore v posameznem primeru ni odločeno drugače. Pravica do prenehanja teh podpor pa preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko so odpadle okoliščine, zaradi katerih je bila podpora dodeljena. 4. člen Stalna podpora se dodeljuje za delo trajno nezmožnim in nepreskrbljenim osebam v mesečnem znesku do 3000 din. Stalna podpora se lahko dodeli tudi osebam, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci, ki so po zakonu dolžni skrbeti za n j ih preživljanje, pa povprečni dohodek skupnega gospodinjstva ali gospodarstva na posameznega člana ne presega 1000 din ali davčni predpis od kmetijstva 400 din na osebo. Osebe, ki prejemajo stalno podporo, morajo najkasneje v roku 14 dni javiti tajništvu ObLO vsako spremembo v okoliščinah, zaradi katerih je bila podpora podeljena. , 10. člen Zoper odločbo o dodelitvi stalne, j.ačasne, enkratno in dijaško pod» pore je dopustna pritožba na občinski ljudski odbor Moravče. 5. člen Začasne podpore se dodeljujejo osebam, katerih možnost preživljanja z dohodki lastnega dela ie zaradi bolezni, nesreče ali drugih okolnosti začasno ogrožena, drugih sredstev za preživljanje pa nimajo. Začasna podpora znaša mesečno največ 3000 din. 1. člen V izvrševanju funkcije socialnega skrbstva podeljuje občinski ljudski odbor za delo jiezmožniin in nepreskrbljenim osebam, ki stalno prebivajo na območju občine, podpore v mejah proračunskih sredstev, določenih v ta namen. 11. člen Stalne, začasno in dijaške podpore so ukinejo ali pa se njih višina spremeni, če so zato ugotovljeni utemeljeni razlogi ali če so odpadli pogoji upravičenosti, kar sP podpiranci dolžni sporočiti takoj. O ukinitvi ali spremembi višine podpore sklepu in izda odločbo tajništvo ObLO po predlogu Sveta za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine. 6. člen V primerih ko bi trajna ali začasna podpora v višini, navedeni v 4. in 5. členu, nikakor ne mogla doseči svojega smotra, je dopustno podeliti podporo v višjem znesku. Zoper odločbo o ukinitvi ali spremembi višine stalne, začasne in di- jaške podpore je dopustna pritožba na občinski ljudski odbor Moravče. 7. člen Enkratna podpora se podeljuje osebam, ki so potrebne enkratne pomoči zaradi nesreče ali bolezni. Podpora se podeljuje v znesku do 8000 din. 12. člen Najmanj dvakrat na leto se mora opraviti pregled vseh podpirancev. Pregled opravi komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor. Poročilo o ugotovitvah in zaključkih pregleda predloži komisijo Svetu za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine. . 8. člen Dijaške podpore se podeljujejo otrokom, katerim njih starši ali skrbniki ne morejo ustvariti materialnih pogojev, ki jih predpostavlja redno obiskovanje šole oziroma napredek v šoli. Pri podeljevanju pod[>or se predvsem upoštevajo otroci padlih borcev NOB, žrtev fašističnega terorju, borcev in invalidov. Med enako upravičenimi imajo prednost oni, ki so pokazali večji uspeh v šoli. Dijaška podpora znaša mesečno največ 3000 din in se lahko podeli tudi dijakom 7. ali 8. razreda osnovne šole. oziroma 3. ali 4. razreda gimnazije, ki niso šoloobvezni. 13. člen Tu odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Moravče, 28. februarja 1958. Predsednik ObLO: Martin Klopčič OBČINA LJUBLJANA-MOSTE Razpis Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Ljubi juna-Mosto razpisuje sledeči delovni mesti: 9. člen L. finančnega inšpektorja, 2. inšpektorja za delo. O socialnih podporah odloča tajništvo ObLO na predlog Sveta za zdravstvo, socialno varstvo in var- stvo družine, ocenjujoč okoliščine, zaradi katerih naj bi se socialna podpora podelila, po prostem preudarku in na pismeno prošnjo prosilca. Odločba sc mora glasiti na podpiranca. V primerih pa, ko je potrebno, da se zagotovi namen podpore, se odredi izplačevanje v roke tretji osebi, ki mora Tajništvu občinskega ljudskega odbora polagati mesečni obračun o uporabi podpore. Pogoj: višja strokovna izobrazba z enoletno prakso ali srednja strokovna izobrazba s triletno prakso. Prošnje z osebnimi podatki i>* kratkim prikazom dosedanjih službovanj naslovite na Občinski ljudski odbor Ljubljaua-Moste, Zaloška cesta 51 a. Vsebino Poročilo o dolu Sveta za Šolstvo v 1. 1917* 94 Odlok o podeljevanju socialnih podj>or občino Moravče. Uazpi.t dveh delovnih mest občine ljub* Ijana-Mosto.