Naročnina DnevnaItdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12O Din celoletno Z40 Din za inozemstvo meseCno 35 Din nedeljska l«l«|n celoletno vJugo-»lavlJI SO Din. za Inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 150 In Z D.večjl oglasi nad 45 mm vBIne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Dlti o Pri vežjf m n naročilu cen' ■ Izlile ob 4 z)ulraj razen pcndeijK - 'r» dneva po prezruJtu Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Koltoplal se ne vračalo, ne/ranklrana pisma se ne sprefemafo j- Uredništva telefon Slev. SO, npravnlitva Slev. 328 'Političen list sa slovenski narodi Uprava /e v Kopltarfevl ul.šr.6 -telicrnl račun.- Cfuttlfana Stev. lO.KriO In za Inserale, Sarafevoit. 7SO.S, iTa,irrf> * St. 3U.011, Praga ln »anaf *t. 2 1.707 ./.-. .-v ■ - .. . i L- in . , V nedeljo 16. maja vsi v St. Vid nad Ljubljano na prvi prosvetni dan. Slavnostni govor pri blagoslovitvi novega doma govori dr. Korošec. Polovična vožnja. Ivan Cankar. Ali nas je Slovencev res samo poldrugi tnilijon. pa še ti od svoje rane mladosti nikoli vsi pod eno streho? Ali je res, da smo bili Slovenci deset dolgih vekov na tej naši zemlji periojci tujega gospodovalnega naroda, ki nam je dal živeti lc toliko, kolikor je iz našega življenja krepil svojo lastno moč? Če je to res, kako more biti cb enem res, da smo sc Slovenci neizbrisno vpisali v knjigo zgodovine — ne z imenom periojcev ali Lakcdemoncev, marveč s svojim lastnim narodnim imenom Slovencev? Kako more biti res, da stojimo Slovenci, poldrugmilijonski narodič, danes, po desetvekovnem političnem in kulturnem suženjstvu kot enaki v zboru velikih kulturnih narodov? Kako more biti res, da jc tak narodič rodil — poleg drugih — Ivana Cankarja? Ivana Cankarja, ki je izmed največjih svoje dobe in sin te dobe, a obenem sin malega slovenskega narodiča — nc sin, marveč njegovo poosebljenje? Odkod Slovencem toliko notranjih vrednot, toliko notranjega bogastva, da je mogel umetnik tolike duševnosti in tolike plodovitosti četrtstoletje. črpati iz njega, a ga ne izčrpati? Morda bi v odgovor rekli tako: Dušo smo prejli od Boga in zaposedli zemljo, ki nam je bila po srcu: lepa, a uboga; potem pa smo rasli in dozorevali v trpljenju in ponižnosti, živeli smo naznotraj in sc mirno trosili nazunaj v sijaju in moči, nismo sc obremenjali s krivico in nasiljem nad drugimi narodi. Zato smo ostali mladi in nedolžni in topli in neizčrpno bogati v svojem srcu, sami sebi zvesti. Zato smo, zato se je mogel iz nas roditi Ivan Cankar. Ivan Cankar ni bil umetnik, kakor so drugi umetniki, in najsi tudi največji, marveč e bil prerok, poslan Slovcnccm o pravem času, da jim odkrije njihovo lastno vrednost in jim pokaže pot v bodočnost. Tega svojega poslanstva sc jc Cankar sam zavedal in zapisal sam o sebi: »Povem vam tudi, da tistih veselih in žalostnih zgodb nisem pisal jaz, ki govorim z vami in ki vas imam od srca rad: pisal jih je človek, ki ga ne poznate in ga nikoli ne boste poznali.« ln v »Beli krizantemi«; »Moje delo jc slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi.« — Še jasnejše vidi v »Podobah iz sanj«; »Tebi, romar, jc ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.« ' Ivan Cankar je bil rojen, cla Jc med nami osvobodil ljubezen do domovine lažnive rodoljubne fraze in jo pogreznil do zadnjih globin duše, jo dvignil na desno od Božjega trona, a na drugo stran jc dvignil slovensko mater, iz katere čudotvorne vere, upanja, in ljubezni in nedoumljive ponižnosti smo Slovenci živeli in rasli, a nihče med nami tako kakor Ivan lankar. Ivan Cankar jc prišel, da jc razkrinkal in osmešil, razorožil med nami tiste, ki so se v času, ko sc je bližala nova doba, v imenu jugoslovanstva in naprednosti dvigali proti slovenstvu in njegovi verski tradiciji. S svoje višine, ki se ji nihče nc sme nespoštljivo približati, ako sc noče sam obsoditi, je obsodil njih blodnjo in rekel: »Naš jezik nc bo nikdar prešel...« (Obiski.) S te svoje višine je izpovedal vero v Boga in povciičal vernost slo-enskega srca. Pa jc prišel Ivan Cankar tudi zato, da jc pregnal izmed nas hinavščino in prisiljeno po-hujševanjc in nas pozval k polni in celi iskrenosti, ki jo zahteva že doba sama, doba, ki e bridko resnična za vse in jc ni mogoče utolažiti z nobeno romantiko. Cankar ni nikomur prizanašal, ker js hotel vse dvigniti k luči: »Slikal sem noč vso pUsto in sivo, da bi oko tem silnejše zakoprnelo po čisti luči. Zato ie bila moja beseda, kakor je bila trda in t : ka, vsa polna upanja in vere.« In zakaj jc šc prišel Ivan Cankar? Zaradi Pravice hlapca Jerneja! Prišel je, da je dvignil med nami besedo za vse uboge in teptane, ?a vse ponižane in razžaljene. Prišel je, da je Pokazal in povciičal trpljenje naših Franck in njenih bratov, ki so se rodili na Klancu in jih je strio življenje ali doiočnejše: nečloveški družabni red, ki ustvarja Klance. Ivana Cankarja srno Slovenci žc dosti 'godaj umeli, dasi ne doumeli. Danes, ob pet- Zmaga Ljube 3ovano¥ica w medparla- SENZACIJA V BELGRADU. - MED PAŠIČEVCI VELIKO RAZBURJENJE. - NAPOVEDUJEJO SE NOVI DOGODKI. - SESTA NEK JOVANOVIČEVIH PRISTAŠEV. Belgrad, 8. maja. (Izv.) Danes je imel sejo medparlamentarni odbor narodne skupščine, ker je dosedanji predsednik Ljuba Jovanovič odstopil. Sejo je sklical lajnik dr. Popovič, ki je najpreje prebral pismo Ljube Jo-vanoviča, v katerem ta naznanja odboru, da odlaga predsedstvo. Za Jugosl. klub sta bila navzočna poslanca dr. Hohnjec in Sušnik. Demokrat Voja Marinkovič je izrekel mnenje, da se ura ne zdi potrebno, da Ljuba Jovanovič odstopi, ker je vendar užival zaupanje vseh članov odbora. Ljuba Jovanovič nui je odgovoril, da je podal ostavko, ker no uživa zaupanja vladne večine. Nujno je pa potrebno, da je predsednik medparlamentarnega odbora v najožjem stiku z vlado in da sodeluje z njo. Nafo so pristopili k volitvi novega predsednika. Dr. Hohnjec je predlagal, da glasujejo po listkih, radikali pa, da glasujejo javno. Sprejet je bil predlog posl. Hohnjeca. Za predsednika sta bila predlagana nato Ljuba Jovanovič od ene strani, Velizar Jankovič pa od druge. Za Ljubo Jovanoviča je glasovalo 14 članov, za Velizarja Jankoviča 12, 1 glas je dobil posl. Kumanudi, 1 glasovnica je bila prazna. Za' Ljubo Jovanoviča so glasovali vsi opozicionalni Plani, radičevci in 2 radikala. Za Velizarja Jankoviča pa 11 radikalov in 1 samostojni demokrat. Ljuba Jovanovič je gla- soval za. Kumanudija, Velizar Jankovič pa je odda) prazno glasovnico. Te volitve so vzbudile v zbornici veliko senzacijo. To odseva tudi iz vladnega časopisja. Še večjo pozornost, pa posvečajo vsi politiki, opozicionalni kakor vladni, dogodkom, ki bodo skoraj nastopili. Po zadnjem sestanku radikalnega kluba se je zdelo, da je Jovanovič potisnjen v stran in da se je boj, v katerem je bil Jovanovič potisnjen iz radikalnih vrst, polegel. Naglasili pa smo že enkrat, kako se obnaša ta del radikalov in en del radičevcev proti Ljubi Jovanoviču. Zato je izid volitev v medparlamentarnem odboru izzval med pasičevci veliko razburjenje in veliko ogorčenost. Opozicionalni politiki pa pravijo, da to ni še nič, ampak pomembno je to, kar še pride. Sklepi, ki so bili včera j narejeni, bodo iznenadili vse politične kroge. Pri tem mislijo opozicionalni politiki na veliko akcijo, ki jo pripravlja Ljuba Jovanovič v radikalnem klubu. Ljuba Jovanovič dela tajno, ali vztrajno. Včeraj je imel sestanek z 20 svojimi pristaši. Sklenili so, kako se bodo obnašali v radikalnem klubu in kako bodo nastopili ob priliki, ko se bo v narodni skupščini obravnavala interpelacija radi korupcijskih afer Rade Pašiča. ¥ skupščini. FINANČNI MINISTER PRIZNAVA ZLORABE V ŠKODO KATOLIŠKE CERKVE. — DR. KRAJAC 0 GOSPODARSKIH ODNOŠAJIH MED NAŠO DRŽAVO IN AVSTRIJSKO REPUBLIKO. - POGODBO SO SKLEPALI SA>H SRBI. - ŠIKANE OBMEJNIH OBLASTI. UPROPAŠČANJE OBMEJNEGA PROMETA. Belgrad, 8. maja (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila otvorjena ob 10 dop. Na dnevnem redu so bile najpreje odgovori na rarjie interpelacije. Fin. minister dr. Peric je dgovoril ua vprašanje poslanca SLS Karln Škulja, kaj je ukrenil zaradi zlorabe proračunskih postavk določenih za vzdrževanje katoliških cerkva. Minister je priznal zlorabe uradnikov in je izjavil, da je že vse potrebno ukrenil, da se napake popravijo. Poslanec Škulj je opozoril ministra tudi na dejstvo, da se različnim ustmovam katoliške cerkve ni izplačalo 256 tisoč dinarjev, ki so bili proraennjeni v zadnjih dvanajsti n ali. Minister je obljubil, da se bo zavzel tudi za to stvar. Nato je pristopila zbornica k razgovoru o trgovinski pogodbi sklenjeni med našo državo in Avstrijo. Razgovor je pričel minister trgovine in industrije dr. Kraja?, ki je obširno govoril o tej pogodbi, poudarjajoč, da je to prva trgovinska pogodba z razrednimi tarifi, ki je bila predložena narodni skupščini. Obširno je naslikal gospodarske in trgovske razmere obeh držav, ki so privedle državnike do sklepa te pogodbe. Nato se je pečal z vsebino pogodbe same. Za naše razmerje do Avstrije so pomembne nekatere okol-nosti, ki trajno obstojajo. Predvsem pride v poštev geograf i čen moment, da smo na dolgi črti mejaši; potem je važno, da imamo z Avstrijo dobre železniške zveze, ki nam obenem služijo kot poglavitna »veza i osrednjo Evropo; Irelja okolnost je cenena vodna pot po Donavi. Avstrija teži tudi za tem, da spravi svoje produkte na Jadransko morje. In tu je važno, da ima za svoj prevoz znaten popust na naših železnicah. Stalen faktor, ki brez dvoma vpliva na značaj trgovinske pogodbe, sta vrhtega produkciji obeh držav. Med tem ko je Avstrija industrijska država, je naša vseskozi agrarna, Prezreti tudi ne smemo vseskozi zgodovinskega dejstva, da so bile naše dežele dolga stoletja v isti državi z Avstrijo in da je Dunaj izvrševal vrhovno nadzorstvo nad vsem gospodarskim življenjem v naših pokrajinah in v Avstriji. Dunaj je posredoval med nami in dcstlctnici njegovega rojstva, osem let po njegovi smrti, ko je onemela med nami njegova živa beseda, sc zavedamo praznote, ki ie nastala v našem življenju po njegovi smrti. Toda imamo njegova delal Ob njih strmimo v vedno novem začudenju in vemo: Z Ivanom Cankarjem bomo Slovcnci večno živeli! med vsemi tujimi teržišči. Prevrat je sicer nekoliko predrugačil to vlogo Dunaja, a bistveno jc ni spremenil. Še danes jeTtninaj tranzitno mesto za agrarne produkte jz juga in za industrijske s severa. Minister nato naslika zgodovino poslanka pogodi'e. Trgovsko razmerje med nami Avstrijo se je od leta 1922 naprej razvijalo jfko ugodno. Sklenjena trgovinska pogodba je bila sprejeta od avstrijskega parlamenta 11. novembra 1925., a tarifni del je »topil v veljavo v obeh državah že 16. septembra 1925. Statistika kaže, da je naš izvoz v Avstrijo znašal I. 1922 23 odstot., a leta 1925 18.33 odst. vsega izvoza, uvoz pa iz Avstrije leta 1922 28.9 odstot., leta 1923 pa 18.33 odstot. vsega uvoza. Končno izreče minister sodbo, da je sklenjena pogodba dobra zo obe strani. Za ministrom je prvi dobil besedo posl. Žebot. Poudari najpreje, da je ta trgovina pogodba prva, ki jo je naša država po 7 letih svojega obstoja sklenila. Sklenjena trgovinska pogodba z Avstrijo napravlja na človeka vtis, da nam hoče Avstrija napovedati carinsko vojsko. Dočim mi nismo mogli doseči od Avstrije za kmetijske izdelke ugodnih uvoznih carin, je Avstrija dosegla jako ugodne tarife za uvoz industrijskih izdelkov v našo državo. Da je temu tako, se nam ni treba čuditi, ako pomislimo, da so bili naši odposlanci za sklepanje te pogodbe sami Srbijanci, ki razmer v prečanskili krajih ne poznajo ali nočejo poznati. Zato se je dogodilo, da so znatno popustili Avstriji pri uvozu luksuznega blaga, vzdržali pa visoke tarife za blago, ki ga potrebujejo široke plasti naroda. Zato vpraša govornik Radičevce, ali je to politika za kmeta,, kakoršno predstavlja la trgovinska pogodba. V kolikor ni pogodba že sama na sebi neugodna za nas preeane, pa naše domače oblasti na vse mogoče načine ovirajo naše državljane, kakor tudi kupce iz Avstrije, da ne moremo izrabiti vseh ugodnosti pogodbe tako, kakor bi jih mogli, ako hi imele naše oblasti nekoliko več uvidevnosti. Radi neverjetnega sitnarenja naših obmejnih oblasti, smo izvozili doslej mesto kontingeuti-ranih 80.(X)0 hI vina zgolj 3000 hI. Govornik navaja posamezne slučaje, kako nastopajo nase obmejne oblasti, Govornik opozarja nato na celo vrsto hib in pomanjkljivosti v našem obmejnem prometu in zahteva, da se dovoli uporaba avstrijskih voz za obmejni promet in uporaba obmejnih mlinov. Našteva še druee ueod- Dr. Korošec Snoči se je vršil v dvorani Ljudskega doma shod Slovenske ljudske stranke, na katerem je dr. Anton Korošec poročal o političnem položaju. Dvorana je bila nabito polna, zborovalci so dr. Korošcu navdušeno pritrjevali ter na koncu soglasno izrekli njemu in Jugoslovanskemu klubu zaupnico za njih delovanje. Shod je otvoril načelnik ljubljanske organizacije SLS dr. Ivan Stanovalk. Pozdravil je številne poslušavce in podal besedo dr. Antonu K o r o š c u. Burno pozdravljen je stopil na oder načelnik Jugoslovanskega kluba in poslanec za Ljubljano dr. Anton Korošec. Navdušenje se kar ni hotelo poleči. Dr. Korošec se je v svojem nad poldrugo uro trajajočem govoru dotaknil najvažnejših perečih vprašanj in naslikal borbo Jugoslovanskega kluba, njegove uspehe in težave, s katerimi se je moral boriti. Predvsem se je dotaknil uradniškega vprašanja. ki je gotovo eno najbolj perečih. Ko je Jugosl. klub leta 1924 prišel na vlado, je takoj poskrbel, da se je sestavila komisija strokovnjakov za revizijo uradniškega zakona. Toda preden je prišlo do udejstitve. je morala vlada odstopiti. Jugosl. klub se je uprl redukcijam. SLS se je vedno zavzemala za to, da dobe uradniki razlike v plačali, ki jim po zakonu gredo. Jugosl. klub je zahteval, da se slaro-upokojenei prenesejo v dinarske. Za uradništvo je treba stalnost. Drugi stan, katerega SLS ni nikoli pozabila, je delavski stan, kateri je najbolj zaščite potreben. Vedno se je borila naša stranka proti omalovaževanju delavskega stanu. Bclgrajski vlastodižei se zanj ne brigajo. Ukinili so posredovalnice za delo in nimajo sploh nobenega smisla za socialna vprašanja. Jugosl. klub je nastopil proti davku na delo. Bil je edini, Id se je pobrigal za najbolj pereče vprašanje, to je vprašanje brezposelnosti. Toda govorili smo gluhim ušesom. Danes je brezposelnost večja, kakor je bila pred enim letom. Drugo veliko vprašanje je izseljeniško vprašanje, ki postaja vedno bolj akuten problem. Naši ljudje se izseljujejo v Francijo, ker pa ne znajo jezika, jim gre v začetku težko. Toda naši konzulati jim no gredo na roko. Naš konzulat v Bruslju niti noče sprejemati dopisov, ki so pisani v latinici! ( Škandalk Ogorčenje.) Jugoslovanski klub se je z uspehom zavzel za obrtnike in za to, da bi vlada podpirala njihove zadruge. Vluda pa gre obrtnikom zelo malo na roke. Z zakonom o obrtni banki obrtniki nisc zadovoljni. Tare jih taksni zakon. Poslanec Vesenjak je zbral vse predloge o spremembah taksnega zakona in vložil tozadevno interpelacijo. Nismo pozabili pobrigati se za trgovino in smo zahtevali, da se znižajo železniški tarifi, carinske postavke. Če se vse to ne zgodi, bo naše gospodarstvo nazadovalo, dinar bo padal in bati se nam je, da bo nastal v državi kaos, kj bo usoden za naše gospodarske razmere. Naša zahteva je, da se na stalnost dinarja gleda z največjo pažnjo. SLS zagovarja delavstvo, pa se uprav z ozirom na interese delavskega stanu zavzema za dvig naše industrije, od katere je odvisna eksistenca in blagostanj« velikega dela našega ljudstva. Največ nam škodi, ker delajo mnogi belgrajski krogi proti naši industriji iz zavisti. Narodno obrano ls-rabljajo, da zavajajo nepoučene kroge v zmoto. Napačno pojmovati patriotizem ovira razvoj naše industrije. SLS je veliko storila tudi ze Ljubljano, središče našega naroda. Jugosl. klub ima ve< like zasluge, da se je znižal hišno najemninski davek. Ljubljana mora dobiti podpore v obliki posojil, kakor jih dobivata Belgrad iu Zagreb. Zadruga : Dom ■.' je poslala Jugosl, klu- nosti, katere naj bi finančne in carinske oblasti uvedle, da bi bilo življenje ob mejah znosnejšo. Vlada naj bi sc zavedala, da jc zadovoljno prebivalstvo ob mejah najboljše jamstvo za varnost meja in s teui tudi za varnost države. Končno je izjavil poslanec, da bo Jugoslovanski klub glasoval proti sprejemu oosodbe. bu pismo, da je bdi on edini, ki se je zavzel za njene želje in zahteve. Zakaj se demokratsko gerentstvo nahaja toliko časa na magistratu? Zakaj vladata Slovenijo Baltič in Pirk-mayer? Zato, ker je demokratska stranka Ve-lesrl>oni najljubša stranka in ker je protislovenska! (Pritrjevanje.) Zdaj pa drugo vprašanje: Zakaj ne gremo v vlado? Ko ste mas volili, ste nam naročali: »Držite visoko zastavo slovenskega naroda!« Viharno pritrjevanje.) Nismo našli stranke, s katero bi lahko, sestavili vlado, katera bi lahko vodila pošteno politiko. V vlado bomo takoj šli, čim najdemo stranko, s katero bomo sestavili pošteno vlado. (Pritrjevanje.) Kakšen je sedaj položaj? Pred dvema letoma je odpadel Pribičevič. V radikalni stranki se sedaj vrši proces ločitve duhov. V njej so tri struje: 1. Neodvisni radikalei z Jovanovičem, čeprav še ni pri njih organiziran. 2. Desno krilo Pašičevo. 3. Pristaši sedanje vlade. V radikalni stranki je 60 poslancev, ki niso ne s Pašičem, ne z Jovanovičem, ne z Uzunovičem, ampak so »policisti«. Nje je namreč izvolila policija. (Veselost) To Je sedanja vladna struja v radikalni stranki. Tem je vse eno, kdo zmaga, ali Pašič ali Jovanovič. Njim je glavno, da vodijo volitve. V Maoedoniji lahko vsaka vlada dobi z nasiljem to presipavanjeni kroglic 30 mandatov, v Vojvodini 20. Politika sedanje vlade gre aa tem, da ostane čimdalje na vladi. Nikolo Pašiča ho-fie držati ob strani. Čimdalje bo Pašič izven vlade, tem bolj bo padal njegov upliv na vlado. Ničesar ne bo mogel doseči in mu bo odpadel list za listom in boj z njim bo lažji. Pašičev namen pa je ustvariti čimprej krizo, ker računa, da bo prišel zopet na površje. Zato Je povsem verjetno, da se bližamo krizi, ld Jo bo Pašič na katerikoli način izzval. Go-apodin Stjepan Radič Je doživel neprijeten udarec. Njegov klub se Je razcepil. Sicer sla se dr. Nikič in Šuperina povrnila v očetovski klub, toda Stjepan Radič bo gledal, da čimprej Nikiča, Šuperino in J Pavla Radiča, ki je baje pri zadnji krizi vse j Izdajal radikalom, vrže na sveži zrak. Pri krizi ! bo zelo previden, ker se boji, da bo zletel iz ; vlade. Gotovo je sedaj sledeče: Kakor je sedaj j razpoloženje, se Pašič ne bo več vrnil, pa tudi režim Pašič—Pribičevič je izključen. (Veliko odobravanje.) Zelo verjetno je, da Radič ne bo z radikali vodil volitev. Če pa jih bo, bodo z njim v vladi druge stranke, ki ga bodo omejevale v njegovih fantastičnih nastopih. V opoziciji smo zbližali štiri stranke. Ko nihče ne misli na ljudstvo, je opozicija obdržala hladno kri in gleda, kaj je ljudstvu treba. (Ploskanje.) Dan na dan smo izpopolnjevali program. Sedanja vlada pravi, da ne more izvrševati drugega programa, kakor tistega, ki ga ima opozicija. V to politično zmešnjavo je treba postaviti program za bodočnost. Sedaj je treba pustiti vsa druga vprašanja v ozadju. Glavno Je sedaj: gospodarska beda se mora ozdraviti, kajti danes vidimo, da ljudstvo umira. Umirajočemu narodu pomagta samo kruh, kruh in kruh. Dati mu je treba kruha in ga gospodarsko ozdraviti. (Burno pritrjevanje.) Najprej je trebil odstraniti vse goljufe. (Ploskanje.) Kadar bo v Belgradu, Zagrebu lin Ljubljani, v teh treh prestolnicah, visel po en ko-rupcionist, bo korupcije kmalu konec. (Živahno ploskanje.) Če hočemo mirno živeti, ne sme ■nobena vlada pozabiti pripravljati narodni sporazum, to je državno pravni program Slovencev, da bo Slovenec gospodar v Sloveniji! (Viharno odobravanje in ploskanje.) »Čeprav je bil večkrat posel zelo težaven, vendar nismo omagali. Če hočemo zmagati, moramo v pošteni borbi vztrajno naprej!« Dr. Korošec je žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje in ploskanje, ki kar ni hotelo ponehati. Dr. Stanovnik se je dr. Korošcu zahvalil za njegovo poročilo. Na Stanovnikov predlog so zborovalci navdušeno sprejeli zaupnico dr. Korošcu, načelniku Jugoslovanskega kluba in poslancu mesta Ljubljane ter celemu Jugoslovanskemu klubu. Radikalni klub. Belgrad, 8. maja. (Izv.) Danes ob 10 dopoldne se je sestal radikalni klub. Predsedoval je predsednik Pašič. Na dnevnem redu so bile volitve podpredsednikov in tajnikov. Za I. podpredsednika je bil izvoljen Ilija Mi-hajlovič, za II. Jovan Radonič, za III. Matija Popovič, za IV. Andrija Kujundžič, za tajnike Gjuro Krcalič, Pero Ivaniševič in Vlado Raič. Na koncu seje je predlagal Vlajko Kosič, da vzame klub čimprej v pretres afero nabranega denarja za radikalni dom. Gradimo STADION - kuDuimo srečke! PREDSEDNIKI MATURITETNIH IZPITNIH KOMISIJ. Belgrad, 8. maja. (Izv.) Prosvetni minister je določil za vladne odposlance pri le-" tošnjih izpitih na srednjih šolah med drugim naslednje gg.: dr. Draga Lončarja, šefa prosvetnega oddelka, na gimnaziji v Kranju; Niko Radojčiča, vseučiliškega profesorja v Ljubljani, na II. drž. gimnaziji v Ljubljani; dr. Franca Kidriča na III. drž. gimnaziji v Ljubljani; dr, Arturja Gavazzija na gimnaziji in na realki v Mariboru; šolskega nadzornika Jos. Westra na gimnaziji v Novem inestu; dr. A. Stojiče-viča, vseuč. profesorja, na gimnaziji v Poia-revcu in za pregled šol v Petrovcu; dr. Franca Koruna, gimn. ravnatelja v pokoju, na gimnaziji v Ptuju; šolskega nadzornika dr. L. Po-Ijanca za rusko gimnazijo v Št. Lenartu in za zasebne šole v Mariboru; dr. Adolfa Pečov-nika na ženskem učiteljišču v Mariboru; dr. Franca Novaka, gimn. ravnatelja v pokoju, na gimnaziji v Št. Vidu in dr. Karla Oswalda na moškem in ženskem učiteljišču in na zasebnih učiteljiščih v Ljubljani. Na Angleškem se pojavljajo nemiri. MAC-DONALDOVA IZJAVA. — ŠTEVILNE ARETACIJE. — ŠKOFJE POSREDOVALCI. — DELAVSKI VRHOVNI SVET ŽELI OBNOVITI POGAJANJA. — RUSKA PODPORA STAVKUJOČIM. — ČEŠKI DEL AVCI ZA ANGLEŠKE TOVARIŠE. Ramsaj Mac Donald je dal sledečo izjavo: Nobena stranka si ne sme in ne more prisvajati vloge, da je edina ona podpora parlamenta in reprezentativne vlade. Sedanja stavka ni niti najmanj naperjena proti vladi ali ustavi. Možje, ki jo vodijo, so to opetovano naglasili. Imamo opraviti s čisto gospodarskim sporom. Jaz upam, da je inozemstvo tozadevno pravilno poučeno in da vladna propaganda ne bo škodovala ustavnim izročilom meje dežele. Mi izrabimo vsako priliko, da iščemo sredstva za sklenitev miru. London, 8. maja. Vojaštvo paradira po mestu s topovi in strojnimi puškami. Radikalni konservativci zahtevajo, da vlada nastopi z brutalno silo proti d-Iavstvu. : ondon, 8. maja. (Izv.) Vrhovni svet o-kovnih organzacij poudarja, da jc vsak trenutek pripravljen končati s stavko, ako da vlada kaka zagotovila, da bo mogoče potem uspešno pričeti s pogajanji. Kopenhagen, 8. maja. (Izv.) Dans kovne organizacije so sklenile or'?. i stavko, da izrazijo simpatijo am'k'škeniu delavstvu. Kdaj sc bo stavka izvršila, še ni končno določeno. Treba pa je počakati najmanj 14 dni, da sc stavka pripravi. London, 8. maja. (Izv.) Glasovi o koncu stavke so šc vedno zelo pesimistični. Delavska stranka sc mnogo trudi, da hi se ponovno pričela pogajanja, toda vodstvo strokovnih organizacij je pogajanja na temeljih, katerr. je dosedaj predlagala vlada, odklonilo. Delavstvo se sedaj pripravlja, da izvede drugo etapo stavke s tem, da bi stopili v stavko peki in sorodne živilske stroke. Resnejši nemiri so se dosedaj dogodili v Glasgowu, južnem delu Londona in Edinbourgu. V Hullu je morala na- stopiti policija na konjih in peš proti 4000 stavkujočim, Več policistov in delavcev je bilo ranjenih. Moskva, 8. maja. (Izv.) Osrednji odbor delavskih strokovnih organizacij sovjetske unije je ponovno odposlal stavkujočim v Angliji 2 milijona rubljev kot drugi obrok podpore. London, 8. maja. (Izv.) Nadškof v Canter-bury in voditelji vseh treh cerkva so potom radija obvestili javnost, da so neprestano v zvezi med seboj in bodo v ugodnem trenotku posredovalno posegli v stavko. Pariz, 8. maja. (T^v.) Izvrši'ni odbor delavskega sindikata je sklenil, da bo financielno pomagal stavkujočim dclavcem v Angliji. Praga, 8. maja. (Izv.) Češka strokovna zveza je vsem včlanjenim zvezam poslala oklic, v katerem naglaša, da se bodo posledice angleške stavke poznale tudi v drugih državah. Češki dclavci bodo podvzeli vse potrebno, da se izkaže angleškim delavcem moralna in ma-tericlna pomoč. Prvi obrok podpore je že od-. poslan. London, 8. maja. (Izv.) Položaj stavke dosega polagoma kritično fazo. Dosedaj so se dogodili le posamezni slučaji motenja javnega reda i o to predvsem od mladih ljudi, s katerimi delavstvo ne soglaša. Voditelji železniških in transportnih delavcev skušajo onemogočiti transport živil. Delavstvo na mnogih Ii prihaja zopet na delo, toda ne v velikem številu. :~kateri delavci, ki do sedaj niso slavkali, ; najo v stavko. Na mnogih krajih so pričeli stavkali peki in delavci v mlečnih industrijah. Mnoge velike tovarne so morale ponovno ustaviti delo. Veliko število stavkujočih je bilo radi spopadov s policijo obsojenih na šestmesečni zapor. Zopet bo tekla kri. Pariz, 8. maja. (Izv.) Premirje v Maroku je poteklo. Francozi in Španci so razdelili povelja za nove napade. Tudi Abd-el-Krim .je vse pripravil za nove boje. Azerkan je izjavil: »Mi n^moreino sprejeti prav nobenega teh pogojf^f. r#aje v boju umrjemo. Žene bi nam iztakniiie- oči, če bi mi izpustili ujetnike.« Usmrtitev treh višjih sovjetskih Moskva, 8. maja. (Izv.) Vlada Je obsodila tri višje uradnike finančnega komisarijala na smrt in jih je ukazala ustreliti. Bili so obdol-ženi, da so svoje uradno stališče izrabljali v osebno korist in državno škodo, ker so s špekulacijami povzročili padec červonca. Vse premoženje obsojenih je država zaplenila. Ti trije uradniki so: Volin, vodja valutnega oddelka ljudskega komisarijata za finance, Abraham Čepelevski in Leo Rubinovič, oba uradnika v istem oddelku. Istočasno z navedenimi je bilo aretiranih še več drugih uradnikov, ki so bili obsojeni na manjše kazni. PROTI 1IINDENBURGU IN LUTHRU. Berlin, 8. maja Ves boj radi državne zastave se je zgostil proti Hindenburgu in dr. Luthru. Stranke delajo ta dva moža odgovorna za odredbo. Socijalisti so vložili predlog za nezaupnico dr. Luthru. Demokratska stranka je izjavila, da bo glasovala za nezaupnico. Isto bo storil tudi Centrum. Tako je nezaupnici večina zagotovljena. »Germania«, glavno glasilo Centruma, dnevno napada odredbo, dokazuje, da je protiustavna in podčrtava vse okolnosti v katerih je bila odredba izdana. Berlin, 8. maja. (Izv.) Državni predsednik Hindenburg je zagrozil, da bo takoj odstopil, če bo vlada dobila nezaupnico radi odredbe o državnih zastavah. Hindenburg je ogorčen zlasti nad očitkom, da je odredba protiustavna, GOSPODARSKI POLOŽAJ OGRSKE." Budimpešta, 8. maja. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine jc v razpravi o proračunu trgovinskega ministra poročal minister, da je bilo posojilo pri Društvu narodov namenjeno predvsem za kritje deficita v proračunu. Ker pa se jc od tedaj gospodarski položaj zboljšal, bo mogoče nekatere vsote uporabiti tudi za investicije. VLADNA KRIZA NA POLJSKEM. Varšava, 8. maja. (Izv.) \Vitos je po dvakratnem brezuspešnem poskusu, da bi sestavil novo vlado, vrnil mandat v roke predsedniku republike. POVODENJ NA RUSKEM. Moskva, 8. maja. (Izv.) Volga je na črti Jaroslav Nižni Novgornd narastla za 14 metrov nad norma!« I eIe«Eke- Slovenska" zastava »Jutru« — odkar SDS ni v vladi — ne da miru Na naše včerajšnje ugotovitve, da jo je med vojno leta 1916 edinole »Slovenec« branil, pavšalno fra-zari in zavija ter obuja — menda mu že prijetne — spomine iz Avstrije in na habsburško dinastijo ter konča povsem po »Jutrovski« logiki: »Klerikalcem je šlo vedno le za komando i/. Rima, nikdar pa še ne za slovensko zastavo in za koristi slovenskega ljudstva.« Mi bomo za danes gospodi okoli »Jutra« postregli z zgodovino zadnjih let, odkar imamo svojo državo in edini odgovor za »Jutro« je ta: Ljudem, ki so celo v Jugoslaviji v praksi in teoriji zanikali, da obstoja slovenski narod, spakovali njegov jezik, ki so jim koristi slovenskega ljudstva razne »nacionalizacije«, ljudem, ki narodnost pretehtiavajo z gledišča, ali so v vladi ali v opoziciji, pred ali po volitvah, ki v narodnostnem oziru sploh ne vedo, kaj so, odrekamo vsako legitimacijo govoriti o slovenstvu, slovenski zastavi in koristih slovenskega ljudstva! A Skrajna drznost je res, kar pisari »Jutro« o boju svojih pristašev aa slovensko zastavo. Pokažite vendar, gospodje, kaj ste storili za njo takrat, ko je njenim pobornikom prelil Suhi bajar? Edino le »Slovenec« se je odločno postavil na branik naše trobojnice ob času avstrijskega prekega soda, »Jutrovci« pa šele danes, ko to ni več nevarno za vrat. Besedičenje, da je deželni odbor baje sklenil odpraviti slovensko zastavo, je podla laž, ker o tem nikdar sklepal ni in zato tudi kompetenten ni bil. Če pa se danes ne strinja z zasebnim mnenjem enega bivših odbornikov, da je deželni odbor kot naslednik bivših stanov upravičen rabiti poleg deželne trobojnice tudi stare stanovske barve, je to zadeva, ki nima s slovenskim patriotizmom čisto nič opraviti. Glede »Jungschutzov« pa je znano to, da jim je »Jutrova« žlahta poklanjala srebrne rogove. Naj »Jutro« zaupa tudi javnosti imena narodnih dam, ki so pobirale po uradih in hišah prispevke za Rdeči križ ter imena njegovih miljencev, ki so hodili okrog in pritiskali za vojna posojila. Koliko je prinesel sloviti magistratni žebljarski ščit? Čemu bi se sramovali generalissima nadvojvode Friderika, ki ste njemu na čast krstili eno ljubljanskih cest ob priliki, ko je Hoheit prišla organizirat strelce? Pa Marijo Terezijo, cesarja Jožefa in. Franc Jožefa in sličuo navlako smo mar mi spravili na ljubljanske ulice, ceste in trge, ali so klerikalci postavili Francu Jožefu spomenik v Ljubljani in imenovali dekliški licej z njegovim imeuom? So mar klerikalci na javnih magistralnih sejah petolizili z vzklikom: »S ponosom moremo ugotoviti, da nosijo sedaj razen enega vsi ijubljanski mostovi imena po I članih prejasne vladarske hiše habsburške«? »Jutro« se je spomnilo tudi ljubljanskega Gradu, toda njegovo nekdanje »Razgledišče nadvojvode Evgena« ga je tako navdušilo, da je hotel biti tudi tam s svojimi ljudmi samcat sam. Omenili bi lahko tudi še klečeplazenja cedečo se patriotično šolsko literaturo za časa vojne, gorečo vnemo demokratskih inteligen. tov na deželi za bivši prejasni dom, neprekos-ljivi c. kr. »Diensteifer« mnogih sedanjih »Ju. goslavenov« na fronti — pa bo prišlo vse n; vrsto, če nas bo »Jutro« še dalje izzivalo. A »Jutru« občni zbor »Kmetske zveze/, še vedno ne da miru. Sedaj se je spomnilo, da je videlo na občnem zboru tudi ministrante. Točno! Vsi ti stebri našega naroda bodo namreč v kratkem res ministranti pri pogrebu — SDS! Cankarjeva proslava v dramskem gledališču. Snoči se je Ljubljana poklonila manom Ivana Cankarja, pesnika naše zemlje, borca proti vsemu nizkemu, plahemu hlapčevstvu, zagovorniku vseh tlačenih ubr-gih, sovražniku podlosti in laži. Da ni smrt vzela Cankarju peresa iz rok, bi danes praznoval petdesetletnico. Tako pa mu je smrt dala venec nesmrtnosti pred njegovimi sodobniki in spominski večer je bil pozdrav in klic od tu v onostranost. Temno drapiran oder, izbrani odlomki iz Cankarjevih del, vse razpoloženje na odru in med publiko je bilo ubrano v nami. Izidor Cankar je v uvodni besedi osvetlil dobo pred letom 1876 in za njim. Prva doba v znamenju Prešerna, odkritega idealizma, dostojnega boja, druga slabša v vseh ozirih, i ;dlejša v čustvih in sebičnosti. S Cankarjevimi lastnimi citati je Izidor Cankar začrtal pomen Ivana Cankarja za nas Slovence in pokazal bistvene temelje njegove umetnosti: Mati — domovina — Bog. Nato je sledilo recitiranje. France Koblar je z globokim umevanjem čital odlomke iz Bele Krizanteme, Otou Oton Župančič dialog, Vida Jerajeva pa pesmi iz doline šentflor-janske. Finžgar je žel izreden aplavz za pridigo iz Martina Kačurja. Po odmoru se je čitalo prvo dejanje lz Lepe Vide. Vsi recitatorji so rešili lepo svoje vloge, bil je lep intimen prizor, iz katerega je zvenela iskreno visoko Cankarjeva beseda o umetnosti — Lepi Vidi. Igo Gruden je z občutjem recitiral tri Cankarjev lirične pesmi. Jože Vidmar je bral Skodelico kave. Užgal je Fran Albrecht zlasti proti koncu s svojo recitacijo Schivvitzhofna. Globoko zaključno besedo je imel Finžgar ki je recitiral konec iz Podob iz sanj. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno s odličnim občinstvom, ki z aplavzom ni štedilo. Dr. A. R. Te^eusJci pregrled V torek, 4. maja je imela Jugoslovanska kmetsko zveza svoj občni zbor. Politično poročilo je podal dr. Korošec. Povdaril je, da je tre-notna glavna naloga vse politike, da iztrebi korupcijo iz državne uprave in zboljša gospodarstvo. Razna podtikanja, da je SLS opustila svoj avtono-mističen program je odločno zavrnil in znova podkrepil zahteve slovenskega naroda. Kmetska zveza je izrekla zaupnico načelniku SLS. Na občnem zboru so poročali še posl. Brodar in tajnik Gabrov š e k o delu Kmetske zveze, poslanec Suš-nik o kmetskih zbornicah in dr. M o h o r i č o kmetski stanovski izobrazbi. Izvoljen je bil nov odbor s poslancem Brodarjcm na čelu. V Belgradu so bili prazniki. V sredo je radikalni klub izvolil Pašiča za predsednika. Ta dan je bila tudi nova seja narodne skupščine. Pucelj se je prvič pojavil kot minister. Poslanec dr. Zanič mir je zaldical: >Hop minister! Hop, hopk S tem je označil Pucljevo preskakovanje v razne stranke. Poslanec Brodar .je protesliral, ker vlada ne rešuje prošenj in pritožb. — Na petkovi seji je vlada predložila znižanje nekaterih postavk uvozne carine. Finančni minister je odgovarjal na vprašanja posl. Smodeja radi nepravilnosti pri glavnem ravnateljstvu za neposredne davke. Poslanec Smodej je zahteval odstranitev Robička, ki je napravil sedanji nevzdržljivi zakon o taksah. Posl. Smodej je stavil na pravosodnega ministra vprašanje radi ustavitve obrata v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani. 117 delavcev z 200 družinskimi člani je ostalo brez dela in trpi pomanjkanje. V soboto 1. maja so bolgarski komitaši z bombami napadli hotel »Srpska kruna< v Strumi-ci. Bilo je 17 ranjenih in dva mrtva. Napadalci so pobegnili. Še med begom so pobili več zasledovalcev. Naša vlada je s posebno noto zahtevala od Bolgarije zadoščenje in povrnitev škode. Ves svet pa obrača ta teden oči v Anglijo. 1. maja so namreč angleški industrijci izprli dva milijona rudarjev, ker leti niso pristali na znižanje plač in razširjenje delovnega časa. S tem sc jo začel gospodarski boj, ki ima svoje temelje v zaostalosti angleškega premogarstva. V ponedeljek jo delavstvo Se prosilo za mir. Ker se je vlada postavila na stran industrijcov in odbila vse predloge so delavci v torek začeli s splošno stavko. 5 milijonov delavcev jo zapustilo delo. Med tednom se je stavka še izpopolnila, tako da stoje vsi obrati. Delavstvo se bori za svoj kruh, vlada pa jo proglasila, da hoče delavstvo revolucijo in je nastopila proli stavkujočim z obsednim stanjem in izrednimi odredbami. Ker tudi tiskarne ne delajo, je vlada začela izdajali svoj poseben li*' »Brilisch Gazettec. Tudi stavkovno vodstvo izdaja svoje glasilo. Po nekod je prišlo žc do krvavi'' nemirov med stavkujočimi in stavkokazi, ki so se na poziv vlade prijavili za defo. Delavske organizacijo v ostalih evropskih državah so sklenile nabirati denarni fond za slavkujoče in preprečiti, da bi se v Anglijo uvažal evropski premog. Med tednom so razni činitelji poskusili začeti pogajanja za sporazum. Toda vlada zahteva, da morajo deh>'<'' predvsem opustiti stavko, delavci pa tega ne morejo. Tudi na Norveškem slavita od 'JI. april" 30.000 delaveev. 7. maja so v Budimpešti pričeli z obravnav proti ponarejevalcem francoskih frankov. Kaj se godi doma Jubilej dela. (K sliki v današnjem »Ilustriranem Slovencu«.) Februarja tekočega leta je praznoval župan g. lože Oražem (rojen 1870 v Ribnici) 20 letnico neumornega delovanja v občini Moste pri Ljubljani. Leta 1006 je bil izvoljen kot III svetovavec v »bčinski odbor in že po preteku treh let je poslal ►sled svoje razumnosti in nadarjenosti župan mo-Sčanski, kjer kot tak deluje še sedaj. Kakor je dober oče svojim otrokom, tako je tudi kot župan ,-edno skrbel za blagor in procvit svoje občine. Za 5asa njegovega županovanja je dobila občina Moste novo moderno osemrazrednico. Da se je odvrnila vedna epidemija nevarnega tifusa, je preskrbel ob-Mno tik pred vojno z zdravo pitno vodo, z vodovodom. Za časa vojne je pomagal vse vprek — videl ni ne osebnega ne političnega sovražnika, temveč branil in reševal, kogar je mogel in kakor je tnal. Gledal ni le na svoje občane, temveč vedno rad pomagal in stal na strani tudi drugim občinar-jem, ki so prosili za svet in pomoč, kakor še danes. Dokaz njegovega neumornega delovanja je tudi naša nova elektrarna, ki je pravkar začela obratovati in že sedaj oskrbuje z lučjo in močjo domačo občino Moste, lahko pa bo postregla z električno energijo tudi interesentom izven tukajšnje občine. V letu 1920 je prevzel Oražem načelstvo cestnega odbora ljubljanskega, ki obsega 30 občin, in si s tem naprtil zopet ogromno breme. Vse ceste in vsi mostovi so v povsem nerabnem stanju čakali nanj. V teku šestih let njegovega odločnega delovanja se je napravilo precejšnje število novih betonskih in lesenih mostov. Sad njegovega dela je novi betonski most na Fužinah, ki bo kras osobito tam ležečima občinama D. M. Polje in Do-brunje. Most je napravljen brez vsake državne pomoči in prispevka. Ceste se popravljajo in boljšajo, a žal nisi jim kos, sam vsega ne zmoreš, iržava pa ne izplača zakonitega drž. prispevka. Vzor očetovske ljubezni nam kaže Vincencije-va družba moščanska, ki se je ustanovila pod njegovim vodstvom že pred leti in katera stalno podpira siromake vseh vrst. Brez števila bolnikov je Oražem prepeljal brezplačno v bolnice in hiralnice. Sezidal je pol stotine stanovanjskih hiš, poleg tega pa vsem slojem, osobito železničarjem, pomagal, da so prišli do lastne strehe. Veliko je pripomogel k ustanovitvi izobraževalnega društva Moste, od ustanovitve društva je tudi njegov podpredsednik. Vidi se: jasno je začrtana njegova pot. S svojo •nergijo in dobroto je premagal vedno vse ovire in vse težave, da se mu je posrečila vedno izvršitev vsakega velikega načrta. Tvoji hvaležni občani Ti kličemo iz srca: Bog Te živi in ohrani še na mnoga letal Za mestno avtonomijo. Maribor, 8. maja. Mariborskemu avtonomnemu magistratu je bila vzeta vsa avtonomna oblast in je bila prenesena na državno oblast. Zadnji čas jo izvršuje veliko županstvo. Poročali pa smo že, da je dobilo mesto Maribor 6. aprila t. 1. obrtni referat nazaj. Ta obrtni referat, ki ga vodi g. Rodošek, je v tem času izvr-Sil 11 obrtnih koncesij in je vloženih in rešenih še 117 raznih prošenj in pritožb. Dne 15. maja dobi mesto Maribor tudi zdravstveni referat, mestni fizikat nazaj. Okrnjen pa še »stane magistrat za referat šolstva iu državljanstva. Mesto Maribor se more samostojno razvijati !e v popolni avtonomiji. Zato mariborska javuost pričakuje, da bo veliko županstvo samo mestu toliko naklonjeno in bo delovalo na to, da dobi Maribor nazaj tudi imenovana referata in da bo tako zopet njegova avtonomna oblast popolna, kot je bila pred prevratom. Navodilo za fotografe-amaterje izšla. — Cena Din 16—. Drogerlia A. Kane sinova. Lfnbljana Od (sjevgjeflje do Aten. (Pripoveduje Fr. S.) Ka Pangalovem shodu. (Dalje.) Na predvečer volitev sva sedela s tovarišem pri večerji v gostilni na trgu kensti-tucije. S trga se je slišalo vzklikanje: »Žita Pangelos!« in drčanje avtomobilov. V gostilni je oživelo m vse je drlo k izhodu. Pogledam še jaz ven. Na ovenčanih tovornih avtomobilih se je vozila mladina, ki je delala razpoloženje za Pangala, ki je kandidiral za predsednika grške republike. Pogledam po obranih. Nič odziva, nobenega navdušenja, le nekateri so se porogljivo smehljali. Posebnega navdušenja za volitve ni bilo nikjer videti. Po mestu so bile povsod, na deskah, na javnih poslopjih, na električnem tramvaju, pa ludi na nekaterih avtomobilih nalepljene slike grškega diktatorja. Prvič sva jih videla že med potjo na z zelenjem ovenčanih železniških strojih. Ogromni lepaki po mestu so pozivali, da naj gre vse volit očeta domovine. O nasprotnem kandidatu pa ni bilo nikjer nič brati, kakor da bi ga ne bilo. Kandidiral pa je neki advokat Demerdzis, politično manj znana osebnost. Kdo pa naj bi tudi kandidiral! Vsi odličnejši politiki, kolikor jih ni v inozemstvu, se nahajajo na otokih, konfinirami, zastraženi. Časopisje je pod strogim nadzorstvom in je o volitvah urav malo ali na nič ooročalo, iz- Poučen izlet slov. novinarjev v Ptuj. Slovenski novinarji so si nadeli hvalevredno nalogo spoznati in proučiti našo ožjo slovensko domovino, ki je bila baš v njihovih krogih dosedaj žalibog precej zapostavljena. Svoj prvi poučni izlet so napravili prošlo nedeljo v Ptuj, da si ogledajo zgodovinske znamenitosti tega najstarejšega in zgodovinsko najznamenitejšega mesta Slovenije. Ptuj je bil dosedaj kljub prastari zgodovini in slavnim spomenikom iz rimske dobe v SiTši javnosti precej nepoznano mesto. Dasi je v mariborski oblasti po številu prebivalstva na drugem mestu, vendar je njegova industrija in trgovina šele v razvoju, za zgodovinske znamenitosti naših krajev se pa Slovenci že od nekdaj nismo mnogo brigali in šele tujci so nam morali često odpreti oči. Ptuj so poznali znanstveniki in zgodovinarji iz Nemčije in drugih držav, dočim sami nismo imeli mnogo smisla za njegove znamenitosti. Odkar deluje v Ptuju agilno Muzejsko društvo, so se razmere izdatno spremenile. Zlasti velik uspeh je doseglo to drtf>-stvo z izdajo dr. Obramovičeve knjige >Der Filhrer durch Poetovio«, ki je izšla nedavno v izredno okusni opremi ter izvrstnem prevodu znanega pre-vujavca latinskih in grških klasikov in temeljitega poznavavca ptujskih starin, g. prof. Sovreta. Omenjena knjiga je privabila tudi novinarje v Ptuj. Izlet je bil v resnici poučen iu zanimiv, poleg starega, zgodovinskega Ptuja so se seznanili tudi z modernim, naglo se razvijajočim mestom, ki bo postalo kmalu središče cvetočo industrije in trgovine. Kajti poleg Muzejskega društva, ki se bavi z odkrivanjem ptujske prošlosti, deluje pridno za prospeh in procvit mesta tudi ptujska občina z agilnim županom g. dr. Senčarjeni na čelu. Novinarji so bili v Ptuju gostje mestne občine, ki jim je priredila že na kolodvoru prisrčen sprejem. Pozdravili so jih v imenu občine g. dr. Senčar, občinski odborniki g. dr. Fermevc in in davčni nadupravitelj g. Tobijas, od Muzejskega društva pa okrajni sodnik g. dr. Travner, notarski kandidat in konservator g. Skraber, g. prof. Mlakar in bančni ravnatelj g. Matevžič. Po kratkem nagovoru g. župana in dr. Travnerja jc sledilo po točno določenem programu ogledovanje gradu in mesta. Grad je razkazal novinarjem sam lastnik g. grof Herberstcin, ki je z redkim unievanjem in ljubeznijo izpremenil svoje bivališče v pravi kul-turno-zgodovinski muzej, kakor mu ga menda ni para v naši državi. Nemogoče je bilo v kratkem času preceniti ogromno zbirke zgodovinskih umetnin starega pohištva, slik, gobelinov, orožja, katero je grof zbral s svojih raznih gradov. Znamenit je grajski arhiv, ki vsebuje mnogo zanimivih listin, mod temi slovensko pisane razsodbe ptujskega sodišča iz 16. in 17. veka. Naše znanstvenike čaka tu še velika in hvaležna naloga. Sledil je ogled znanega svetišča boga Mitre, ki leži še dobro ohranjeno ua Gornjem bregu v bližini mesta. Gg. profesorja Sovre in Mlakar sta bila duhovita in strokovna tolmača. Pod njunim vodstvom so si gostje ogledali tudi muzej, ki poseduje številne in krasne izkopine iz rimske dobe. Žalibog je poslopje muzeja majhno, tako da se ne morejo res znamenite in krasne zbirke primerno razstaviti. Po skupnem obedu v Narodnem domu, kjer se je pridružil še g. okrajni glavar dr. Vončina. se je odpeljala vsa družba na avtomobilih, katere sta stavila na razpolago g. industrijalec Pirich in veleposestnik Pongratz, na grad Vurberg. ki se kot predstraža Slovenskih goric mogočno dviga ob Dravi nekako sredi med Mariborom in Ptujem. Grad, ki je že propadel, je spremenjen sedaj v moderno urejen sanatorij za pljučno bolne, katerega vodi priznani specijalist g. dr. Okolo-Kulak, skupno z gospo soprogo, ki jc tudi zdravnica. Pod njunim vodstvom je kljub neznatni podpori od države, ki znaša mesečno 50.000 Din, nastal iz starega, napol zapuščenega gradu sanatorij z lastno električno razsvetljavo, vodovodom, rontgen-apara-tom in sprejme lahko do 60 bolnikov. Okolico tvorijo obsežni bukovi in smrekovi gozdovi, zrak je nadvse ugoden za zdravilišče in z gradu je prekrasen razgled na prostrano Dravsko polje, Maribor, Ptuj, Pohorje, Boč in Donačko goro. Po ogledu historično znamenite cerkve, katero je razkazal ljubeznivi gospod domači župnik Kokalj, je pogostil oskrbnik grofa Herbersteina g. Kegel goste z izbranim prigrizkom in izborno kapljico. Prekmalu jc sledil odhod nazaj v Ptuj, kjer je priredila mestna občina v Mladiki naravnost sijajen banket. Ljubke gojenke 4. letnika meščanske šole, oziroma gospodinjskega tečaja so se izkazale kot vzorne kuharice in nadvse pridne strežnice. Vsa čast gospej ravnateljici iu gg. učiteljicam! V prijetnem razpoloženju, katerega so oživljale na-pitnice in nagovori, še bolj pa naravnost izborno vino iz kleti štajerske posojilnice, katerega je poklonil g. oskrbnik Majcen, je čas le prekmalu minil in gostje so se ob četrt na 11 odpeljali, hvaležni Ptujčanom za vse užitke, kojih so bili tako nepričakovano deležni. Letošnja stavbna sezoiia je v mestu pa tudi v okolici pričela nekoliko bolj zgodaj kakor lansko leto. Dočim jc razvijal lansko leto avgust in september stavbno gibanje, se je to letos pričelo deloma že v aprilu. Kdor je izrabil aprilsko vreme ni napravil napačno. Po mestu se. izvršuje zlasti mnogo adaptacij za trgovske lokalo in pa nekoliko manjših prizidkov. Vendar je na vidiku zidanje več stanovanjskih hiš, zlasti visokopritličnih enodružinskih. Pa tudi nekaj večstanovanjskih hiš nameravajo zidati. Nova stanovanjska poslopja zidajo: Zoran Mu-šič, trgovec z glasbili, enodružinsko visokopritlično vilo v Langusovi ulici. — Dr. Anton Milavec, uradnik Zadružne zveze, visokopritlično manzardno hišo ob severni strani prostorov kluba Primorje. — Ivan Kuhar, uradnik Direkcije državnih železnic, eno-nadstropno vilo na Friškovcu. — Ivan Okorn, pekovski mojster v Spodnji Šiški, enonadstropno hišo, v kateri bo pritličje izrabil za obratne prostore pe-karije. Zidal bo v bližini nove cerkve v Spodnji Šiški. — Tovarnar Franc Batjel, lastnik tovarne koles Tribuna , namerava poslopje ob Karlovški cesti dvigniti za eno nadstropje, hišo lično fasadi-rati ter napraviti teraso po okusu naših Primorcev. Poslopje bo prav v okras Karlovške ceste. G. Batjel je vedno podjeten in ko si je uredil moderno tovarno, si hoče urediti tudi svoj dom. — Ivan Pavlič iz Zgornje Šiške zida ob Slovenski cesti v Spodnji Šiški enodružinsko hišo. Ob isti cesti zidajo še enodružinske hiše: Antou Kresal, Srečko Šlechta, Matevž Vrbnjak, Martin Gorjanc in akademični slikar Hinko Smrekar. Želeli bi bilo, da bi našemu umetniku meceni slovenske umetnosti v resnici pomagali, a ne mu samo obetali svojo pomoč. — Inž. Franc Vrečko zida enonadstropno lično vilo ob Ru-tarjevi ulici, kjer že stoji toliko lepih domov gospodarskih veljakov. — Stavbna zadruga in vrtna kolonija Stan in dom« bo zidala Kistno enonadstropno hišo ob Glinški ulici ter bi z delom že pričela, a jo ovira večno deževje.. Razen tega bo za svoje člane gradila sedem enodružinskih hiš na zemljišču ob Tržaški cesti; hiše bodo slične onim, katere so bile zgrajene lansko jesen. Želeti pa bi bilo, da mestna občina čimprej izvrši na zemljišču kanalizacijo, sicer bodo prebivalci v onem terenu utonili. Kakor čujemo bodo dela za kanalizacijo v najkrajšem času oddana. — Marica Jesih, soproga železniškega uradnika, zida enodružinsko dvoriščno hišico ob Jcgličevi cesti poleg vrta g. Seb. Cenčurja iu vile g. tovarnarja Reicha. — Na isti parceli namerava zidati ob cesti ludi trgovec g. Ogorevc. — Društvo za gradnjo delavskih hiš bo postavilo enonadstropno šeststanovanjsko hišo že poleg obstoječih hranilničnih hiš boij proti cesti za Bežigradom. — Tam zida že trgovec Jože Mihelič svojo enonadstropno hišo, v kateri namerava odpreti trgovino z mešanim blagom in tudi napraviti prizidek za mesnico. — Franc Ulčar, železniški uslužbenec, Dobro od natbolftega manufakturnega blaga si kupite pri OMačilnici s za različne poletne moške in ženske obleke pri veliki izberi po najnižjih cenah. gradi nad potjo proti hotelu Bellevue leseno hišico v švicarskem slogu. — Ivan Komar pa enonadstropno v Trnovem v bližini Zelene poti. Adaptacije izvršujejo: Slovenska matica prezidava v pritličju svoje hiše na Kongresnem trgu trgovske lokale g. Ebra. Tvrdka I. Naglas preuioja prostore bivše kavarne »Edžia« v hiši ge Helune Brell na vogalu Turjaškega trga in Židovske ulico v trgovske lokale, v katerih namerava imeti zalogo pohištva. Celo lrišo so tudi čedno prepleskali. — Večje preureditve trgovskih lokalov izvršujejo tvrdke Ivan Bonač v šelenburgovi ulici, Adolf Perles v Prešernovi ulici št. 7, kamor se vseli svetovnozna-na tvrdka Bata s svojo zalogo in prodajalno čevljev. Trgovec Ignacij Žargi preurejuje spodnje prostore hiše na Sv. Petra cesti 11 v trgovske lokale, kamor namerava preseliti svojo trgovino. — Ga VVanek pa adaptira v svoji hiši Sv. Petra cesta !) pritlične prostore, da tam otvori svojo trgovino in konfekcijo s kožuhovino. — Tovarna Josip Kune in Ko. na Poljanskem nasipu 40, bivša cukrarna, razširja svoj obrat še na eno veliko dvorano v petem nadstropju, kjer bo namestila razno pletilne stroje ter bo na ta način zaposlovala 30 do 40 delavk več. Razen omenjenih adaptacij se izvršuje šo mnogo manjših po raznih mestih Ljubljane. Pričakovali je letos dobre stavbne sezone, o čemur bomo poročali prihodnjič. ZGRADBA NOVEGA MESTNEGA KOPALIŠČA V MARIBORU. Pred leti je vzelo moato Maribor v najem do leta 1933 Kaferjevo kopališče.ob Dravi. To najeto kopališče je v zdravstvenem oziru vse graje vredno, ker se stekajo ravno nad in pri kopališču v Dravo trije večji mestni kanali. Za ta zdravstveni nedostatek ve malokateri Mariborčan, sicer bi ne bilo kopališče ob času kopalne sezone tako polno. Radi kanalov so stavili nekateri občinski odborniki predlog, da bi občina preuredila lo Kaferjevo kopališče le za solnčne kopeli in tuširanje, a je večina proti temu predlogu iz hvalevrednega in priporočljivega razloga: Zakaj preurejati tuje kopališče, ampak mestna občina naj zgradi ob Dravi v najkrajšem času novo lastno, ki bo moderno, odgovarjajoče zdravstvenim in moralnim predpisom in bo nosilo občini lep in trajen dobiček. Sklep mestnega sveta gleda skorajšnje zgraditve novega dravskega kopališča nad kanali je razveseljiv za vsr mesto. SNEG NA P0H0RJL! Letošnji maj je podoben aprilu. Vsak dan s« vrste nalivi in ozračje je postalo žo občutno hladno. Vrhove Pohorja je pobelil v petek sneg, ki sc drži sedaj žo par dni. Vrtnarji in poljedelci iniajc velik strah pred slano, ki lahko ob mrzlih jutrih nepričakovano nastopi ter napravi občutno škodo. NESREČA. Železničar Jurij Krebs se je na koroškem ko« .lodvoru v Mariboru težko ponesrečil. Prišel jo vsled neprevidnosti pod stroj, ki mu je zadal težko notranje poškodbo. Le slučajno ga je stroj samo udaril in vrgel ob stran, tako da ni padel pod kolesa, ki bi ga bila razkosala. fine koroške garantirane, _______ dolga po 60 in 65 crn,5®^'^ razpošiSjamn POŠTNINE PROSTO po po povzetju 3 KOSE 18 70 Oin. Če naročite 6 kos, dam — ENO — po vrhu ZflSTOHJ. RADIOl, LJUBLJANA, KREK9U TRG 10/b. vzemši vladnih listov. Opozicija je zahtevala, da bi 6melj njeni predstavniki prisostvovati volivnemu aktu in preštevanju glasov. Pangalos je to odklonil in zato se je Demerdzis v zadinjem trenotku, to je na predvečer volitev, odpovedal kandidaturi in opozicija je sklenila, da se volitev ne udeleži. »Nocoj bo še nekaj.' je dejal tovariš. Vstala sva hitro in odšla na trg. Na nasprotni strani ogromnega trga je bila zbrana vee-tisočglava množica. Trg je bil razsvetljen in s poslopja železniškega ministrstva so vihrale nacionalne zastave. Balkon je bil ovenčan in poln ljudi. Pri vseh oknih v bližnji okolici so bili ljudje natrpani in vse je zrlo na balkon, kjer je govoril svoj kandidatni govor g. Pangalos. Pod balkonom je stala večja gruča mladih ljudi, ki je vzklikala Pangalu. Pangalos jc bil v civilni obleki. Govoril je dosti razločno, s stalnimi enakomernimi kretnjami rok. Delal je dolge pavze in večkrat sem mislil, da je že končal, pa je znova začel. Vsebine govora nisem razumel. Ogromna množica je tiho poslušala. Zadržala se je popolnoma mirno. Le redki so bili, ki so ploskali al'i vzklikali. Razen gruče mladine pod balkonom je bila množica videti pasivna. Le par med-klicev je bilo slišati, ki jim je sledil smeh, pa ni bilo mogoče pogoditi, na čigav račun so bili izgovorjeni. Po končanem govoru se je množica mimo razšla, le mladina je z zastavo odkorakala precej šum no za godbo, v kateri je imela vodivuo vlogo piščal. Njen fflas me ie sDoniinial na dudo. 1 Naslednji dan so bile volitve, pa ne po vsej državi. Atene in Pirej naj bi bila dala drugim krajem vzgled! Volitev skoro ni bilo opaziti. Na voliščih ni bilo gnječe, pač pa je bilo opaziti na mnogih krajih več -zelenega« vojaštva. Polog rednega vojaštva so namreč še posebne politično opredeljene vojaške čete, na katere se opira Pangalos. Po mestu se je vozilo na kaaneonih veselo razpoloženo ^ zeleno« vojaštvo. Volitve niso bile izraz ljudske volje. Če bi se bil gospod Pangalos proglasil za predsednika republike, bi bilo stvarno prav isto, samo inozemstvo bi imelo drug vtis kakor ga ima po uradno objavljenih poročilih o ogromni veČini glasov, ki so bili oddani za Pangala. Ko sem gledal to ljudstvo, sem videl, da je to najmirnejši narod na svetu, nesposoben za revolucije. Revolucije je delalo na Grškem vojaštvo, pa še te revolucije niso bile tako krvave, kakor se je bralo. Grki so pač veliki nacionalisti z velikim želodcem, pa vojaško se niso posebno izkazali. Niso za liorho. Zato je ludi Pangalova fašistična akcija propadla. Največ je še dobila v grški Macedoniji. Odkar je postala Grška republika, ni več miru in diktatura enega generala zamenjava diktaturo drugega. Vlada pa zgolj vojaštvo, ki ne '"pusti oblasti iz rok in to je veliko zlo. Kateri general na svetu pa bo storil to prostovoljno? Ljudstvo je naveličano teh razmer, nezadovoljno z gospodarsko politiko, ker trgovina stoji, zato monarhisti ojaeu-ieio. Vendar ni mislitii na kak resen cdpoi, iLzvzemši od strani tistega dela vojaštva, ki si želi Plastirasa. Precej splošno pa se priznava in uvažuje red, ki ga je napravil Pangalos s krepko roko. Po vsej deželi je varnost, odkar so bili lopovi, zasačeni pri zločinih, kratko-malo pobešeni, gradijo se ceste, železnice dobro funkcionirajo, velikopotezna koloniza-cijska akcija na severovzhodu je sijajno za. mišljena in se dosledno in vztrajno vrši. Ljudstvo si ne želi novih zmed, prekucij. marveč miru in zaslužka. Zato raje prenaš? diktaturo kakor meščansko vojno. O ljudovladi seveda ni govora. Zakoni so spreminjajo brez parlamenta, s podpisom generala Pangala, ki hoče tudi ustavo sam spremeniti, da se bo še bolj utrdil. Obdržati hoče poleg mesta predsednika republike tudi mesto vladnega predsednika. Njegov vzor jc Mussolini, ki ga jc skušal posnemati, pa je videl, da njegov sistem ni prikladen zn Grško. Če bo znal polagoma omiljevati diktatorske ostrine iu vračati ljudstvu oblast, more postal zares omiljena osebnost, če pa bo skušal trajno obdržati diktaturo ali jo sanio skriti za demokratično masko, utegne doživeti splošen odpor. Vsekako si jc pridobil na simpatijah, ko je pomilostil solunske na smrt obsojene buntovnike in napovedal, da se bodo mogli politični internirancl vrniti z otokov na svoje domove. * Kakšna razlika med starogrškimi republikami in sedanjo Grško! Stare Atene so bile vzor starih republik in atenska državica in nauk grških modrijanov o državi sta položila t Dnevne novice :k Naznttnilo o sprejemu v Škofijski zavod sv. Stanislavu v St. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1926-27. V zavod sv. Stanislava se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih starišev, ki so dovršili z odličnim, ali vsaj z jako dobrini uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje /.a sprejem je nasloviti na škofijski ordinafial v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in ^Ijjjskovalno izpričevalo za sprejem v sred-njfli s(>lp.< Stariši ali njihovi namestniki naj pkmšnje s prilogami prineso v zavod sv. Stanislav v času od 1. do 15. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Maksimalna plača za dijake iz ljubljanske škofije znaša na leto 6000 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti potrebnim in vrednim. Hrana je priprosta, a tečna in zdrava. Dan sprejemnega izpita za prvošolce se na-' znani ua rešeni prošnji Drugo se dogovori osebno v zavodu. Prošnje za sprejem v na-daljne razrede: od 2. do 4. razreda se sprejemajo najkasneje do 111. julija. Na višjo gimnazijo se sprejema le izjemoma in samo prav dobre dijake. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, 10. maja 1926. -Ar župnijskega izpita 5. in 6. maja so se udeležili iz druge polovice: Alojzij Brecelj-nik, žup. upravitelj v Novi Oselici, Viktor Turk, kaplan v Cerknici; iz prve polovice pa: Jožef Ambrožič, kaplan na Bledu, Ivan Go-gala, žup. upravitelj v Stari Oselici, Franc Kek, kaplan v Škof j i Loki, Jožef Kosiček, kaplan v Cerknici, Anton Skubic, kaplan v Zi-reli, Anton Stanonik, kaplan v Toplicah, Jožef Stupica, kaplan v Šenčurju pri Kranju, Štefan Traven, kaplan na Brezovici in Franc Učakar, kaplan v Loškem potoku. k 501etnico rojstva obhaja jutri č. gospod o. Oton Kocjan, definitoir kapuc, provin-oije v samostanu v Škofji Loki. Gospodu jubilantu, enemu izmed prvih učencev nepozabnega dr. Kreka, kličem u tem povodom: Na mnoga leta! k Pri tvrdki Dogmi na Dunajski cesti, poleg kavarne Evropa, (zaloga pohištva), se vidi v velikem izložbenem oknu prvi glavni dobitek loterije za Orlovski štadion. Obstoji i/ kompletne oprave za spalnico, temne barve in najelegantnejše izdelave. Obsega naslednje kose: 2 postelji, 2 omari, 1 psiha s trodelniin ogledalom, 1 divan s preprogo, 2 nočni omarici. 1 mizica, 4 stole, 2 vzmetni žimnici, 2 gornji žimnici, 2 blazini, 2 odeji, 1 posteljno pregrinjalo, 1 preprogo, 2 karnisi. Vse skupaj stane 25.000 Din. Kdor bo imel posebno srečo, lahko dobi vse skupaj za 10 Din, če kupi srečko Orlovskega stadiona. Žrebanje se bo vršilo 30. t. m. Srečke se prodajajo tudi v vseh večjih ljubljanskih trafikah, pri upravi »Slovenca, v prodajalni K. T. D. (Ničman), ali pa se naroče pismeno pri Akcijskem odboru za Orlovski stadion, Ljubljana, Ljudski dom. k Gospod finančni delegat — tako nam /»išojo — je na notico »Velik škandal« poslal pojasnilo, ki ga nismo želeli od njega, ninrveč od osrednje vlade, ki bi naj opravičila svojo malomarnost v zadevi organizacije prosvetnega inšpektorata za Slovenijo. Glede izplačil državnih dotacij pa se je hotel g. delegat izogniti vprašanju s sklicevanjem na centralizacijo v novem proračunu. Mi bi pa radi zvedeli, zakaj je dal pod zaporo izplačila od pristojnih instanc že meseca marca in na podlagi starega proračuna nakazane dotacije. -k Umrl je na Zgoši pri Begunjah 7. maja Anton Znidar, p. d. »Mertek po pettedenskem trpljenju za mrtvoudom. Bil je vnet kmet, po vsem okraju znan konjski trgovec. Kot mož stare korenine se je držal navade, da je vsa družina vsak večer molila rožni venec. Bil je sošolec g. škofa ljubljanskega. Naj v miru počiva! k Zgodnji roj. Ivan Traun, trgovec na Ptujski gori, je pri svoji podružnici v Narap-ljah ogrebel že 1. maja silno močan roj, kakor ga doslej še ni imel. k Vsi rnzprodajalci srečk Loterije v korist zgradbi Društvenega doma pri Sv. Antonu v Slov. goricah naj blagovolijo poslati v najkrajšem času na odbor denar in obenem nerazprodane srečke, oziroma, ako želijo srečke obdržati za razprodajo, le nabrani denar in obvestilo, koliko srečk še imajo. Se priporočamo! Odbor. k Novi vozni red »Ekspres«. Danes je izšel žepni vozni red »Ekspres« z veljavnostjo od 15. maja 1926. Vsled svoje praktične oblike in bogate vsebine se je isti v par letih svojega obstanka tako priljubil, da vsako leto ogromno narašča povpraševanje po njem. Pri letošnji izdaji se je vsebina še bolj izpopolnila. Vkljub njegovi praktičnosti in obsežnosti ter visokim nabavnim stroškom je ostala cena neizpremeniena 10 Din za izvod. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na postajah pri potniških blagajnah. Naročila sprejema »Administracija voznega reda Ekspres v Ljubljani . Borštnikov trg t. Knjigarne imajo običajen popust. Po pošti stane en izvod 1 dinar več. k Avto zveza Ljubljana — Blagovica — Vransko naznanja cenjenemu občinstvu, da prične zopet avtobus voziti na Vransko, in sicer vsako sredo in četrtek. — Adamič in Šuštaršič. k Prevzem jugoslovanskega arhiva ' Budimpešti. V petek je odšla komisija, sesto-ječa iz gg. dr. Nagyja, tajnika zagrebškega drž. arhiva, gimnazijskega ravnatelja v Novem Sadu Živojinoviča in Dragoljuba Pavkoviča, tajnika v prosvetnem ministrstvu v Budimpešto, da prevratne arhive onih pokrajin, ki so po st. Germainski in trianonski pogodbi pripadle Jugoslaviji. k Odlični gostjo na Sušaku. Na Sušaku se mudi soproga avstrijskega kanclerja dr. Rameka. Došla je z otroci na oddih. Na Sušaku se mudi tudi znani madžarski publicist Fr. Szabo. k Avtomobilna nesreča. 5. t. m. se je avtomobil veleposestnika Šandora Sorgerja na cesti iz Osjeka v Našice zvrnil v cestni jarek. Soproga Sorgerja in šofer sta dobila težke telesne poš^dbe. •k Tref^Š, — pa šc ni šlo. V Novem Sadu se je vdova Adler naveličala življenja. Donava je blizu in zvabilo jo je da poskusi tretjič smrt v valovih. Pred skokom si je prerezala žile, skočila v vodo, ki jo je nesla precejšnjo daljavo. l'a zagledali so jo ribiči in potegnili na suho — še pri življenju. •k Češka filharmonija priredi na Sušaku v kratkem koncert. Zanimanje zanj je jako veliko. k »Ljubljanski Zvon« v Zagrebu. 2. junija t. 1. priredi ljubljansko pevsko društvo ecr-r.asuajuiMBJ* *ta TB C*g/ tTfl g* cfcSC^^B nePrem°čljive ter najboljše kakovosti, in vsa druga ' obiačila kupite v resnici najceneje in najboljše po res tovarniških cenah v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2 Konfekcijska tovarno Fran Derenda & Cle LJubljana, Gradišče (nasproti dramskega gledališča) Prepričajte se T Prepričajte se! a^-.a?'j rjiL .' -laija »Ljubljanski Zvon« v Zagrebu koncert. Zagreb ga pričakuje z velikim zanimanjem. k Nagla smrt. V Sarajevo je v petek neki kmet iz Mokre pripeljal 6 let staro bolno hčerko, Baš ko je prašal sprevodnika za izhod , mu je hčerka na rokah umrla. Ker je pogrebni zavod preveč računal za prevoz v mrtvašnico državne holnice, mu ni preostalo drugega kot da je moral mrtvo truplo nesti v mrtvašnico sam. k Strajk. V tovarni vagonov v Brodu ob Savi je izbruhnil v petek štrajk, ker uprava ni hotela ugoditi zahtevi, da se odpusti neki prvi delavec. k Samomor Ljubljančana. V bližini Zagreba se je ustrelil Ivan Briehta, železniški uradnik v Zagrebu, rodom iz Ljubljane. — Trpel je na živčni bolezni. k Razprava proti roparjem Ravnogorske banke v Vrbovskem se je začela v petek pred zagrebškim sodiščem. Gre za svoto 270.000 dinarjev. k Drug za drugim. V Varaždinu je služil 42 let pri eni družini neki Andro Dreven. Dosegel je starost 76 let, a njegova žena 65 let. Pretekli 'orek mu je postalo slabo, še! v sobo in bil takoj mrtev. Ko je žena videla mrtvega moža, se je tudi sama zgrudila in izdihnila. k Novo plovbno podjetje v Belgradu. — »Slavenski I.oyd«, plovbno podjetje v Belgradu, je te dni začelo z obratom. k Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, opozarja na današnji inserat tvrdke Iv. Perdan nasledniki v Ljubljani v zadevi Ciril in Metodovih užigalic. Mislimo, da je odveč hvaliti prvovrstno kvaliteto naših vžigalic. — Vsak Slovenec je dolžan, da kupuje in zahteva povsod naše domače Ciril ni Metodove vžigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družbi k uspešnemu delovanju, v korist Ciril in Metodovega šolstva. Dolžnost nas vseh je ta, da bodrimo in spodbujamo našo deco doma in v tujini k ljubezni do njenega slovenskega matemega jezika. Apeliramo tedaj ponovno, da se vsak posluži Ciril in Metodovih vžigalic, katerih geslo je: Mal položi dar, domu na altar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. k Zlatnike v Zlatorog-terpentinovem milu so našle sledeče osebe: gdč. Anica Zmavc, Rajhenburg, kupila v trgovini Davorin Breč-ko, Rajhenburg; g. Mihael Hlastan, Bučerci pri Vidmu, kupil v trgovini Robert Skerbec, Videm-Krško; ga. Anka Rade j v Stari vasi, kupila v trgovini Robert Skerbec, Videm-Krško; gdč. N. Breznik, Libonja pri Ormožu, kupila v trgovini L. Kuharic, Ormož; ga. Mici Drganc, Novo mesto, kupila pri tvrdki J. Ko-be Novo mesto; ga. Marija Velcer v Rušah, kupila pri tvrdki Anton Požar, Ruše; ga. Al. Kruder v Slovenski Bistrici, kupila pri tvrdki Kos, Slovenska Bistrica; ga. Liza Hlastec, delavka, Zbelovo pri Poljčanah; ga. Lobnikar Marija, Loke 358, kupila pri tvrdki Radej in Izlaker v Trbovljah; ga. Alojzija Ivačič, Videm, g. Franc Ensa, magistr. sluga, Celje, k Zlatnike v Gazela-milu so našli dalje sledeči: g. M. Boštjančič, Grosuplje, kupil milo pri Lovro Škrjanc, Lopček pri Grosupljem; ga. Helena Mauser, Podbrezje, kupila milo pri Valter Reš, Podtabor; ga. Ivana Verdenc, Bizovik št. 63, kupila milo pri Anton Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta; ga. Ivana Na-stran, Češnjevke pri Cerkljah, Gorenjsko, ku-! pila milo pri A. Radanovič, Cerklje pri Kra-! nju; ga. Frančiška Jelenko, Ruše pri Mari-i boru, kupila milo pri Prvem del. konzumnem društvu, Ruše pri Mariboru; ga. Tončka Er-jauc, Log pri Sevnici, kupila milo pri R. Tra-pečar, Radna pri Sevnici; ga. Ana Kušič, Brod, Berislavičeva 3, kupila milo pri Ben-| čeviča sinovi d. d., Brod na Savi. k Pozor fotografi-amaterji! Pravkar je izšla obširna in priročna knjiga »Navodila za amater-fotografe?, ki je v tem obsegu doslej edino večje delo te stroke v slovenščini ter PEPITA LeU>čnia moda) 140 cm Širok volneni štof: prejšnja cena Din sesedal samo Din 78-— za meler pn TEKSTILBAZARJU Lfubllana, Krekov trg 10 bode dobro služila vsem amaterjem. Ker jQ edini namen založništva velika potreba po to-vrstni slovenski knjigi in pa propaganda fo-toamaterstva ter je cena za naše razmere res nizka, knjigo toplo priporočamo našim amaterjem. Dobiva se za ceno 16 Din v drogeriji Anton Kane sinova, Ljubljana, Židovska 1 Po pošti 2 Din več. * Najboljša vina pokusite edino na vin. ski razstavi v Ormožu, ki se vrši ob priliki okrajne obrtne gospodarske razstave v Ormo-žu od 8. do 15. avgusta 1.1. * Sanoform, neobhodno potreben za da-me, se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. * Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38» C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in ope-racijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. * Stavbna družba d. d. se je preselila dne 1. maja t. 1. iz Levstikove ulice 19 v svoje lastne poslovne prostore, Vrtača 5. * Pri pomanjkanju teka, slabem želod-cu, zaprtju, počasni prebavi, koprivastih iz. pahkih oprosti naravna »Franz-Josef« gren-čica telo nabranih gnilobnih plinov. Ze stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Fran*. Josof« voda vseskozi zanesljivo odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. * Čajanka! Zahtevajte povsod najizdat-nejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna za. loga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19. ■k Pri glavobolu, utrujenosti, slabi pre-bavi izboljša naravni planinski »Spomladan-skj čaj« delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti tudi najboljše na polt kože. Ako vpošljete 30 Din, pošlje tri originalne zavitke poštnine prosto: lek-rnar Bahovec, Ljubljana. * Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, me-burja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter, Izven glavne sezone izredno nizke cene Zahtevajte prospekte! k Brezalkoholna Produkcija, Ljublja-na, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Matice«. * Občudujemo jo vsled njenLjubljanskih -margmalijV, J. St. Stan teta »Noči« in VI. Premruja • Nevemika Tomaža". Vstopnice pri blagajni. Vabimo javit:.: 1. da se odzove klicu naših mladih. © Krekova mladina v Ljubljani priredi na praznik, dne 13. maja v Ljudskem domu igro »Deborah«. Predprodaja vstopnic vsak dan od 7 zvečer, danes pa ves dan v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze na Starem trgu 2-1, in eno uro pred predstavo v Ljudskem domu. Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, opozarjamo p. n. občinstvo, da si jih čimpreje preskrbi. — Odbor. © Krekova mladina ima svoj redili sestanek v pondeljek dne 10. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih na Starem trgu. Predaval bo ing. Lojze Žumer o stavki na Angleškem. Tovariši, tovarišice, udeležite se sestanka v obilnem številu. — Odbor. © Srečke loterije za Orlovski stadion se prodajajo v Ljubljani v naslednjih trafikah: Pleško, Sv. Petra cesta 8, I. Soukal, Pred škofijo, A. Gruber, Sv. Petra cesta 51, J. & A. Ko-cutar, Mestni trg 25, Pezdir, Gradišče 3, Miuka Modic, Kopitarjeva ulica, Glavna trafika, Mestni trg, tobakarna hotel Union, Beline, Sv. Petra cesta. — Dalje Uprava »Slovenca«, Prodajalna KTD (Ničman), Kopitarjeva ulica in Dru štveria nabavna zadruga, Ljudski dom. © Kuharski tečaj. V Krekovi prosveti (Poljanska cesta) se prične 15. maja večerni kuharski tečaj. Prijave sprejema in natančnejša pojasnila daje pisarna Orliške podzveze, Ljudski dom. © Fotoerafični atelje Viktor jc sedaj v Knafljevi ulici 4 (nasproti Narodne tiskarne) Priporoča se za slikanje družinskih in društvenih skupin v nanovo moderno urejenem ateljeju. © Botra išče ubog deček, ki ga .ie doslej brezuspešno iskal. Naslov staršev pove uprava. dalo ponižanja in povišanja toliko, da bi tega ne bil pričakoval, niti v najdrznejših sanjah! Kakor rečeno, so vsi. ti podatki povzeti po zadnji številki Socialne misli. Dovoljujemo si ob tej priliki občinstvo opozoriti na to revijo. Slovenci imaimo relativno izredno mnogo lsstov; Koledar Mohorjeve družbe za 1. 1926 jih našteje na str 83 nič manj nego 141. O-teh jih izhaja 108 v Sloveniji. Najtežje življenje imajo revije. Jasno je, da se more revija držati samo, če prepriča naročnike po soiidnosti in aktualnosti vsebine, da je res potrebna. In Socialna misel se vzdržuje brez vsake podpore samo z naročnino ljudi, ki so prepričani, da nam je tak list potreben. .Med svoje solrudnike šteje vrsto naših odličnih javnih delavcev. Tako je n. pr. letos napisal dr. Korošec že dva aktualna uvodnika. Ze v dosedaj izišlih letošnjih številkah srečamo med sotrudniki dr Hohnjeca, dr. Kulovca, prof. dr. Ozvalda, dr. Jeraja, Ivana Rejca in dr. Vsaka številka prinaša tudi politični, socialni, kulturni in gospodarski pregled. Naroča se v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, in stane 50 Din na leto. Sclimitzberser priznano najboljše VINO se toči v odprtih BUTELJKAH po 14 Din samo v kavarni »SLON« v Liubl|anL 3105 Maribor □ O Binkoštih bo pri Sv. Arehu na Pohorju oskrbljeno za službo božjo. Aljažev klub v Mariboru. □ Redno službo v naših planinah bo Alja- j žev klub tudi letos uredil in bo pravočasno javnost obvestil. □ Nove češnje na mariborskem trgu so se te d'm pojavile. Kilogram stane 25 Din. □ Podpora za izlet esperantistov. Kakor znano, se bo krog binkoštnih praznikov v Mariboru vršil kongres esperantistov. Protekto-rat nad tem izletom je prevzel mariborski župan g. dr. Leskovar in mestni svet je naklonil izletnikom podporo 2 tisoč dinarjev. □ Umrli »o od 1. mnia do 9. maja: Farič Marija, 84 let — Cvilak Vinko, 36 let — Patz Kari. 47 let — Najal Ivan, 23 let — Fank Maks. 59 let — Kit Marija, 46 let — Anton Ivaneti*, 63 let — Janža Justina. 32 let — Seibt Artur, 68 let — Zorinc Frnac, 27 let — Rechbauer Jožef, 69 let — Josip Stumberger, 60 let •— Leobner Avrelija, 64 let — Ana Lepej, 95 let — Spitzko Elizabeta, 78 let. □ Poroka. Danes ob tričetrt na 12 sta bila v slolnici poročena cr. Benedikt Zeilhofer, ka-petan I. klasa, uslužben v Požegi in gdč. Berta Lesknvarjeva, ob-iolv. pravnica, hčerka mariborskega župana dr. Josip Leskovarja. Poroča monsignor dr. Anton Jerovšek. Novopo-rečenima naše nnjiskrenejše čestitke! □ Duhovniške vesti. Kaplan g. JanuS Kotnik je stopil v stalni pokoj. G. Janez L e b e r ie nastavljen za kaplana na Rem-šniku. □ Sklepna procesija pri misijonu v frančiškanski cerkvi ie danes popoldne ob 3. izredna je bila sinceoja spravna procesija. Miši jon je uspel nad vso pričakovanje. Posebno stanovski govori so bili dobro obiskani. Nemške pridige so izostale, ker je naprošeni govornik g. p. provrincial, šel v Ameriko na vi-zitacijo. □ Prošnje procesije se vršijo prihodnje tri dni v navadnem redu in času pri vseh treh mestnih župnijah. □ Sprememba posesti. Zadnje dni sta bili predani ob Pristanu dve Straschiliovi hiši in sicer enonaclsropna štev. 6. in pritlična ob Glaučnikovem stolpu štev. 11. Enonadstrcpno štev. 11 je kup'] lastnik avtelakse g. Uranjek, pritlično pa mesar g. Fidler. □ Vrste mariborskih fijakerjev se redčijo. Vsled prehude konkurence avtotaksijev jih je že precej opustilo ta prej tako priljubljen poklic. Nekateri so zamenjali svoje konje lin kočije za avtomobil ter se tako modernizirali. Avtomobilnih izvoščekov je čimdalje več, toda rožice jim tudi preveč ne cveto vsled tega, ker so pretirano dragi. Po mestu se zato vsakdo mnogo raje poslužuje fijakerja, kot avtomobila. □ Koncert vojaške godbe v mestnem parku se vrši danes v prid gradbenega sklada Protituberkntozne lige: v Mariboru iu sicer s sledečim sporedom: 1. Vino: Konjičke divizije, koračnica. 2. Zaje: Ban Leget, ouvertura. 3. Morena: Žive pesmi, valček. 4. Leoncavallo: Pagliacci, fantazije. 5. Parma: Ksenija, pesem. 6. Vilhar: Hrvatski ples. 7. Raba: Slovenački napjevi. 8. Pokornv: Sve slovensko, koračnica. □ Sobotni trg ie til nenavadno živahen, ker je radi mrzlega vremena prišlo mnogo špeharjev s ptujskega polja. Speharii so zelo neljuba konkurenca mariborskim mesarjem, ki morajo cene svinjini seveda znižati, da lahko poleg špeharjev kaj prodajo. □ Nov kino v Studencih. Dne 7. maja jc bil v Studencih pri Mariboru otvorjen nov kino : I>iana . Lastnik tega kino podjetja je bivši okrajni glavar g. dr. Srečko Lanjš«'. □ Kedaj dobi Maribor naročene avtoma-bile? Javnost je že poučena, da je. sklenil obč. svet, zvezati osebni promet med Mariborom in Dravogradom. Št. lijem in Konjicami s tremi novimi in velikim; avtoomiiibusi, ki so žc naročeni in jili dobi mesto koncem lega meseca. □ II. velika dobrodelna tombol« n;žjih poštnih uslužbencev. Danes dne 9. maja pridi-redi krajevna skupina nižjih poštnih uslužbencev ob 15 na glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo- V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo dne 16. maja. Vsaka tablica slane Din 2.50. Tablice prodajajo vsi pismo-noši in trafike. Dobitki so sledeči: 5 tombol, 10 petink, 25 čertink, 50 tern in 150 amb. Tombole so sledeče: 1. tombola: spalna soba, 2. tombola: Singer šivalni stroj, 3. tombola: zlata moška ura. 4. tombola: moško kolo Neger, 5. tombola: 4 metre bukovih drv. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim poštnim uslužbencem njih vdovam in sirotam. Glavni dobitki so razstavljeni na Grajskem trgu v trgovini zadružnih mizarjev. □ Rezervnim častnikom mariborske oblasti, članom mariborskega pododbora »Udruž. rez. ofic. i ratn«! Za razvitje prapora v Zagrebu je izdala osrednja uprava v Belgiradu tale navodila: 1, Potuje se naj brez soprog. 2. Rez častniki, ki imajo uniforme, morajo potovati v uniformah. Razen sabelj mi treba jemati s seboj nobenega drugega orožja. 3. Objave« sprejmejo člani potoni pododbora. Kdor je plačal naprej hotel in hrano dobi skupaj z »cbja vo« tudi tozadevno potrdilo, katero velja napram hotelirju oz. menaži kakor gotovina. »Objava« je veljavna le s člansko legitimacijo; kdor je nima, jo dobi pravočasno in naj prilepi na njo svojo fotografijo. 4. »Objave: je treba dati na odhodni železn. postaji in v Zagrebu pri prihodu v kongresni pisarni na kolodvoru žigosati. 5. Na prtljago prilepiti ime in bivališče. 6. -Objave« veljajo tudi za brzo-vlake. Višji častniki imajo na vseh vlakih pravico do I. razreda, nižji do II.. (podčastniki in bojevniki do III. razreda). 7. Za zbirališče in čas sestanka v Zagrebu izvedo člani mariborskega pododbora ob prihodu v kongresni pisarni na zagrebškem kolodvoru. 8. Razumljivo je dostojno, mirno in resno obnašanje. — Kdor ima pravico do napredovanja, naj naslovi prošnjo s prepisom na pododbor. — Zaloga uniform je z izdanimi izkaznicami izčrpana in se za enkrat ne morejo izdajati nove izkaznice, dokler ne dospe zopetna pošiljatev uniform. — Predsednik. JRratrr tevllarsKl mojster . UI a | CI v L|ubl|anl. Dretf l priporoča veliko zalogo damsklh, moških otroških in drugih čevljev 0 Shod krščansko socialističnih delavskih organizacij sc vrši danes ob pol 3 popoldne v dvorani hotela >>Bcli vol«. Poroča tov. Ivan Gajšek. Vabimo člane Jugosl. strokovne zveze, Krekove mladine, Poselskc in Delavske zveze ter vse ostale tovariše in tovarišice ter prijatelje našega pokreta. Shod jc velevažen radi razgovora in bodočega razvoja JSZ ter Krekove mladine za bližajoči sc I. kongres krščanske socialistične mladine v Celju. Danes vsak naš mož-pokretaš na shod v dvorano hotela • Beli vol . — Skupni odbor. er Dnevnik »Jutro« — tako nam pišejo iz Celja— je v svoji štev. 117 z dne 7. maja na jako brezobziren način napadel odbor Pomočniškega zbora pri G remiju trgovcev v Celju. Na ta napad ugotavljamo: I. da je to organizacija, ki je osnovana na strogo stanovskem stališču ter se vsled tega ne spušča v nikake strankarske niti nacionalne boje; 2. da se vsled tega ne čuti dolžne, dajati komurkoli odgovor za svoje društveno delovanje, razen edinole občnemu zboru pomočniškega zbora pri gre-niiju trgovcev v Celju; 2. da iz zgoraj citirane notice jasno izhaja, da namerava pisec iste razbiti komaj doseženo enotnost Pomočniškega zbora, kar se mu pa, dokler bo sedanji odbor obstojal ne ho posrečilo; 4. da bo na nadaljnje črsopisno napade odgovoril s pomnoženim organizacijskim in izobraževalnim delom mea svojim članstvom. — Odbor pomočniškega zbora pri Gremiju trgovcev v Celju. er Tujsko prometna pisarn;:. Olepševalno in tujsko mestno društvo v Cefjn otvori v tujsko prometnih zadevah svojo pisarno v bančni palači l. hrvatske štedionice v Celju svojo stalno serijsko pisarno. Ta pisarna bo v prvi vrsti posredovala v stanovanjskih zadevah in gledala, da bodo tujci, ki bodo prihajali med poletjem v Celje, imeli dovolj lepih stanovanj na razpolago. Za to priporočamo vsem srankam, ki bi hotelo oddati stanovanja, da ista javijo navedeni pisarni. er Cepljenje koz se vrši v občini Celje okolica dne 10. in 11. maja v uradnih prostorih na Bregu in sicer vsakokrat s pričetkom oh 8 zjutraj. K cepljenju se mora prinesti razen enih otrok, ki so dobili posebne pozive, tudi vse one otroke, ki so se doselili v okolico Cel.i in še niso bili cepljeni, kakor tudi tiste, pri katerih cepljenje ni imelo uspeha. © Sejmsko pornfilo. Na živ inski sejem dne 4. maja so prignali 106 volov, prodali 'VI po Din 9—7; 310 krav, prodali 87 po Din 7.50—3.—, teleta po 12—10 Din; 77 juncev, prodali 17 po Din 7 do o.75; 87 junic, prodali 26 po Din (J—6; 8 bikov, prodali 5 po Din 8.50—7; 54 konj in 67 kobil, prodali 16 konj in 10 kobil, cene za komad od 5000 do 1000 ter orl 3500—400 Din, 23 žrebet, prodali 15 po Din 700—350. © Na svinjski sejem dne 5. maja so pripeljali 155 svinj in 172 prašičev, prodali 160 svinj in prašičev po Din 12.50—9 za kg žive teže. Kar ne moreio vzdržati nekateri gospodje, ca ne bi poškilili čez plot svoje uradnosti, ter pozabavljah in agitirali čez političnega na-| sprotnika. lo sc jc videlo ob priliki šolske komisije v Zažarju. Tržič Obrtna zveza za Tržič in okolico priredi kakor |e bilo že objavljeno, v dneh 15. do 22. avgusta obrtno razstavo. Zato vabi vse obrtnike, kateri bi želeli svoje izdelke razstaviti, da naznanijo to do konca maja t. 1. predsedništvu omenjene zveze. Ker se bo vršil ob sklepu razstave tudi srečolov in bodo dobitki večie vrednosti, zato vsi obrtniki k tej razstavi! Čevljarska zadruga v Tržiču priredi na predvečer Vidovega dne 27. junija t. 1. veselico s srečolovom v prostorih g. Ivana Lon-čaria. Obrtno nadaljevalna šola sc jc zaključila \ nedclio 2. t. m. z razstavo risb in pismenih ■.'•■•Jelkov v telovadnici meščanske šole. Raz-■'/'■ o ic otvoril g. župan J. Lončar. Zaključila s j ; prav lepo: vajenci in vajenke so zapeli poti vodstvom g. ravnatelja Lajevica narodno himno in še par pesmic; sledile so deklamacije vajencev in vajenk vseh strok. Razdelile so se |im nagrade, ki so jih pripravile Obrtna zveza in zadruge. Zadruga rokodelskih obrtov ic nagradila 8 učencev in par šivilj, čevljarska m15 j 3 učcncc in Obrtna zveza tudi 3 učence. Med obiskovalci razstave so bili zastopani med drugimi mojstri-obrtniki vseh strok. Drugi dan so učenci napravili izlet na Jesenice in st ogleda i tovarno. — Z razstavo smo bili lahko zadovoljni. Risarski izdelki so bili našemu obrtniškemu naraščaju res v ponos. Tako so pokazali nekateri kovinarji, mizarji, krojači in šivi je nepričakovan uspeh. Zelo lepo so se izkazali tudi čevljarski učenci, ki so imeli svoj strokovni pouk pod vodstvom čevljarskega moistva g. Mchleta. — Le tako naprej! Želeti 1 J?1'.0 'Z2' sc Prihodnje leto opogumili Sc v Križah in priredili tako razstavo. D. M v Drogovi za elektriko se že postavljajo p« Mudencu. D. M. v Polju in Slapah in upanje je, da v najkrajšem času zasveti po teh vaseh nova moderna luč. Tok bo iz Fužin, ter je vsa gradbena dela prevzela tvrdka Elektra sama na lastne stroške, izvzemši drogov in pa taks. Drogove jc podaril g. župnik Miilcr iz cerkvenega posestva, kar je vse hvale vredno. Cena bo 5 Din od kilovatne ure in po 10 letih občina lahko odkupi cclo omrežje. Pogodba ima še kljub temu razne hibe, ki sc bodo prav kmalu pokazale in bi sc bila s pametnim so-: delovanjem izpopolnila. Za ostale vasi se vo-' z i jo že drogovi, tako jc upanje, da bo do jeseni cclo delo pod streho. Postajališče na prelazu v Zadobrovo ie bila stalna želja vseh Poljccv dclavcev, šolarjev ter tudi gostilničarjev. Velike mase ljudi, ki morajo dnevno na postajo v Zalog ali peš v Ljubljano, bodo odpadle, s tujskim prometom bodo zadovoljni obrtniki in občina. O postaji jc ponovno žc sklepal občinski odbor in na predlog naših odbornikov žc stopil v pogajanje z ravnateljstvom državne železnice. Zadeva je v teku, stvar jc žc v načelu od oblasti potrjena in v par mcsccih sc bo ustavljala črna kača v zadobrovškem gozdu. Značilno za tovarno jc bilo pač to, da jc na ogledni komisiji po svojem zastopniku odrekla občini vsako podporo, na drugi strani zahtevala, da naj sc postajališče menda radi reklame papirnice imenuje Vevče. Upamo, da bo upravni svet boli uvideven, ter bo po moči podpiral akcijo tudi s prispevkom, ker ie že svoje čase bila obljubljena izdatna denarna pomoč. Dela na pokopališču sc nadaljujejo in je upanje, da bo mogoče že spomladi misliti na razširjenje proti železnici. Bila bi pač nujna potreba, tako zdravstvena, kakor tudi splošna radi prenapolnjenosti pokopališča. Olepševalni pokopališki odbor je požrtvovalno na delu. Naše ceste. Predvsem jc treba temljito popraviti glavno cesto iz Studenca do Zaloga in naprej, ki je v takem stanju posebno proti postaji, da bi bilo včasih ob dežju najboljše veslati v čolnu. Posestnikom žemljišč ob cesti sc godi velika škoda, ljudje, ki hodijo na vlak, so pa premočeni in blatni do kolen in v takem stanju ostajajo cel dan v Ljubljani. Dolžnost županstva, oziroma odbora naj bo, da to od okrajnega cestnega odbora brezpogojno izpo-slujc. Tudi druge ceste so šc precej v neredu. Bivši vojaki postavijo krasen spomenik pred cerkvijo v vojni padlim tovarišem. Komisijonelni ogled v svrho zidanja šol v Ligojni in Žažarju se je vršil zadnji torek. Ugotovilo sc je resnično potrebo novih poslopij; zlasti v Zažarju. Na drugi strani je pa zopetna obremenitev davkoplačevalcev tudi zelo težka stvar. Pri današnji seji občinskega odbora bode gotovo najbolj zanimiva točka dnevnega reda: nakup sveta za vojašnico. Nekateri so mnenja, da bi bil to predrag »luksus« za občino, drugi bi pa zopet radi videli, da bi se zidalo. Otvoritveno naznanilo. Vljudno obveščam spoštovano občinstvo, da sem otvoril na Reslievi cesti it. 2 (£*failyeva hiša) trgovino špecerije in kolonijalnega blaga. Spoštovane gospodinje dobe pri meni vedno prvovrstno in sveže blago po najnižjih cenah. — Zagotavljam vestno in točno postrežbo ter se priporočam cenjeni naklonjenosti. S spoštovanjem „ „ Ciril Brajer. Na sv. Florijana dan 4. maja se jc vrši11 v Litiji običajni letni sejem. Zjutraj je prispel« iz Šmartna pred davnimi časi zaobljubljena procesija sv. Florijana, katere sc je udeležilo vse polno vernikov iz daljne in bližnje okolicc. To proccsijo so Šmarčani o priliki velikega požara zaobljubili ter sc potem v litijski cerkvi ta dan vedno cclcbrira svečana sv. maša pred oltarjem sv. Florijana. Škoda, da sc je opustil lep star običaj in da se naši gasilci tc sv. maše svojega patrona sv. Florijana ne udeležujejo več, kot še nedavno pod načelstvom našega lekarnarja g. Hinka Brilli-ja, ko jc bil ta dan za naše gasilce velik praznik, kot je to šc po mnogih krajih naše domovine. Na sejem je bilo prignanih 170 volov, 55 junccv, 62 krav, 5 telic, 50 ovac, 8 jagnjet tet 9 koz. Kupčije ni bilo posebne, ker tujih kup-ccv ni bilo, kupovalo se jc lc za domače mesarje. Cena volov se jc gibala med 7 Din do 8.50 Din za 1 kg žive teže. Tudi na kramar-skem sejmu ni oilo dosti kupčije, ker naši ljudje, zlasti naši kmetovalci nimajo denarja, poleg tega jc motil sejem šc dež, ki nam že cel teden nc prizanaša. Most. Naša kritika o skrajno slabem stanju našega mostu ic le pomagala, ker so se pričele polagati oziroma izmenjavati stare most- Kolesa! (palača Ljubljanske kreditne banke), GOSPODOM DUHOVNIKOM se muli ugodna prilika pri nakupu dežnih plaščev vseh vrst iz gumija od Din 2(K> naprej kakor tudi pelerine iz velblodove dlake od Din 400 naprej pri tvrdki Fran Luklč, Ljubljana, Pred Škofij* 19 niče z novimi. Le škoda, da sc uporabljajo popolnoma sveže (nc suhe) inostnice, katere bi se morale preje šc prcpleskati ali s karboli-nejem ali pa s katranom, da bi dalj časa lahko kljubovale vremenskim pojavom, fako pa po komaj polletni uporabi strohne. Prepovedan prehod. Okrajno glavarstvo v Litiji je potom razglasa strogo prepovedalo hojo po železnici od glavarstva na litijski kolodvor. Osebne vesti. G. nadupravitelj Ernest Se-dlak jc nastopil daljši dopust ter gre potem v pokoj. Naš davčni urad ima potem samo šc dva uradnika, ki bi morala biti kos delu, katerega so do sedaj opravljali 4 uradniki. Samo-obsebi jc umevno, da na ta način delo zastaja ter le stranke trpe pri tem, ker samo dva uradnika nc zmoreta vsega predpisanega dela. Električna razsvetljava. Tukajšnja predilnica je, odkar jc od 15. novembra 1925 županstvo prevzelo obratovanje topilniške električne centrale, k obratovalnim stroškom prispevala eno polovico, tako da je županstvo lahko preskrbovalo električn tok za Litijo, Gradec pri Litiji, ter za nove stavbe predilnicc, v katere je električno napeljavo izvedlo ravnateljstvo predilnicc. S 1. majem pa je predilnica dobavo toka odpovedala, vsled česar so nove prcdil-niške stavbe brez električne luči in jc tudi vprašanje, koliko časa bo moglo županstvo Lilija kriti stroške obratovanja samo. Kaj jc napotilo prcdilniško ravnateljstvo do odpovedi, je težko reči, na vsak načir. ni na mestu, da ;ako dobičkanosno podjetje, notabone šc ino-'.emsko, katero vsled carinskc ugodnosti dela r._absolutno dobrim uspehom, na račun »šted-ijc« odpoveduje električni tok, ki pride v prvi rrsti dclavccm, ki stanujejo v novih stavbah in za katere se je tudi vsa električna napeljava napravila. Treba bo zatorej, da županstvi v Litiji kakor tudi v Hotiču skupno napravila astno električno centralo, da nc bo prebivalstvo, kakor tudi delavstvo odvisno od milosti predilnicc. Sploh bi pa moralo županstvo Hotič ari podeljevanju stavbnega dovoljenja zahtevati od te družbe, da mora v nove stavbe, ker to prav lahko stori, napeljati elekirični tok, ne samo vsled nevarnosti požara, ampak iz socialnih ozirov. V drugih Krajih gredo take inozemske družbe županstvom, kakor tudi družim javnim korporacijam na roko, jih povsod podpirajo, kar se pri nas žalibog ne more trditi. Sploh pa, zakaj pa so v nove stavbe lapeliali električni vod, če mislijo svetili s petrolc'knrni? Vlom v stojnico. V noči na soboto 8. :. :n. c bilo vlomljeno v stojnico Marije Romih nasproti Slančcvc hiše, oziroma litijskega mostu. Meznani zlikovec jc pobral prav vse, kar jc bilo v stojnici, čokolado, bonbone, nekaj klobas, šunkaric, ter je napravil škode okrog 1250 Din, Orožništvo, ki jc takoj vso litijsko ikolico preiskalo, ni moglo za storilcem naiti dedu. Pač pa ic opolnoči z ljubljanskim oseb-lim vlakom prispel v Litijo neki mladenič s praznim nahrbtnikom, ki se ie odpeljal z jutranjim vlakom proti Zidanemu mostu — s pol-lim nahrbtnikom. Skoraj gotovo jc ta mladenič zropal stojnico. Zagorje Smrt. Iz ugledne katoliške hiše je umrla letna mladenka Ivanka Lukač. Ginljivo iepo jo jo spremile k zadnjemu počitku njene tova-rišicc in sodelavke iz steklarne, Spored sv. misijona. V nedeljo bodo govori ob 6, 8 in 10 dopoldne ter ob 3 in 7 zvečer; ob delavnikih ob 6 zjutraj in 7 zvečer. Poleg tega bodo stanovski govori v ponedeljek ob 3 za žene, v torek ob 3 za dekleta. Za može in fante sta stanovska govora v sredo in petek ob 7 zvečer. V četrtek ob 7 zvečer, na Vnebohod je pa procesija s svečami. Spovcdo-vanje je za žene posebno v ponedeljek in torek; za dekleta posebno v sredo; za može in fante v četrtek in petek. Popravek. Na poročilo Ilustriranega Slovcnca, da so v bojih z Druži padli tudi Slovenci, je o slovenski krvi grdo pisalo »Jutro«. Ker jc tam, blizu Damaska, padel tudi eden izmed najuglednejših in najsposobnejših zagorskih mladeničev — Ivan Koželj, naj bo demokratičnemu »Jutru« povedano, da tam ni umiral samo »izvržek naroda .. .« Pač značilno, koliko Jutrovci poznajo težke razmere slovenskega delavstva. Na uho jim lahko povemo, da v tujino nc odhajajo samo »delomržneži«, ampak tudi najboljši, ker jim ubobužana domačija ne more dati kruha. Poštenemu očetu, ki žaluje nad edinim sinom, dajemo s tem zadoščenje, delavskim družinam, ki iščejo naprednosti in domoljubja v Jutru, pa priporočilo, naj še nadalje iščejo informacij v »demokratskem« Jutru. Trbovlje sjč Pravična tožba rudarja-kopača. Pri rudniku praznuje, kakor že znano, ena tretjina rudarjev tedensko, vsi skupaj pa še vsako so-boto._ Je pa tudi veliko brezposelnih radi redukcij štirih mescccv. Na drugi strani st pa v jami priganja k delu na najstrožji način. Vem za mesto, kjer lije voda s stropa kot bi iz škafa lilo. Pa ti pride obratovodja in zahteva od nas, la moramo pri osemurnem delu napolniti in oddati 15 vozičkov premoga. Kdor jc bil kdaj v jami pri takem delu, ve, da to ni mogoče. Človek ie v par minutah popolnoma moker do kože, čc ima pa dežni plašč, sc v njem gibati nc more. Pri akordnem delu sc sicer za vodno mesto nekaj doda, vseeno pa se 15 vozičkov ne more oddati. Tudi vse kritike vredna je proga po jamah. Kjer jc stranski pritisk, kjer sc mora voziček z drogom potiskati naprej, zamudi rudar večjidel šihta pri tem po-rivanju. Vozički tudi niso pravilno mazani in kaj rudar pri tem trpi, to samo on zna. Veliko brezposelnih bi rudnik lahko zaposlil pri popravilu teh tirov, če žc ravno hoče, da se proizvaja zahtevana količina vozičkov premoga. Tvrdka F. Mer šol nasl. se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5. 'riporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bombaža, roka--r vlc, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. :-: Fredtiskanje ročnih dci. Ustanov. 1887. Ustanov. 1887, Šola pri Soli. Prav umestna jc kritika nekega popotnika, ki nam ironično tolmači trboveljske šolske razmere. Njegovo mnenje je, da se namesto novozasnovanc šole na Vodah, kjer je žc osemrazredna dekliška šola, zida kje pri Sušniku ozir. v Bcvškcm. Ako žc ni ravnega sveta, se naj prostor za šolo splanira in ker je svet v Bevškem in okolici peščen, bi se pridobil obenem pesek in drugi gradbeni materijal. Strinjamo sc popolnoma z vsem, kar piše. Otroci železničarjev, Rctjanov, Dobcrne in izza Save kakor tudi otroci iz celega tega okrožja bi hodili v šolo k Sušniku, od Pavšcrja ali približno bi hodili na Vodo. Šola ob šoli na Vodah jc resnično brezmiselno zasnovana, prišla hi v korist samo učiteljstvu, ki ima rudniška stanovanja. Šola pri Sušniku ali nekje v bližini je bila zasnovana že med vojsko in bi tega načrta nc bilo treba spreminjati. O: Koliko se je v aprilu poklalo živine. V mesecu aprilu so v trboveljskih klavnicah poklali: 3 bike, 39 volov, 93 krav in tclic, 119 telet, 52 svinj, 2 koštruna in 22 kozličkov. Ako se pa pogleda na izkaz zaklane živine pri posameznih mesarjih, jc razvidno, da se v Hrastniku kolje večjidel samo živina I. vrste, to so voli, medtem ko pridejo v Trbovljah v poštev bolj krave. tz Afera radi mrtvega otroka. Grobokop na trboveljskem pokopališču je zamolčal pogrebnemu zavodu, ki je last g. Finžgarja, da mu jc bil prinešen iz nove bolnice mrtev ctrok, da ga pokoplje. Za nagrado jc dobil šc 10 Din, da bi pa tc denarje obdržal zase, je kasneje javil, da jc bil otrok umorjen in prinešen v mrtvašnico. G, Finžgar je seveda zadevo takoj javil občini in žandarmeriji; pozvali so tudi sodno komisijo iz Laškega. Zandarmerija, kakor tudi. policija jc pridno iskala onega, ki bi bil otroka umoril in poprnševala, kje da sc je kupila krsta; bila je ccl dan na delu. V petek popoldne jc došla sodna komisija in končno sc je tudi ugotovilo, da otrok ni bil umorjen in ko so pritiskali na grobokopa, ic moral ta povedati, da so bili otroka prinesli iz bolnice od težkega poroda. Grobokop je bil seveda takoj aretiran in bo gotovo za onih 10 Din trpel posledicc. Srečke loterije Drr.štvenga doma najlažje kuniš v obeh konsumih. ri Zveza slovenskih vojakov ima danes v nedeljo ob 9 svoj širši sestanek v gostilni Fortc. Šoštanj Dvojne šmarnice. Kraljica majnika ima čudovito privlačno moč do vseh src, ki šc niso popolnoma odtujena Bogu. To vidimo tudi v našem mestu, kjer sc letos prvič obhajajo dvojne šmarnice in so obojne polne Marijinih častilcev. Zjutraj v župni cerkvi, zvečer ob pol 8 pa v mestni podružnici. Zlasti poslednji s svojo mično razsvetljavo in ljubkim petjem Marijinega vrtca pod vodstvom g. kaplana Grila privabljajo vsak dan novih obiskovalcev. Govor o liirškcm romanju. V nedeljo 2. maja je priredilo Izobraževalno društvo shod, na katerem jc govoril udcležcncc domači g. kaplan o čudovito lepem in zanimivem potovanju po Italiji in Franciji tja do Lurda. Udeležba ic bila zelo velika. Vsi so bili zadovoljni in so izrazili željo, da bi društvo večkrat priredilo kaj sličnega. Tudi razstava slik jc ugajala. Scsc^nim društvom je predavatelj z razstavo na razpolago. Obrnite se na društvo! Miklova Zala. Ta žc davno napovedana igra, sc gotovo uprizori na Vnebohod 13. in v nedeljo 15. muja v dvorani hotela Union. Obakrat ob 3. Prcdprodaja vstopnic v kapla-riiii. Sosedni kraji imajo ugodno zvezo z vlaki. Pridite! >'iq Romanja in izleti. Včeraj jc šlo blizu 300 romarjev na Sv, Planino, kamor gjc vsako leto zaobljubljena procesija žc skozi več slo let. — Obrtnonadaljevalna šola jc šla ob najlepšem vremenu na izlet v Prevalje in Mežico. — Večina pa gre danes z gasilci in godbo k znameniti cerkvi sv. Florjana, kjer bo uživala lepoto majniške narave. Godba bo svirala tudi v cerkvi. Šmarje pri JeMci| Kristusovo življenje. V nedeljo, 9. t. m. bo v tukajšnjem kinu predstava Kristusovega življenja in smrti. Ta film jc eden najnovejših in gotovo najlepših. Predstava se bo vršila štirikrat, tako, da bo mogoče vsakemu se udeležiti. Radič pride. Zadnjo nedeljo je v Celju nekdo naprosil Radiča, da obišče tudi Šmarje. Gospod Radič je velikodušno baje obljubil, da pride. Pa je menda ŠmarČanom vseeno, ali pride ali nc. Zdravstveno predavanje. To nedeljo, 9. I. m se začno v Katoliškem domu predavanja o zdravstvu. Predaval bo zdravnik dr. Viktor Lorger, ki je obljubil, da bo priredil cel ciklus predavanj o zdravstvu. Taka predavanja so za Šmarje — menda tudi drugod — nujno potrebna, ker je med ljudstvom še v tem ozira veliko nevednosti iu napačnega ravnanja. Miimps. Med šolarji se jc močno razširil mumps, tako. da se je število Šolskih obiskov zelo skrčilo. Tlakanje trga. Tržka občina namerava glavni prostor v trgu nanovo tlakovati. Je že potrebno, ker na sedanjem človek, če dobro ne gleda pred se, ni posebno varen. lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva »Trgovska akademija" v Ljubljani j 865 čobitkov od SO do 103.000 Din Me&išJka dolina Pivkov shod. V nedeljo, 2. maja je imel v Guštanju v gostilni »pri pošti' shod narodni post. ilr. Pivko, ki je poročal o političnem položaju. Sli-, ■ šali smo že razne govornike, učene in neuke, a trditi se mora, da je bil govor g. poslanca pod | vsako kritiko, prazen, brez navedbe političnega I položaja. Omenil je mimogrede, rip je njegova ' • stranka s škofom Jegličom nekoliko navskriž. Daljo jo hvalil »Domovino;, ki da ima 23.000 naročnikov in da zato morajo razpošiljati še nekaj tisoč izvodov brezplačno! Na siiodu ni bilo nad 25 poslušalcev raznih strank. Dobro ga je zavrnil g. L. Ku- , bar v daljšem govoru. Opazilo sc je, da je tukajšno , učiteljstvo vse v JDS. Guštanj mesto? Guštanj je industrijski trg z okroglo 1100 prebivalci; dozdaj gospodarijo na magistratu sociji. Ker so pa čitali, da novi občinski zakon zahteva velike občine, se bojijo, da bi se sosednje občine priklopile trgu in bi kmetje tn s zagospodarili. Da bi to preprečili, nameravajo pro-i siti. dn bi trg bil povišan v mesto, j Opozarjamo cestni odbor na cesto proti Kot-liam, ki žc prosi za naeipanje. Preluniir/e ZA »MARTINIŠČE«. Prvi korak z ozirom na loterijo v korist I Martinišča jc žc storjen. Srečke so dotiskane : in čakajo odjemalccv. Potrebno je ob tej priliki, da sc za povzeto akcijo zainteresira vsa Slovenija. j Loterija je bila zamišljena zato, da bi se , prej na lažji način skupila potrebna vsota — ; ali vsaj večji del vsote. Odbor je dal natisniti 50.000 srečk po 5 dinarjev; na ta način bi prišli do vsote 250.000 dinarjev. Od tega gre za dobitke — katerih je predvideno 670 — 78.000 dinarjev. Prepričani smo, da sc Slovenija udeležj naše akcije. Gre za podporo pri ustanovitvi katoliškega dijaškega doma. Sploh pa ima loterija sama na sebi zelo priporočljive strapi. Število srečk ni previsoko. Cena je nizka, da , si nižje skoraj misliti ne moremo. Vkljirb temu : pa jc 670 dobitkov. In da ti dobitki niso zaničevanja vredni, priča dejstvo, da bo prvi dobitek avtomobil (40.000 Din), drugi tovorni voz (5000), tretji kolo itd. | Žrebanje se bo vršilo 14. novembra; izžrebane številke bodo objavljene v časopisju. Vsak naj poseže po srečkah. S tem podpira sveto stvar. Srečke se dobijo (naročajo) pri »Ravnateljstvu Martinišča : v Murski Soboti, i # • * Tudi novost. Soboška policija se jc menda najdalje dičila z lepo svetlimi sabljami. Pretekli teden so pa naenkrat izginile in namesto njih smo opazili gumaste pendreke. Osebna vest. Od okraj, sodišča v M. Soboti je prestavljen k okrajnemu sodišču v Dolnjo Lendavo g. sodnik Franjo Štefanciosa. Vrimor&l&o Odgovorni urednik »Pela« VckosLiv Mo-kolc, o katerem smo poročali, da je bil aretiran pretekli teden, jc bil v pondeljek zopet izpuščen. Arctacija je bila izvršena iz »varnostnih ozirov* jvista usoda je zadela kakih 200 »prevratnih« elementov, po večini komunistov, ki so sc zdeli tržaški policiji nevarni radi bližajočega se 1. maja. — Zadnja številka »Dela« je bila zaplenjena. Letica na Vipavskem kaže zelo dobro. Trta jc pognala zelo obilen zarod. Le vreme je nekoliko predeževno in se kmetje bojijo pernospore. Prve črešnje so žc zrele. Na tržaškem trgu se prodajajo na drobno po 4.80 lire. Črešcnj je izredno dosti, cena bo radi i tega gotovo zelo padla. _ Dopisi Krtina pri Dob«. Da nam bo mogoče napra- ' viti nove zvonove in izvršiti to nalogo v tako tež-j kili časih, priredi Odbor za nabavo novih zvonov ! na Krtini' dne 13. maja (v slučaju slabega vre-; mena 10. maja) na Kovačevem vrtu v Krtini veliko vrtno veselico, katere čisti dobiček bo za nove zvonove na Krtini. Na prireditvi bo govoril o pomenu zvonov g. dekan Bcšter, o zgodovini Krtine pa g. prof. dr. Val. Rožič. Dalie jc na sporedu potjo in godbai Sodeloval bo tambura&ki odsek iz Doba in jndba iz Moravč. Preskrbljeno bo z vsemi dobrotami in bogrd srečolov bo osrečil obiskovalce z več slo krasnimi dobitki. Pridite! j Sevnica. (Jubilej g. župnika.) V nedeljo, dne 1 2. maja smo obhajali 20 letnico, odkar je bil na tukajšnjo župnijo umeščen naš č. g. župnik Ivan Dober še k. Tekom te dobe si je s svojim vnetim delovanjem pridobil nevenljivih zaslug. Ako bi ne bilo drugega kot n. pr. krasno preslikana župna cerkev nov tlak v njej ter novi zvonovi, mora človek občudovati njegovo energijo. — Na predvečer slavja se je zbrala velika množica uda-nih faranov ter mu priredila lepo podokr.ico. Pevci domačega pevskega zbora pod vodstvom g. orga-nista V. Pustineka ter moški zbor č. gg. salezi-jancev iz Rndne s č. g. dr. S. Zam.ienom na čelu, so mu zapeli več mirnih pesmi. G. dr. Jcsenko kot cerkveni ključar ga je v lepih besedah pozdravil v imenu župljanov. T.imburaši tukajšnjega društva »Bratstvo« pa so pod spretnim vodstvom g. Iv. Piša zaigrali nekaj lepih komadov. Naslednji dan v nedeljo po poklonilncm nagovoru prednice Marijine družbe ter šolske mladine ga je množica ljudstva z radeSko godbo na čelu slovesno spremila v lepo ozaljšano cerkev, f". g. dekan Iv. Medvešek je s prižnice v vznesenih besedah orisal slavljenčeve zaslugo. Nato je g. jubilant opravil slovesno sv. mašo. — Da je vse slavi je poteklo v lako lepem redu, gre zasluga našemu č. g. kaplanu I. Maku, ki je umel vse tako spretno urediti. Preserjc pri Ljubljani. 55 žrtvam svetovne vojne iz naše fare bomo posve'ili kot žalni dan v nedeljo dne 10. maja. Napravili smo jim na domačem pokopališču spomenik, katerega bomo ta dan odkrili in blagoslovili. Vabimo bližnje in daljne okoličane, naj nas to nedeljo posetijo ter povečajo .s svojo navzočnostjo to slavnost. Vlaki iz Ljubljane ; v 1'reserje in nazaj vozijo za to slovesnost v jako i primernem čnt;u, namreč iz Ljubljano 8.40; liz I Preserja pa ob 18.22. Spored odkritja spomenika: | 1. Ob 10. uri sv. maša. Med sv. mašo darovanje za ' spomenik. 2. Žalni sprevod. 3. Deklamacije: Alek je padel in druge. 4. Pesem: Blagor mu. 5. Odkritje in blagoslovitev spomenika. 6. Govor: Govori katehet Bonač. 7. Pesem: Oj Doberdob. 8. Molitve za padle. 9. Pesem: Vigred se povrne. 11 Viča nam pišejo: Iz viških občanov sestavljen akcijski odbor za podporo reduciranim rudarjem v Trbovljah je zaključil svojo nabiralno akcijo po občini. Čisii prihod v znesku 5.575 Din je bil izročen akcijskemu odboru v Trbovljah, ki ga bo razdelil med najopolrebnejše reducirance brez ozira na njihovo strankarsko pripadnost. Pri tej priliki se odbor iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, posebno pa še: Prosvetnemu društvu, So-kolskemu društvu, pevskemu krožku, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu odseku olepševalnega društva »Rožna dolina . tamburašk. zboru »Svobode« in godbenemu društvu Gradašcac, ki so s svojim sodelovanjem pri prireditvi kakorkoli pripomogli do lepega gmotnega uspeha. Rajhcnburg-Senovo. Dne 3. maja 1928 se je ustanovil za rudniški okoliš Rajhenburg-.Sen.ovo Akcijski odbor«, sestavljen iz vseh političnih in strokovnih organizacij, kateri ima namen posredovati za reducirano delavstvo in uradništvo in olajšati njih socialno stanje. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Zobenica Bogdan, podpredsednik Briiej Miha, tajnik Jeriček Blaž, odborniki: Petretič Ludvik, Sadar Leopold, Rainer Milan, škoberne Jože. namestniki: Rihtar Jože, dr. Be-nodičič Franjo. Demšar l/)vro, Sadar Anton, Baš Franc, Kovačič Peter, Satler Leopold. Akcijski odbor ima v ponedeljek dne 10. I. m. točno ob 7. uri zvečer v rudniški restavraciji na Senovem prvo redno odborovo sejo; prosimo pg. odbornike točne udeležbe. — Predsedstvo. Črnomelj. Orlovski odsek Črnomelj priredi drevi ob osmih III. telovadno akadeirfljo in sicer v dvorani k- Matije Skubica. Spored jc bogat. — Preteklo nedeljo se je odsekovni predsednik br. Jože Papež poročil z Marijo Absec iz Ručetno vasi; v ponedeljek 10. maja se poroči sestra načelnica orliškega krožka Fani Skubic z Antonom Lavrič. lesnim trgovcem. Obema poročnima paroma čestitamo in želimo obilo sreče in zadovoljnostil Kozjo. V nedeljo, di.e 2. majnika je vihrala s tukajšnjega stolpa gasilnega doma slovenska za-i stava, ker je gasilno društvo obhajalo Florjanovc ! nedeljo. Društvo se je ob 10. uri dopoldne udele-j žilo polnoštevilno z zastavo sv. maše. Popoldan je imelo vaje v Šonovi. — Dne 4. majnika pa je za-vihrala v zgodnjih urah z imenovanega stolpa dru-! ga zastava, to je črna zastava, katera je naznanila j vsem tovarišem in prijateljem vest, da je za vedno preminul tovariš in častni član gasilnega društva I g. Matija Recelj, dimnikarski mojster v Kozjem. Pogreb se je vršii z vsemi svečanostmi in zelo slovesno v četrtek ob 7. uri zjutraj. Na grobu sta govorila'č. g. dekan M. Tomažič in tržki žup-ar g. Podlinšek. Rajnemu ohranimo lep spomin. £futolfansl£& gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, dne 9. maja: DRUGA MLADOST. Izvert, ! Pondeljek, dne 10. maja: Zaorto. Torek, dne 11 maja: JOHN GABRIEL BORK-! MAN. Red D. j Sreda, dno 12. maja: JAKOB RUDA, premijera; slavnostna predstava v počaščenje spomina Ivana Cankarja ob 50 letnici njegovega rojstva. Tzven. j Četrtek, dne 13. maja: KAR HOČETE. Izven, j Petek, dne 14. maja: JAKOB RUDA. Red F. | Sobota, dne 15. maja: LADJA TENAC1TY. Premijera. izven. Narodno gledališče v Ljubljani počasti spo-! min 50 letnice Cankarjevega rojstva v drami v sre-! do dne 12 .maja ob 8. uri zvečer. Vprizori se >Ja-kob Ruda , delo, ki je bilo med njegovimi drama-j mi prvo natisnjeno in vprizorjeno. Žc v njem se i kažejo vso poznejše vrline našega največjega dra-! matika. Globoko etično pojmovanje življenja, bi-. ster pogled v svet, ostra karakter i zac i ja z duho-i vitim, naravno tekočim dialogom. Režijo vodi g. I Milan Skrbinšek, ki nastopi tudi v naslovni vlogi, i V ostalih vlogah sodelujejo gg. Šaričeva. Medvedova, Lipah, Česar. Kralj itd. Ljubljanska dinma igra danes ob osmi uri zvečer zabavno češko veseloigro Druga mladost r. Sodelujejo: Nablocka, Medvedova, Juvanovn, Ro-goz, Peček itd. Režira Rogoz. Cene znatno znižane. MaTite®jrs,l£.j* gledišče Repertoar: j Nedelja, dne 9. maja ob 20. uri: GREH. Ab. C. i (Kuponi). Zadnjikrat v sezoni. Pondeljek, dne 10. maja: Zaprto j Torek, dne 11. maja ob 20. uri: VESELI KMET. Ab. B. Premijera. | Sreda, dne 12. maja ob 20. uri: MOŽIČEK in V VODNJAKU. Ab. A. Zadnjikrat v sezoni, j Četrtek, dne 13. maja ob 20. uri: OGNJENIK. Ab. B. (Kupoui.) Zadnjikrat v sezoni. slstnlHO in sre> Ae«I brnino nudi najceneje Evsn Pafciž, Lisubijana, Stari trg 20 Češka Filharmonija se pripelje jutri v pondeljek ob 16. uri 40 min. Sprejema na kolodvoru j se udeleže mesina občina, češkoslovaški konzulat, I zastopniki pevskega zbora in orkestralnega dru-i štva Glasbene Matice. K sprejemu vabimo tudi ; ostalo občinstvo. Koncert Češke Filharmonije, Opozarjamo po-setnike jutrišnjega koncerta, da je začetek ločno ob 8. uri, ker se koncertanti po koncertu takoj odpeljejo. Občinsivo prosimo, da pride sigurno do tri čelrl na osmo uro. ker bodo radi silno mnogo-brojnega občinstva težave z garderobo. Garderoba i bo namreč samo na dveh straneh v predsobi in na j levi strani dvorane, veranda pa je rezervirana sa-| ino za godbenike. Prosimo, da občinstvo to blagohotno vpošleva in pride točno h koncertu. SCnfiQe im re&ife Ivan Cankar. K petdesetletnici napisal Maks Kovačič. V Mariboru 1926. Samozaložba. Natisnila Mariborska tiskarna d. d. — O tej študiji pravi avtor: Spis nima niti višjih niti manjših namenov nego biti pripraven pripomoček pri proshvah 50 letnice Iv. Cankarja ter s tem olajšati popularizacijo njegovega imena in njeguvc umetnosti. Tamburaš, mesečna revija za tamburaške glasbe (založba M Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1) prinaša v 2. iu 3. štev. razen zanimive priloge partituro »Tiha noči (valček). Celoletna naročnina na Tamburaša znaša 120 Din, posamezna številka stane 12 Din. Orel Orlovski odsek na Vrhniki priredi dne 13. maja popoldanski javni nastop: Spored: Ob pol 2 sprevod skozi trg v farno cerkev. Ob 2 šmarnice in ob pol 4 javni telovadni nastop. Po telovadbi prosta zabava, šaljiva pošta, srečolov. Ker je Vrhnika pripravna za izlete in je tudi dobra zveza z vlaki, vabi k obilni udeležbi odbor. Tehnični svet ljublj. orlovskega okrožja se vrši na Vnebohod dne 13. maja ob 8 zjutr. v Ljudskem domu (ne 9. maja). Po sklepu zadnjega sveta so vabljeni poleg fcrenjskih načeinikov tudi odsekovni. Dnevni red zelo važen radi prireditev. Ako bi bil kdo zadržan, naj preskrbi namestnika. Vsak odsek mora imeti svojega namestnika. — Načelnik. Ljubljansko orlovsko okrožje se polnoštevilno udeleži danes teden v nedeljo dne 10. maja 1. prosvetnega dne v Št. Vidu nnd Ljubljano. Orliški krožki, zlasti iz ljubljanske okolice, vsi danes teden na prvi prosvetni dan v št. Vidu nad Ljubljano. Natamamila Prostov. gasilno društvo v Krškem priredt na Florijanovo dne 9. maja svojo običajno veselico. K mnogoštevilnemu obisku vabi odbor. Šentpetersko prosvetno društvo vabi svoie člane, da se udeleže v sredo ob 7. uri sv. maše po rajnem Simonu Tomažiču iz Holzapflove ulice. Organizacija javnih nameščenrev, somišljenikov SLS ima svoj redni letni obrni zbor dne 15 maja v kleti konsunmega društva, Kongresni trg 2. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Tajniško iu blagajniško poročilo. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. — Eventuelne predloge je poslati društvu vsaj 3 dni preje. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Odbor Turistovskcea kluba -Skala« sklicuje svojo redno glavno skupščino za 12. maja (sredo) ob pol 20. uri v posebnih prostorih Ljubljanskega dvora. — Odbor. Razne vrste kansbalizrcia. Pod c imenom kanibale si predstavljamo sploh vse ljudožrce, pred katerimi niso varni niti tujci, belokožci, n'ti črnci, doma-ini njim sovražnih plemen oziroma njihovi lastni rojaki. V resnici je mnogo vrst kanibalov, cd katerih se nekateri omejujejo le na špeciali-tete. Splošen kanibalizem najnižje stopnje, kjer pride za hrano sploh vsak človek v poštev, je dandanes le mai' kje še zastopan. Semkaj bi morali! š!eti Papunnce z Nove Gvineje, ki so vsaki civilizaciji nedostopni in smatrajo vsakega tujca kot svojega sovražnika. Nekoliko višje so se povzpela že nekatera plemena iz centralne Afrike, kjer žrejo samo belokožce, črncev se pa ne dotaknejo. Vsekakor .je ta vrsta kamibalizma že sekundarna. Kpnibalhem ie moral biti te.m plemenom že cd nekdaj prirojen, ko še n!so zaSedi raziskovalci-belo-kožci hoditi po teh krajih, zato so jim morali služiti za hrano na vsak naivn domačini, črnci. Šele pozneje, ko so prišli v stik z belok"iiici in ko so poskusili njih meso, tedaj so slednje tako čislali, da ~o popolnoma opustili meso črncev. V tem vsi raziskovalci soglašajo, da diši vsem divjim plemenom meso belakožcev mnogo bolj kot kakih drugih plemen. Najvišjo vrsto, rekli bi že skoraj kultivirano vrsto kanibalizma pa opažamo pri plemenu Batak, 3>ii pre1 iva po gozdnatih gorskih pokrajinah neverne Sumatre. Pri njih je tudi kultura že na precej visoki stopnji. Misijonarje in sploh tujce puste popolnoma v miru, ravno t?ko tudi sovražne ujefarke. Za hrana pride'o pri njih v poštev le njih sorojaki, ki so bili pred njih sodnim dvorom obsojeni zaradi gotovih zločinov. Roparski napad, jzdajalstvo in zakeno-lomstvo smatrajo za toliko pregreho in prestopek, d aga kaznujejo s smrtjo na ta način, da dotioivka pojedo. Ako je obtoženec obsojen, tedaj detičnika privedejo na drveo, okoli njega pa začno plesali in prepevati. Potem se vsa« izmed navicčih izbere kak kos od živega telesa in si ga cdreže. Tako pcžro človeka tako-rekoč pred njegovimi lastnimi oomii. Kot prvi si vzame kos mesa r "Invar r.li pa doti-"nik, ki ga je obsojenec oškodoval. Za najimenitnejši kos velaj) ušesa, ki jih naprej porežejo Na ta način "aka vsake~a takega obsojenca počasna ' n muka polna smrt. Vendar pa pripovedujejo, da nesrečnež samo teda j krikne cd bolečine, ko prvič zarežejo z nožem v njegovo meso. Iavadno ne pojedo celega človeka kar surovega, temveč one kose. ki ostanejo, še ra-belijo, jim pridajo getove začimbe ter spečejo. V slu "r jih, kjer ni bila pregreha tako veliba, skrajšajo mukrpolno smrt s tem, da obsoen-u žo takoj glavo cdrežejo. Vendar ne pojedo možgan, temveč jih skrbno shranijo za ugania-nje čaro\n;j, lobanja pa kra v njih sobe kot tro"eja. Zna i'no pa je pri vsem tem to, da so ženske paporioma izključene cd takih pojedin in ludi sicer jim je uživanje človeškega mesa strogo pirepovedr.no. Manjši del'kti se pri: teh ljudeh kaznu cjo z denarm globo. Poleg obsojencev jedo li ljudje tudi take stare ljudi, kiy jim moči že pojemajo. Starci gredo pravzaprav sami prostovoljno v smrt. Ivo vidijo, da niso z& irkako delo več uporabni, tedaj počakajo, da dozore limone, splezajo na drevo in se cbesijo 7. rokami tako za veje, da visijo presto navzdol. Nato se zberejo ped tistim drevesom njegovi sorodniki in pojejo: rPričel je čas, dozorel je sad, naj pade z drevesa. Tedaj spusti starec roke in pade na tla v njihovo sredo. Ako se pri tem še ni ubil, tedaj to stori edeu izmed navzočih, navadno najstarejši njegov sin. Potem se začne pojedina, ki se je udeležijo vsi njegovi sorodniki. S tem da starca njegovi mlajši pojedo, pravijo, da se v njih pomladi in ostane v njih še dalje živ, dočim bi sicer moral strohnel v zemlji. Upati je, da bodo dosegle vse ni/je vrele kanibalizma, ki so se še ohranile, to najvišjo stopnjo. Končno pa da bo s to izginila tudi zadnja sled kanibalizma. Pjgmelci. Že grški pisatelji kakor Homer, Hesiiod in Hcrcdot so pisali o Pigmejch, o katerih se je dolgo čaca mislilo, da so to samo bajna bitja, ki so nastala v glavah pisateljev. Mnogoštevilni raziskovalci, ki so hodili po Afriki niso n" šli nikakega plemena, ki bi odgovarjal popisu teh starih pisateljev. Šele slavnemu Schwcinfurthu se je posrečilo debiti leta 1870 na dvoru kraka M-ngabutov poročila o teh Pigme.Vih. Pozneje so se pedatkii o tem plemenu čedalje bolj množlii. da so danes že obširno popisani. Prebivajo po centralni Afriki po težko pristopnih pragozdovih, zlasti ob Itu-r ju, severozahodno od Ruwenzorija. Zato ni nič čudnega, da so pred nekaj desetletji odkrili iudi še velikega sesalca iz teh krajev, okapija, ki drugje nikjer ne nastopa. Vsi Pig-mejci so jako majhni ljudje, še manjši kakor Bušmani'. Moški dosežejo višino 140 cm, ženske pa komaj 130 cm. Spodnje ekstremitete imajo zrlo kratke, trup pa precej dolg. Barve so svet-l?.'šc kot njih sosedje. Celo telo je prekrito s finim puhom, kar je ludi domačinom iz njihove okolice veliko pozornost vzbudilo. Med svojimi sosedi so "elo z a so vraže ni, to pa predvsem radi n:ih srtruprn h puščic, s katerimi streljajo na svo.'e? sovražnike. O njihovem jeziku oz. narečjih je dosedaj še malo znanega, ker se v razgovoru s tujci poslužujejo večinama arabščine ali pa turščne. Tudi o sorodstvenih razmerah proti r stalim črncem si antropologi še niso na jasnem. Ravnotako tudi še ne vedo, ali so sploh kaj v zvezi z enimi Pigmejci, ki so jih odkrili v :.ugr.vzhodni Aziji. Sorodne znake z njimi kaže tudi pleme Negritov, ki prebiva na Filipinih in ki so po zunanjosti zelo slični Pig-mojcem. Ta vprošan:,a antropologija sama raj-brže ne bo moola rešili, temveč bo morala pri-rk 7iti na pomoč etnologija, ki bo preiskala trdi njih duhovno življenje natančneje. Etnološke g'ir'rije o teh plemenih so se v zadnjem času že zaiiele množiti. sveta. Pr! prezidavi samostanske knjižnice očetov kapu ncav v Cauloniji (v južni Italiji) so našli let s rokopis iz leta 1763, v katerem napoveduje neznani frater vse svetovne dogodke do 1. 2GC0. Rokopis je točno napovedal francosko revolucijo, padse francoske monarhije leta 1S?0, italijanske potrese leta 1841, neapo-litanske nemire leta 1848, poljsko revolucijo leta 1863 in končno svetovno vojno: to vojno za leto 1913. Tu se je zmotil neznani prerok samo za rno leto. Leta 1826 bodo potresi, po-vodnjii in r tri solnca na nebu«. Leta 1960 bo morje vzelo Sicilijo, ogenj pa Neapolj. 10 let pozneje bosta žrtve polresa še Francoska in Španska. Leta 1890 ho 600dnevni sclnčni mrk, lota 200 pa konec sveta. Nemara ga bo doživel 5e kak sedanji dojenček v visoki starosti 75 let. Interni Latvn-Tennis turnir I. SSK..Maribora za prvenstvo sezone 1920 so je pričel danes ob 7 na igrišču v Ljudskem vrtu. OLIMPIJSKI SPRINTERSKI TEČAJ. V >Sportnem tednu« smo ta tečuj že omenili. Sedaj poroča o njem nemški državni športni učitelj Jos. \Vaitzer: -Največja naloga, ki čaka upniško lahko atletiko v bližnjih Idili, so olimpijske igro v Amsterdamu leta 192«. Splošnost si ne more predstavljati ogromnega dela, ki je potrebno, da iz vsega naroda izveZbaš par za olimpijado sposobnih športnikov. Olimpijski uspehi so narodni uspehi in so merilo telesne vzgoje in kulture vsega naroda. Za angloameriški in za skandinavski svet je to naziranje somobsebi umevno. Leta 1928. bo šestnajst let, odkar se nismo udeležili velikih mednarodnih tekem, in nimamo tistih dragocenih skušenj primerjanja, ki jih imajo drugi. Da pridemo temu cilju bližje in da poleg zboljšanja telesno-spoiinih zmožnosti položimo v srce izvoljenih pravrga duha in pravi čut dolžnosti, zato smo priredili najprvo sprinterski tečaj. Njegov smisel je bil ta, da dvignemo osebno častihlepje posameznika do narodovega športnega čutenja. Ullsteinovo darilo ne služi samo posameznim športnikom, ne samo zasebnim ciljem športnih zvez, temveč veliki narodni nalogi. V frankfurlskeni stadionu smo zbrali 24 najboljših nemških sprinterjev, majhno četo, a izbrano. Za vse je bilo izborno preskrbljeno. Vadili smo zunaj v pomladanski naravi, proč od velemesta. Dobro je bilo da smo povabili tudi stara dva prvaka Raua in Kerna; njiju bogate mednarodno skušnje so bile za mlado generacijo prav posebnega pomena. Poiek tečaja je pokazal, kako je bil potreben. Tudi pri najboljših tekačih smo pogrešali splošno telesno iztreniranost, ono vsestranost, ki je tako poirebna in brez, katere je stalna dobra forma nemogoča. Specialisti lo preveč radi postanejo enostranski; najboljši slog in najboljša tehnika rodita samo dobro povprečnost, če nismo vsestransko izvežbani. Prava vzgoja tekača zahteva izdatnih gimna-stičnih vaj skupaj z delom na tekališču v dosego telesne prožnosti. Zaključni kamen je sportno-nravstveno življenje. O vseh tehniških vprašanjih so se udeležniki tečaja teoretično in praktično do podrobnosti poučili. Sestavili smo jim gimnastične vaje, ki so za sprinterja najbolj važne, dali smo jim natančne smernice za nadaljni trening in za novo treniranje. Vsak posameznik mora sedaj splošna navodila sebi primerno prikrojiti; vsi ne morejo enako trenirati, imajo različne sposobnosit in različen poklic. Prav posebno natančno smo proučevali start, teoretično in praktično. Brez sigurnosti v startu na mednarodne uspehe nikakor ni misliti, kakor so nam pokazale Iloubenove skušnje v Ameriki. Uspeli tečaja je bil tak, kot smo ga pričakovali in se bo, kakor upamo, že tekom letošnjega poletja bolj jr.sno pojavil. Vrsta 4 X 100 metrov, sestavljena iz Houbeiia, Schtillerja, Buchnerja in Carlsa (brez Kiirnija), je dosegla čas 41.6 sekund; ta rezultat nas navdaja z najlepšim upom na bodoče uspehe.« Spomladanska sezija je odprta. Nenadkriljivi uspehi zdravljenja. Moderno urejeno svetovno kopališče. Zelo nizke cene. Popolni pension z vključno dobro prehrano a la carte, uporabo kamenitih kopelji, stanovanjem v zdraviliškem hotelu, postrežbo, razsvetljavo in vplačilom zdraviliških pristojbin — stane v času do glavne sezije <515—15 I! In za OSCbO in flan. Vse podrobne informacije daje radevolie uprava foopa^ča lli>m Poročila se kopičijo; prav pazili moraš, da kam ne zaideš. O olimpijskem odboru, ki zboruje v Lizboni, bomo pisali, ko bomo imeli ves pregled. — O zborovanju Fifa-e v Rimu in o Mednarodni prometni konferenci smo poročali med tednom. — Mednarodni kongres za telesno vzgojo se bo vršil povodom olimpijskih iger v Amsterdamu 1928. — Za zimsko olimpijado 1928 je določen sedaj St. Mo-ric v Švici. — Mesto Koln, kjer se bc.kr vršile letos nemške bojne igre, jo imelo v začetkiml926 90 telovadnic. 83 nogometnih prosiorov, 22 prostorov zn lahko atletiko in 80 za tenis; poleg tega je v Kolnu veliko zasebnih naprav, med njimi 35 za nogomet. — Na Švedskem se je menda dosegel sporazum med telovadci in športniki; prestolonaslednik je posredoval in so pogajanja prav zadovoljivo potekala. V tekmi za Davisov pokal jo Južna Afrika porazila Portugalsko 4 : 1 in se bo borila sedaj z Avstrijo. — Iiakoah je proti profesionalnima moštvoma Indiana in Newyork Giants igrala 0 : 3. proti 1'rovidence pa 2 : 2; Amerikanci igrajo z ve-i liko močjo in brezobzirnostjo, Dunajčani pa preveč kombinirajo. — Da se je Ilirija v Ljubljani zlasti drugi dan proti Amaterjem dobro držala, smo že poročali. — Rimet je spet predsednik Fifa-e, glej včerajšnji članek v -Slovencu«. »Razžaljena sem. ker se v Ameriki iz mojega nervoznega temperamenta norčujejo, in ne grem I ja, čeprav me zelo vabijo,« je dejala Suzana." Igra pa res izborno; na turnirju v Nizzi je nastopila proti 28 tekmovalkam in je zmagala vselej 6 : 0, pa so nekatere med njimi prav prvovrstne. Ta izid je nov rekord v tenisu, rekord rekordov. — Koželuh jc lani premagal Najncha; ta ga je sedaj pozval na revanšo v Berlin. Zmagal bo Koželuh. — Na Angleškem se je pojavil nov talent, šele 19 letni dijak Austhi. ki je brez napora premagal tudi izbomega Kingsleya. — Ne boš mi verjel,' a povem ti, da pomaga danes šport tudi v diplomatski karieri; rumunska vlada ie poslala v \Vashing-lon za poslanika mladega Mishuja, zalo, ker ima poleg drugih darov tudi dar izvrstnega igravca tenisa. Šved Wido je spel v prav dobri formi; 4250 krat 2 m cro.ss-rountry je pretekel v 29:59.0, 10 km pa v 85:29.5. — Lorenzen jo v Hamburgu skočil 7.09 111 v daljavo. — Celi Chmelik jo vrgel kopje 57 m daleč, kroglo pa 13.06; Avstrijec Fricbe je porabil za 1000 111 samo 2:34. — Londonska borza priredi vsako loto tekmo v hoji med Londonom in Itrightonom, 52 milj, jo 83 7 km; letos je bil prvi Ayles, v 8:51:24.4. - HofI jo skočil v Ameriki na prostem 4.195 (po drugih poročilih 4.197) in so registrirali la skok kot ameriški rekord; hotel je •/.boljšati svoj svetovni rekord 4.252, pa sc mu nI posrečilo. Ameriška atletska zveza vodi sedaj jik-K'' iskavo proti njemu, češ da je zahteval enkrat vbo dolarjev za potovalnino, drugič pa 800, in da to ii v skladu z amaterstvom; pravijo, da jc tu zadaj zavist in da so ga založili tisti, kojih vabilu za nastop pri niili športnih prireditvah se ni odzval. Še enkrat omenimo njegove dosedanje uspehe: 100 m 10.8. 200 111 21.9, 400 m 48.8, 1500 111 4.1(1, 110 m lese 16.0, skok v višino 1.83, v daljavo 7.4«, ob palici 4.252, kopje 47.82. diskos 33.01, krogla 10.54. Ogrski desetobojnik Somfai pa pravi, da je on boljši kol lloff in navaja svoje uspehe: 100 111 11.2, 100 111 51.0, 1500 111 4:30, skok v daljavo 7 m, ob palici 3.40, krogla 12, diskos 40, kopje 52, lese 15.8. Trdi, da bo dosegel 8000 toči;. — Amerika ima i/.borno novo gardo. Roland Locke je pretekel 220 vardov v 20.5. kar bi bilo bolje kot dosedanji Pad-dockov rekord 20.8. Morda se bo izkazala ta vest kot netočna, gotovo pa jc, da je pretekel 100 yardov v 9.5 ter s tem izenačil svetovni rekord Scholza; nekoč je tekel 100 y celo v 9.3, a mu jo veter v hrbet pihal. 440 yardov je pretekel Tiiiery lan! v 47.0!, Sinilh je skočil ob palici 4.10. Barnes 4.11. — Oger Darnnyi je sunil kroglo 14.20 m daleč. — Mussolini je za ijeko tekmo na Angleškem, uprizorjeno za podporo italijanske bolnišnice v Londonu, daroval pokal, italijanski kralj je poslal tekmecem lepo darilo. — V Tunisu so registrirali zadnjič Čuden rekord; zapisali so čas, ki ga je porabil velblod za 5 km, za 1 km in za 1 miljo: 12 minut, 2:24 in 3:51; torej ni velblod dosti hitrejši kot človek, na kratke razdalje seveda. Starega boksorja Becketta. ki se že dve leti ni boril, so zvlekli spet ua dan in ga bodo nastavili koncem maja Phil Scoltu, da ga poje. Nato se bo Scolt boril s Perssonom, 14. junija, nakar odide 1'ersson v Ameriko. — Samson-K3rnerju so po boj u 10 rund prisodili nad llaymannom zmago po točkah, 49.5 : 45 Meisl pravi," da je Die.ner dosti boljši kot ta dva. — Prejšnji svetovni mojster Johnson, 48 let, je premagal Pat Lestera v 15 rundah po točkah in je pozval nato Firpoja na boj. O izbornem kolesarju Arendu smo pisali pred dvema dnevoma. Ob priliki proslave njegove petdesetletnice se jo izvojevalo »Zlato treptovsko ko-lo< in je prevozil znani Savall v 1 uri 68.62 km. — O kolesarskih dogodkih bomo priobčili med tednom poseben članek. Tu omenimo samo še cestno dirko ined Parizom in Toursom, 324 km, deloma zelo težka proga. Razen Girardenga in Bottecchia se jo je udeležilo vse, kar v mednarodnem kolesarstvu kaj pomeni, zlasti Francozi, Švicarji in Belgijci. Zmagal je Švicar II. Sutter v 11:10; Nottcr, tudi Švicar, je bil za pol kolesa za njim. Avtomobilni dirkač Thomas Parry jo 7. vozom 100 KS porabil za 1 km 13 in pol sekunde; to bi dalo na uro 272.2 km. Miljo je pa vozil tako hitro, da bi predirkal na uro celo 282.6 km. Glej »Slovenca«, 5. maja. Sedaj je rekord na 1 km na novo zboljšal, na 275.341 km. — V stadionu Buffalo v 1'arizu je Linart že 14ič branil prvenstvo na 100 km in ga je spet dobil, v 1 uri 15 min in 48.2 seli. Fonck bo za svoj polet preko Atlantskega oceana porabil aeroplan s 425 KS, 5800 km bo vozil brez etape in upa priti Čez Atlantik v 35 urah. — Iz Toulouse (Francija) v Casablanco (Maroko) in dalje v Dakar (Zah. Afrika) je 4700 km; zadnjič je porabil poštni aeroplan zn to razdaljo 56 ur in 25 minul, sedaj pa 1 uro in 40 minul manj. — Pet francoskih zračnih Grl (Pariz-London, Pariz—Amsterdam. Pariz—Praga—Carigrad, Toulouse—Casa-blanca, Antibes f riviera]—Ajaecio [Korsika]) je imolo lani 4,713.000 km prometa; aeroplani so prepeljali 20.000 popotnikov. «0 izvozili za 126 milijonov frankov blaga, uvozili ga pa za 65 milijonov. — Eckener pravi, da bodo napravili Nemci zračne ladje. kjer bo izločen bencin in se bo vpeljal nov način uporabe plina; vozili bodo naravnost v Južno in Severno Ameriko ter na Kitajsko in Japonsko — »Norge« je 106 ni dolga. 15.5 111 široka, se sme obtožiti z 10.8,jO kg, hitrost na uro ob normalnih razmerah 99.36 km. Sedaj je že na Spitsbergih Glej o tem na drugem mestu. - Italijan 1'inedo pripravlja velikansk polet; v osmih mesecih hoče s hidro-planoni preleleti 120.000 km, torej štirikratni obseg zemlje; vzel bo s seboj samo en aeroplan in hoče dokazati, da prevozi z njim lahko najdaljše razdalje Med tednom smo priobčili tele sporlne članke-4. maja: Radomacher. Konec dromedarja. 5. maja: Kako dolgo lahko gojimo sj.iort. To jc hitrost! (Hitrost avtomobilov.) ii m.-ja. Kongres Mednarodne atletske z.veze. 7. maja: Vili Arend petdosetletnik. Mednarodna prometna konferenca. 8. maja: Fifa- V. 9. To in ono Petnajstletnica S. K. I!i?i:e. V proslavo 15 letnega jubileja SK Ilirije je Izšla slavnostna številka »Slovenskega športa-!:; posvečena je zgodovini in delovanju tega našega starega športnega kluba. Govori nam o postanku kluba in o njegovem razvoju, o klubovih sekcijah, o delu Ilirije z.a organiziranje slovenskega športa, o začetku našega nogometa in o bodočih nalogah Ilirije. Članki so pisani stvarno iu športno in nas vsestransko informirajo. Številka je opremljena s 34 slikami in sličicami, prav dobrimi. Vsakomur, ki se zanima zn naš mladi spori, nabavo slavnostne številke prav toplo priporočamo. JUNIOI5SKI NOGOMETNI TURNIR SK ILIRIJE. Prve jubilejne prireditve SK Ilirije trpe pod skrajno neugodnim vremenom. Ženski lahkoatlet-ski meeting, napovedan za včeraj in danes, je ino-rnl klub preložiti na sredo 12. maja in četriek, dne 13. maja, s čemur sc koncentrirajo vse lahkoallctske priredilve 1111 la dva dni. Juniorski nogometni turnir se jo pričel včeraj vkljub najslabšemu vremenu. Ilirija je zmagala nad Ilermesom s 6 : I. ne da bi dala svojo najboljšo igro. Gradjanski je po trdem boju nndvladal BASKn s 3 : 1. V obeli igrah sta podlegli moštvi dosegli prvi gol. vsled spolzkega terena seveda moštva niso mogla razviti vseh svojih sposobnosti. Zn odločilno tekmo sta se kvalificirala oba zmagovalca v včerajšnjih tekmah, torej Ilirija in Gradjanski, ki nastopila danes ob 17.30. Premagani moštvi, Hermes in BASK igrala ob 16.30 zn utešno darilo SK Ilirije. Tudi današnji tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Ilirija. Danes ob 10 dopoldne bo v magistralni dvorani slavnostni občni zbor ob priliki 15letnega jubileja. Dnevni red: 1. predsednikov nagovor, 2. tnjnikovo poročilo, 3. športno predavanje. SK Ilirija. Sporočamo cenj. občinstvu in vsem športnim klubom, da je z.a danes ob 14 napovedana slavnostna otvoritev jubilejnih tekem preložena na 16. uro pred juniorskimi nogometnimi tekmami. Isto zadeva seveda tudi v programu predvideno sprejemanje čestitk. — Odbor. SK Ilirija. Redna odhorova seja je meslo v torek v ponedeljek 10. maja ob 20 v klubovem tajništvu. Radi jubilejnih prireditev prosim polnoštč-vllne in ločne udeležbe. — Tajnik. ŠPORT V MARIBORU. Prvenstvene nogometno tekme v mariborskem okrožju so že. zaključene razven boja med Rapi-dom : S\ ubodn in Merkur : Svoboda. Obe igri pn sedanjega vrstnega reda na prvenstveni tabeli ne bosta več izpremeniii, klubi si samo lahko izboljšajo število točk, ne morejo pn prehiteti klubov, ki so pred njimi na prvenstveni tabeli. Finale bazenskega prvenstva za mariborsko okrožje s^ zaključi danes s tekmo med I. SSK Mariborom i 11 SK Muro v Ptuju. Obe moštvi sta dosegli letos izredno lepe uspehe, vendar je računati z. zmago družine Mura. Zmagovalec v tej tekmi pride v poštev v tekmi zn prvenstvo Slovenije. 1. SSK Maribor igra danes prijateljsko tekmo z SK Čakovcem. Začetek tekme ob 16. Ob 14 tekma rezerv Maribor : Merkur. -f- Mednarodni kongres gledaliških kritikov. 4. maja se je začel v Parizu pripravljalni mednarodni kongres za gledališko in glasbeno kritiko. Otvoril ga je prejšnji ravnatelj Odeona in pisatelj Paul Gini®ty. Navzočih je bilo mnogo znanih kritikov s kontinenta ter iz Anglije in Amerike. Kongres je priporočal, da se ustanove zveze kritikov, kjer še ne obstoje. Sklenil je, oa se seslavi mednarodni odbor za gledališko 11 glasbeno kritiko v tesnem stilu 7. instituiom Društva narodov za mednarodno intelektualno sodelovanje. — Prvi plenarni kongres kritikov je določen z.a prihodnje leto; vršil se bo Salzburgu ob času slavnostnih iger. + Kongres arheologov v Jeruzalemu. V Jeruzalemu zboruje te dni mednarodni kongres arheologov, ki se bavi. zlasti z rezultati izkopavanja v Palestini in sosednih deželah. -f- Kongres plesnih učiteljev ali »veliki teden plesa., bo pa od 13. do 20. maja v Parim. + Rentgenski filmski posncJck »ob. Neka ameriška fotoindu-strijska firma je v zvezi z nanini zobnim zdravnikom dr. Hosvard .m R. Raperem sestavil nov aparat, s katerim se lahko napravi Rontgenski film zobovja in sicer obeh čeljusti hkrati. Tak fiilm bo za zobne zdravnike seveda velike vrednosti. + Tisočleten parlament. Islandski parlament, »Alting« v Reykjaviku, ki se lahko Imenuje najstarejša parlamentarna skupščina v Evropi, bo pra;:noval 1. 1930 svojo tisočlet-nico. Pripravljajo se velike slavnosti, h katerim bodo povabili zastopnike vseh evropskih vlad in ljudskih zastopstev. Vlada je že lani imenovala odbor, ki naj določi program iu izvede priprave za slavnosti. Odbor je podal vlado svoje prvo poročilo. Med drugim predlaga, naj prevzame država v svojo last ia upravo slavno ravnino Tingvalla (Dolina zborov), kjer je 930—1798 vsako Jelo zboroval »Alting«, in naj jo proglasi za narodni park. Na ravnini »Tingvalla/ bodo 0 priliki jubileja priredili orjaško ljudsko slavnost. -f Česar ni zmogel slap Niagare, je zmogla — pomarančna lupina. Iz Londona poročajo. da je pred nekaj dnevi umrl v Cbrist-churchu na New Sealand Bobby Leareh ki ie (nvaite §«oj obraz sesrasfsssailli Priporočamo lusko cikorijo 1. 1911 v jeklenem sodu preplaval slap Nia-gi:re. Tri ure so ga premetavali vrtinci sem in tja, prodno so ga pol mrtvega prijatelji potegnili iz vode. Predlanskim je hotel ponoviti drzni poizkus v krogli iz kavčuka, a so mu Jkivnad.-ka in ameriška oblastva to prepove-Maila. Možu, ki je premogel niagarski slap, Je sedaj prinesla smrt lupina pomaranče. Spodrsnilo mu je na nji, padel je, si zlomil nogo, nastopile so komplikacije, nogo so mu amputirali, a prepzuo: moral je umreti. — Nehote se spomnimo pri tem na atleta Breitbarta, ki je krivil železo kot testo, a si je z zarjavelim žebljem zastrupil kri in umrl. -f- Kontrola krojaških delavnic. V New-yorku obstoji že petnajstlet komisija, ki nadzoruje oblačilne stroke, ali so higienično urejene ali ne. Komisija je sestavljena iz zastopnikov organiziranih delavcev in delodajalcev ter odjemalcev. Nadzorovanje se vrši sistematično in nepretrgoma, Tvrdke, pri katerih delajo delavci v ugodnih razmerah, smejo pritrjevati na svoje izdelke posebne etikete, ki jih izdaja komisija. Posebno žene so tako zaznamovane obleke baje že tako vajene, da hočejo imeli samo tako. Vsled tega, da se vednu več tvrdk priglaša komisiji za kontrolo. Nezdravih delavnic je vedno manj — Ta dobri vzgled bodo začeli v kratkem posnemati tudi v Balitimoni, Philadelpbiji in Chicagu. »UlfTOMERČAN« /pana zadruga ljutomerskih vinogradnikov, ki ima 20 minut od postaje Središče ob Dravi svojo obsežno klet, je dobila v svoje prostore zooet večje pa; tije izvrstnega sortiranegn vina, kakor tudi ! vina mešanih vrst. Najboljše kapljice so sedaj iz ; slovitih goric admontskega samostana. Rizling in šipon sta prava bisera iz i. 1925. Obiščite central- | no klet »Ljutomerčar.a« v Obrežu pri Središču, in i naslovite tjc vsa vprašanja anjom „, povabila i„ k pogajanjem ni prite ° ,„ interesentov i„ strokovnjakov iz Slovenj T o glede c pogodb najbolj pr.2adc(. ,n Jc^ * so kona o trgovinski pogodbi z republiko Avstrijo sp nem moram omeniti, da je predlog za-nepopolna, ker manjkajo: v y^ Začasna konvencija o administrativnih vprašanjih privatnega zavarovanja; vanja;' K°nVenCij'a vpraSania Privatnega zavaro Avstriji •KOmendja ° VPraŠm,jih penzil v bivšf 4.Konvencija za izvrševanje čl. 2, 5, 8 Triia. nonske pogodbe; J 5. Konvencija o vprašanju poravnave admi-I mstrativnih dolgov; 1 6 Konvencija o vprašanju poštne hranilnice ia poste v obče; 7. Konvencija v pogledu dvojnega obdavče-vanja, 8. Konvencija o razdelitvi arhivov; v . 9' ^onvencija v pogledu fundacij in premoženj moralnih javnih oseb in korporacij; 10. Konvencija v pogledu narodnosti. Priznavamo, da se je s predstoječo trgovinsko pogodbo v nekaterih panogah ekonomskim zahtevam in potrebam naših državljanov udovoljilo toda v celoh je trgovinska pogodba nesorazmerno veliko bolj uvaževala in zadovoljevala interese Avstrije kakor Pa naše. Navedli smo tudi, da je nepopolni v bistvenih zadevah, ki so za ureditve prometnih odnošajev brezpogojno potrebne. Za to iz vseh teh navedenih razlogov ne moremo odobriti predložene trgovinske pogodbe. Za izveslilca določamo narodnega poslanca Fr. Zebota. Belgrad, 30. Marca 1926. Za jugoslovenski Klub Fr. Že bo t, s. r. Janez Stroin, s. r. Osrednja zadruga za vnovčevauje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, r z. z o Z se je razd ru.zila ter prešla v likvidacijo Nenif-mas''a,,i: dobičkarji angleške stavke. Neu.u a se pripravlja, da se okoristi s stavko v cah okni' P,l;emTVnikil1- V PorurJ" ima<>° v zalo! gah okoli !J milijonov ton premoga, za katereoa mso upali dobiti v doglednem času trga. DogSdE vnli"^1 V te'n "V™ "°'ovo ^ bodo ostali brez nvIn,L ''-T- n,aI? vei'ieino' da bi mogli nemški piemog uvažati v Anglijo, ker so angleška industrija ni angleške železnice za štiri mesece zalo-zene s premogom, pac pa bodo Nemci skušali do-bdr odjemalcev v Skandinaviji, Španiji, Italiji in deloma v Franciji, kamor s0 dovažali dozdaj An-glezi svoj premog. V socialističnih vrstah v Nemcu. govorijo o stavki v znak simpatije do angle-,h rudarjev To pa ne bi bila nobena ovira za državg nemških zalog v prej omenjeno Izvozna izpričevala pri izvozu v Grčiio. Po odreubi grškega finančnega ministrstva je od dne J. maja t. I. naprej paziti na izvozna izpričevala , ^višanje carin „a Poljskem. Poljska, ki ima ze itak najvišje carine na celem svetu, namerava zopel zvišati uvozne carine za celih 100% Poznanjski sejem. Dne 2. t. m. je bil otvor-en v Poznanju sejem, katerega se je udeležilo ca. razšla vljalcev največ iz Anglije. Poznaniske-"'Vejm"Je .vlada dovolila prost uvozni kontingent za 30 milijonov zlalov. Pripominjamo, da ima sejem zastopstvo tudi v Ljubljani Zadružništvo na Poljskem. Na Poljskem ie f or5?nSlrir 0(1 katerih pa \ ,(l° f000 ne dela. Registrirane zadruge se raz-dele sledeče: Kreditne 0270, kmetijske 1000, kon-suinne 6270, gradbene in stanovanjske 934, mle-lia™' živinorejske 771, razne trgovske 437, obrtne 421, razne poljedelske 172, književne 108, razne obrtne 91, ostale 314. Povišanje železniških tarifov v Avstriji. Kakor poročajo z Dunaja, je ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic sklenilo v kratkem zvišati železniške tarife. Industriji lesa se pri tej priliki zago-tove posebne tarifne ugodnosti pri izvozu. Izvoz avtomobilov iz Francije. V prvih treh mesecih letos je Francija izvozila 86.000 voz, kar pomeni napram prejšnjem četrtletju narastek za 38.000 voz. 'Borssa Dne 8. maja 1926. Denar. Zagreb. V prostem prometu so bili zabeleženi sledeči tečaji: Berlin 13.53 (13.4960-13.5360), Italija 227.25 (226.5950-227.7450), London 275.50 (2<4.74 227.74), London 275.50 (274.744-275.944), Newyork 56.78 (56 50-56.80), Pariz 180, Praga 168.35 (16.78-168.78), Dunaj 802.50 800.43-S04.43), Curih 10.9775 (10.9550-10.9950), vojna odškodnina 318-319. -„„o£u£hVon?e,|?rad 911 (9H25), Budimpešta .2.28/0 (/2.20), Berlin 123.05 (123.05), Italija 20.70 (20.7125), London 25.10 (25.0925), Nevvvork 517 (517), Pariz 16.25 (16.35), Praga 1531 (15.31), Dunaj 72.95 (72 95), Amsterdam 207.70 (207.80), Bru-i5'?? (!<;)• Sofija 3.72 (3.7025), Kopenhagen 134.00 (135.25), Stockholm 188.25 (138.40), Oslo 111.35 (111.50), Atene 6.35, Carigrad 2.68, Madrid 74..-K), Moda Ce greš poleti na hribe. Če meni kdo poletje preživeti v gorah, se mora predvsem potrebno obleči. Za marsikatero žensko je misel na športno obleko kaj kočljiva, saj nima dovolj denarja in je športna obleka nekaj, ki je ni uroči uporabiti doma On na cesti. Torej je Izdatek za športni, obleko neke vrste luksus. Zatorej je pametno, da izbereš za na hribe tako obleko, ki bi jo liternila nositi tudi ob drugih prilikah, n. pr. na izletih, za potovanje in podobno. Letošnja moda je mislila tudii na take pri pravne športne obleke. Blagovi za športne obleke &o kri-žrsti in bolj medli, ne živahnih barv. Najmodernejši športni blagovi so sive, rjavkaste in zelene barve. Ni treba, da imaš kruto- in jo. pioo iz istega blaga; skoraj vse športne obleke so lake, da je krilo drugačne barve, jopica spet druga ne. Tudi bluza je zraven, bela ali pisana bluza, pedolna moški srajci, ki si jo zatakneš, kakor nekoč, za krilo in se pre-pršrš z usnjatim pasom. Krilo ima gube,, da laže stopaš nevkreber; smešno je bilo prejšnje športno krilo, ki je bilo tako ozko, da ni bilo mori pošteno stopiti v njem. — Jopica je podobna moškemu suknjiču s to razli ko, da se zapem'a ovratnik do ušes, kar je pripravno za dež ali siceT hbdnejše vreme. Jopica ima časih tur'i pns — iz istega blaga ali iz usnja. In severla tudi žepe in našCve na rokavih. Umevno je, da ne pojdeš na hribe v lahki'h čevelj..kih in prozornih nogavicah. Obuti mo- ■sanaremivj T: rosasnaMSEimkuvokbieksu raš težke, hribovske čevlje, volnene nogavice in blago za obleko bodi tudi volneno."Moderno je tudi, da imajo za na hribe plete-n e obleke, jopico in krilo, bluzo iz sirove svile, čez bluzo pa Pull-over (ki smo že pisali o njem). K športni obleki ne spada shin-nik; Lreti moraš majhen klobuček, ki ga dež ne uniči in ga ni škoda. Bluze so bolj in liolj moderne in žemper- sktih oblek je vedno manj. Te bluze so krajše in imajo spodaj pas, ki ga zavežeš navadno v široko pentljo ob strani. Rokavi so dolgi, '^s^mfmsmammmmbmmtmusa: ročni voziček (mesarski), nov, prodam. Vinko CIRMAN, kolar, Glince, Tržaška ccsta 41. Vsaka drobnn vrstica Din 1'5J) ali vsoka beseda 50 par. Najmanjši Din. Ogiasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! in ena NAVIJALKA, se sprejmejo. — Kje pove prvovrstno moč - sprci-uprava lista pod 8t. 3200. j mem, _ Zobni zdravnik cuuROBsae s ivmmmmiEEse^^smmmsaamj ."SSrtZŠŽ,i2ss>retni P|etl|Ji Tnhn dobremu plačilu išče >n ena NAVIJA LK A. se w»Wtnce Rozman, Jakob SEM, Ljubno ob ^stilna »pri Jerneju« - SaVln"-._________311? Sv. Petra £ 85i Ljubljana, Lesni strokovnjak zmožen sloven., nem.' in italijanskega jezika ter vseh pisarn, del, kakor tudi na žagah in skladiščih, želi pre m en i ti službo. - Ponudbe pod »Lesni« št, 3113 upravi. Čevljarski pomočnik dobro izvežban se sprejme; delo stalno. Zmožen Sivanega dela ima prednost. Lovro Žagar, Lesce na Goreniskem. 3101 Dr. ivan oblak Ljubljana, Miklošičeva c. Služba organi3ta Gospodična 7. večletno prakso, popolnoma vešča slovenščine in i iiomSčine (doloma urbohrv.) nriia stenograf ,n.ia (slov in nemško) in strojepisk«, iSre službo v Ljubljani. — Ponudbe pod: «Kesna 24« na upravo «Slovoneai. "gospodična ~~ s prakso, IŠČE MESTA kot blafraJnirarkR, prodajalk«, ali kaj temu podolmeera. — Ponudbe se prosi na npr,i vo pod Šifro: Vestna« 31(18. Kuharica ki bi opravljala tudi druge hišne posle, se išče v dobro trgov, hišo v Ljubljani. Nastop 15. maja t. 1., ---------v iq. letu starosti, zdra- - Pismene ponudbe pod: Iščemo 300 sposobnih va in krepka, bi se šla »V. K.« na upravo lista. KROJAČEV " "" Odda se prazna, solnčna soba v I. naristr. takoj, gospodični. Istotam se proda dobro ohranjena otroška POSTELJICA (železna) in skoraj nov otroški voziček. - Naslov pove uprava lista pod štev. 3202. j Kateri bolj orileten samec ali samica bi hotel plačati 50.000 Din naprej za dosmrtno stanovanje in hrano? — , • .p v., i Imel bi sobo s posebnim se razpisuj v Tržiču na hodom> Dru„0 P 6J0_ Gor Mesečni prejemk, . Nas,oy P R . Dm s prostim sta- »Slovenca« pod ?t. 3163. novaniem in razsvetl|avo. __ Reflektira se na prvovrst. I ~ " mlajšo moč. Potrebno je j Več tisoč cvetlic znanje nekoliko knjigo-I , ., , , „ 1 h za okrasitev oken, balkonov, cvetlič. gredic (te- Nastop "takoj. P.\h)' k^or tudi za okra-___________' , sitev lavnih prostorov, NAPRODA I restavracij, postaj, poko-liArttUUAJ | pališč itd., priporoča IV. 2 izložbeni okri in vrata ŠIMENC, vrtnar, Ljublja-kompl. za stekl. z zrcaln. j na, Gradišče štev. 12. steklom in rolojem. Na ;----------- > >wertheim«. blagajna št. vodstva in zmožnost, vo- 1 eliti orkester na pihala. ogled na Dunajski cesM! St. 10, na dvorišču. 3175 i gozdni ČUVAJ Zanesljivo DEKLE staro 25—35 let, ki raz- Kot gozdni ČUVAJ zaPOTM^TlI^^zsUvUeni ume kuho m delo za iščem službe, event, dru- ni-i LjultlJ. komore, drii/bl boljšo hišo, se sprejme ga lahka dela. Naslov v ! ^»•'IJana, BIelwelsova 18 takoj. Ljubiti mora otro- .... - ---- ke; obenem je tudi kot postrežnica. Naslov se izve v upravi pod: 3162. upravi lista pod 5t. 3151 DEKLICA v 14. letu starosti, zdra- ODDAM V NAJEM OPEKARNO aesolventinja tre lieetskeira tefnln 1 s * » 1 ho,lSo konfekcijo. Ob mesta kjerkofl. -Ponudb upravi pod «Zafctnlev. I ,nko1 stopiti v delo. Pik , . • . , ki izdeluje opeko na ro rada učit za šivil|o ali ko. Prevzame se lahko pa v trgovino. Grr tudi takoj. Pogoji se izvejo na deželo. - Naslov pove pri Franc Javorniku r 3051 uprava lista pod it. 3069. Lastnik pisal, stroja sprejme laško in nemško korespondenco na dom. - ea* n,..,.,,. , uciv, , is- |----— —' ' jejo.6 ®I1??« TVORI1 D°b" ".driška družina roja N1CA ODTJELA D. D. — is 3 otroci iiče kot po- ZAORKB, Savska M "pravnik" Grosupljem. MESEČNI POSTRAN-,. f- SKI ZASLUŽFK 2.220 močmeo gospodinje zdra- Din! Za Slovenijo, Hrvat-|vo^n resno *ko in Srbijo se iščejo Ponudbe pod »DOM«. 1 , I3*" . ^ MCIVI zastopniki za "zelo kori-------------------- : zmožen knjigovodstva ter z znanjem nemščine in stcn predmet, pripraven šivalni stroj ?!ov" bcfk« ui h1 !m? rada °irokc' - « vsakega. Potreben ka" raMjen prodam Naslov J Po"udb« « ^"S^ijo na pital samo Din 66. Cenj. v , ^ i i?- " Pon"df,e POd Šifro naslov S evan DERETIC, I ponudbe na VEFRAN. v uprav, pod Itev. 3169. | »Korespondeat«. 3187 Beotfrad, Bitoli.ka ul. 70. Moravč* Sloveniji precej v[sak> sP'edaj naprsni k v robčkih. Ne bo dolgo, ko pridejo vpoštev spet one kratke bluze, ki jih bomo zatikali za krilo. čoLifniki so tudi letos moderni, (če bo kaj solnca!). Najlepši so taki, ki so njih svila lepo ujema z barvo obleke. Nekateri so obrobljeni s širokimi čipkami ali imajo vložke iz vezenin in čipk. Vsi so svileni. Darovi L SEZNAM PRISPEVKOV ZA SPOMENIK t DR. ANT. MEDVEDA. M I'' Se/ajnik- Maribor, 40 Din; I. Cibic, Maribor, 15 Din; Ivan Ašič, Maribor, 100 Din; Jernej brangež, Sv. Marjeta ob Pcsnici, 100 dinarjev; dr- Toplak, Maribor, 100 Din; Al. Ci-knšek, Poličane, 50 Din; Jožef Cerjak, Slov. Bistrica, 300 Din; Rupert Pivec, Maribor, 200 dinariev; Avgust Spari, Maribor, 200 Din; Stav-beno podjetje Accetto in drug, 250 Dm, Oskar Skusek, Maribor, 100 Din; Maruška Pelikano-va, Maribor, 100 Din; dr. Karel Schmidt, Mari- inn'n-00tPm: dr" fr' Ks' L«kman, Ljubljana, J"" '-Ji1?; Kat. prosv društvo Melje v Mariboru, 100 Din; Mestna Orjuna Maribor, 500 Din-monsgr. Janez Vrcže, Maribor, 150 Din; Ivan lorišek, Zagreb, 100 Din; dr. V. Kac, Maribor Obleke za gospode v izvrstnih kvalitetah, priporoča po zelo zmernih cenah, tvrdka A. KUNC, LJUBLJANA Ustanovljena I. 1879 100 Din; Martin Petelinšek, Maribor, 100 Din; France Hrastelj, Maribor,. 100 Din; I^ran Ogri-zek, Voimk, 20 Din: Jožef Kardinar, Celje, 25 Din, Anton Novak, Gornji grad, 25 Din; Fr. Božiček, Kamnica, .10 Din; Ivan Bosina, Podčetrtek, 10 Din; Jurij Cvetko, Podčetrtek, 5 Din; Jos. Cizek, Jarcnina, 500 Din; dr . An-drc, Karlin Maribor, 100 Din; R. Vaclavik, Ootovlie, 50 Din; Miroslav Ratci, Zalcc, 30 dinarjev; M. Štrakk Sv. Peter pri Mariboru, 25 Din; Pavel M Zavadlal, Maribor, 25 Din Miln»el Umek, Maribor, 25 Din; Josip Grilc Maribor, 100 Din; Josip Reisman, Maribor 25 Dm; dr. Matija Slavič, Ljubljana, 50 Din; Anton Zupanič, Luče, 20 Din; Ernest Terste-njak. Sv Jurij ob Pesnici, 20 Din; Rudolf Ja-nezič, Maribor, 50 Din; Franc Škof, Sv. Anton v Slov gor., 100 Din, Vckoslav Skuhala, Mari-bor, 25 Dm; Jakob Aleksič, Gornji grad, 20 dinarjev. — Vsem p. n. darovalccm izreka iskreno zahvalo Odbor za spomenik dr. Ant. Medvedu. VoL-zvedovanja Našel se je pri Jugoslovanski knjigami de» rak Dobi se v Florijanski ulici 13-11. desno. Našla se je srebrna moška ura Dobi se pri vrtnarju Nunska ulica 3. MeteoroloSki zavod v Ljubljani, poročilo dne 8. maja 1926. Višina barometra 708'S m Opazovanja krni Llubljans (dvorec) Zagreb Belgrad Sarajevo S'> I v Ljub-: I jan i je 5 8 10 10 10 10 3 0 8 7 tlak 17-8 I 0 0 0 o 0-7 g £ a «5 "P E ~ s a i — a a ® a kj KJ > a a. ^ o — (barometer nad 765 mm) iepo,n,zkl.l(^l 753 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mnrinaznanja v glavnem spremenljivo vreme. He pustite se premoti« od nobene Se tafto uellHe relilnme, temveč pretepajte natančno, hje leži Mi ugodnost. Nihdo ne more fcaj podariti, pretirano rEhiamo pa merate ili sami plačati ali z uijohimi cenami ali s slabo ftakouostjo. Naši čevlji so iz ia usn;a u onatomični obllfti naprauijeni. Kakovost je naša najboljša reklama. Zraven tega so pa naše cene nižje. Prepričajte se v našem prodajnem iohaiu : Ljubljana, Dunajska c. 23 na dvorišču Tako krasno se pere edino le i milom Gazela" To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito in istočasno blagodejno nn vsako, tudi najfinejše perilo. Uporab. Ijajte samo lo milo, kafll t n|lm prati je prava igrača. Vedite pa tudi. da se v vsakem tisoCem kesu ni ha.a zlatnik. Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvoino srečo I in fila pisalnih FRANC BAR, LJubljana Cankarjevo nabrežje 7, uuion 407 Velika za!oga prvovrstnih Radio potrebščin —n— Kdor mi stanovanje PRESKRBI - samo večje »PIVNICA § 11« v LAŠKEM ugodno naprodaj. K hiši spada re- in le v m e s t u — dam stivračija, velik senčnat POSOJILO ali plača m vrl, mnogo stanovanj etc. Več pove Blaž ZUPANC v Laškem. 3130 "PRAKTIK ANTINJA z 2-mcsečno prakso, išče mesta v pisarni. Naslov v upravi pod štev. 3164. ODEJE delo. — 3111 se sprejmeio v Rožna ulica 19. violino rabljeno, kupim takoj. — Naslov v upravi: 3150. KOČIJA. <|vovprožmt in brez hibe, je naprodaj za 50(10 Din. Naslov v 1] prav i jioil SI. 318!. Naprodaj GEPELJ stoječ (vitel)), kompleten z mlatilnico, šc dobro ohranjen, po ugodni ceni. Resne ponudbe na naslov Poštno ležeče štev. 3«, VAČE pri Litiji. 3073 spalnica" Sc proda masivna, politi-rana /.a 3.500 Din. - Na-slov \ upravi »Slovenca« pod štev. 3203. Stanovanjska hiša v bližini larne cerkve v Trbovljah, ob glavni cesti, vpeljana tudi za trgovino :n je bila že svojčas trgovina, ali za kaj drugega primer., sc zaradi odhoda v mesio proda. Pojasnilo daje sod. sluga Fmnc Murn, Trbovlje II. najemnino par let naprej. - Ponudbe upravi lista pod »Stanovanje 100«. Proda se HIŠA v Kamniku na Šutni 13. Hiša je enonadstr., blizu kolodvora, v njej je staro vpeljana trgovina. -Ponudbe z navedbo cene do 20. maja na naslov: JOŽE UDOVC, Lož. 3183 Celo življenje traja, — v par letih sc izplača WECK-ova priprava za vkuhavanje. - Tovarn, zaloga: FRUC- TUS, Ljubljana. Tudi na obroke! Pozor! Kupim srebrne krone po najvišji dnevni ccni. Istotam sc sprejemajo vso URE v točno in hitro popravilo z 1-letnim jamstvom. — Izprašani urar D. MARINKO Florjanska ulica štev. 31 LJUBLJANA Brivnico kompletno urejeno, 3 postrežbe, z nizko najemnino, na promet, cesti sredi Ljubljane, proda za 25.000 Din »POSEST« — realitetna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. srebrne krone goldinarje, zlati denar, kupuje po najvišji ceni URBANC - Narodni dom, Maribor. 2858 proda se »Wanderer« AVTO, z 2 sedežema in pokritim prostorom za prtljago, primeren za trg. potnika. - Ogleda sc v garaži g. Stupica, Ljubljana, Slomškova ulica. 3087 Svetovna panorama v imariboru do dne 10. maja 1926 »monakovo«. Krasne slike, — Ogleda vredno! Novost! Bieselmotor 30 HP, zaradi elektrifikacije obrata naprodaj. Naslov v upravi pod it, 3057. Pozor, izrezali! Aulo vozi v nedeljo, dne ie St. Vid« v Ljuliljauo do- fl.3fl poldne 7.3o 8.00 po- 8.30 9.30 10 81) 13.00 poldne 13.30 14.00 M.SO 15.00 15.30 „ 17.00 17.30 , 18.00 „ 18.30 „ 10.00 „ 10.30 „ 20,30 „ 21.00 „ 22.00 1«. maja 1926 iz Ljabljane * St. Vid do- 7.00 poldne 8.00 „ 8.30 „ 9.00 , 10.00 11.30 po- 13.30 poldne 14.00 „ 14 30 15.0" „ 15.80 „ 16.00 17.30 , 18.00 18 :io „ 19.00 „ 19.30 „ 20 00 , 21.00 81.80 22.30 Mestni stavbenik | PAVEL BREN Novo mesto Projektira in izvršuje vse nadtalne in sorodne zgradbe. Delo solidno. Cene zmerne P. Gradac, Belokrajlna Dvokolcsa znamk Tribuna Diamant, Favor, Styria, Frera. Bianchi, Champion. Record, Prezesion, Leg-nauo v zalogi, pnevmatika najfinejše vrste Dunlop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki franko, prodaja ua obroke. F. BATJEL, Ljubljana' Karlovska cesta štev. 4 Več voz GNOJA naprodaj. - Sv. Petra cc-sta St. 85, Ljubljana. Priporoča se Parfumerija „M A YA" MARIBOR Slovenska ulica itev. 12. Zimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najccnejc pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma). 2922 Pod STARIM GRADOM, Smlednik it. 1, na zelo prijaznem kraju, se proda malo posestvo na željo kupca samo hiša s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, sredi travnikov, tik gozda, ugodno za vpoko-jenca ali obrtnika, po nizki ccni. - Poizve se v Smledniku, Jeraj itev. 1. Lepo POSESTVO naprodaj, pol ure oddaljeno od farne cerkve, obsegajoče 29 oralov zemlje, polovica je gozda za posekati, polovica njiv in travnikov. Posestvo je zelo sadonosno. Vsa poslopja se nahajajo v najboljšem stanju, kakor: hiša, gospod, poslopje, žitnica, klet, svinjaki in je vse z opeko krito. Natančnejši podatki se dobijo pri g. Jakobu Tainšeku, trgovcu v Novi cerkvi pri Vojniku. Prodam AVTO | v popol, dobrem stanju, ' majhen, poltovorni, z zaprto karesijo, pripraven za vsako obrt in potnike. - Več se izve pism. Naslov v upravi it. 3107. Damski slamniki Zahtevajte in kupujte edino le naSe domaČe m Met©d@¥e vžigalice dobijo se povsod. • • Glavna zaloga pri tvrdki , nasledniki v Ljubliani n w m najnovejše oblike — po konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale. Za vse dokaze sočutja ob smrti našega ljubljenega. »,Mil vCllG nepozabnega soproga, očeta, tasta itd., gospoda Dr. GV1DONA SREBKETA Izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. — Zlasti pa g. dr. Josipu Cholevvi, ki je kot prijatelj in zdravnik olajšal blagopokojnemu zadnje trenutke, darovalcem vencev in cvetlic, potem častiti duhovščini, gg. pevcem za ganljive, izbrane žalostinkc, g. županu dr. Jos. Zdolšku za prisrčne in iskrene besede, ki jib je govoril ob odprtem grobu predragemu umrlemu, njemu v čast, nam v uteho, nadalje požarni brambi, bratom Sokolom in vsem, ki so spremili blagega pokojnika v tako častnem številu k poslednjemu počitku. — Ponovno: Iskrena hvala vam vsemi Brežice, dne 7. maja 1926. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem onim, ki so spremili na zadnji poti našega nepozabnega soproga, očeta in sina, gospoda Ivana štora naša topla zahvala, — Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Perku za njegovo izredno pozornost do pokojnika v njegovi bolezni, dalje Gasilnemu društvu, Sokolu v Mostah, gg. pevcem za gan-liiive žalostinkc, društvu cest. železničarjev, darovalcem krasnih vencev ter vsem ostalim, ki so v tako mnogobrojnem številu počastili spomin blagega pokojnika. Šc enkrat vsem: prisrčna hvala! Novi Vodmat, 8. maja 1926. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Za izkazano šočutje in sožaljc ob priliki izgube našega blagega soproga, sina, brata, svaka in strica, gospoda Hinko Stancerja izrekamo vsem prijateljem in znancem, kakor darovalcem cvetja in vencev in vsem onim, kateri so blagopokojnega spremili na zadnji poti, najprisrčnejšo zahvalo, Posebna zahvala pa bodi izrečena pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za ginljive žalostinkc in vsem ostalim udeleženim društvom in korporacijam. V Ljubljani, dne 8. maja 1926. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod T Ljubljani. VALVASOR druga izdaja, orig. vezava, nov, se proda. Naslov v upravi lista pod šifro »Valvasor« štev. 3116. Doher travnik 10 oralov velik, na lepi cesti. Pesnički dvor pri Mariboru, se proda po ugodni ceni. - Poizvedbe Frančiškanska ulica 13, oziroma uprava lista v Mariboru. 3139 Enonadstr. hiša zidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. - Ponudbe na: Ivan HOIS, Maribor, Koroška cesta 24. Trgovina s perilom in galanterijskim blagom, ob prometni cesti, primerna tudi za šivilje ozir. kako obrt, se takoj odda. - Naslov v upravi lista pod št. 3055. KLAVIRJI! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrst. insirumen-tov različnih tvrdk, kakor tudi lastni izdelki. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za »Glasb. Matico«, Kon-servatorij in tudi za drug-institute se izvršujejo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmerne cene ludi na obroke. - Izdelovalec klavirjev R. WARBINEK, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. DEKLE katero bi imelo veselje za strojno pletenje nogavic in zna malo šivati, sprejme KOBALD, Stre-liika ulica 24. 3167 Otroški VOZIČEK leKfln, ceno naprodaj, šcut-petprska vojašnica, pritlič., levo. soba Stov. 17 a. L0K0M0BILA med 30 do 50 KS ■iobro ohranjena, se takoj kupi. Ponudbe z navedbo starosti in lehničn. popisom jc takoj poslati na upravo »Slovenca« pod št. 2987, MOTOR na bencin ali nafto, 2.5—5.0 KS, ki je v dahrem stanju, ležeč ali stoječ, se nujno KUPI. Tebnifcne podatke z najnižjo ponudbo izvoli se takoj poslati na upravo »Slovenca« pod it, 2988. štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora Ivan Mrmos Maribor, Aleksandtova 13 Zaloga vseh vrst usnjatili torbic, kovčkov, gamai, nahrbtnikov, oprem za konie, kakor tudipritiklin, Kovčki za vzorce in potnike se izvrše natančno po naročilu v lastni torbarski delavnici. l Silni Slselc priorofi boljše. plomburlct, r«r tltare, strune, 'ole In «se potrebščine l a n« glasbila Od likom ni porlikl Ceniki franko. rustni ZNOVA ZNIŽANA je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ul. Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki sc oddasta tudi posamič, K enemu pada tudi stranska soba. 1568 Zahvala. Povodom smrti naše ljubljene IVANKE sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo tolažili v težki bolezni in spremili k večnemu počitku. Posebna zahvala častiti duhovščini, pevskemu društvu »Svoboda« in tovarišem in tovarišicam. Zagorje ob Savi, 8. maja 1926. Žalujoči Lukačevi. Edino najboljši šivalni stroji ln Kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le Jos. Petellnca Gritzner, Adler Najnižje cene! Tudi na obroke Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija Inserirajte v »Slovencu"! NajboSjSa so Se vedno PUCH-kolesa z Micheiin pnevmatiko! Solidne cene! Piačliivo na obroke! 86aWOK, LJUBLJANA Podružnica: NOVO MESTO po rabite poslovno knjigo, načrtano in umno po Vali osebni žcltt bodete najbolje postreženi v Knjigoveznici K. T. D. v Ljubliani, Kopitarjeva ul. 6/11. ALUMINIJ kompt. garnitur* 12 Kom. kakor na sliki tVanko dom samo Din 300a— proti predplačilu ali povzetju inska industrija — MiniBARl"w>- Cerkveni zvonovi, arma- rlnKlDUKlSef ture ln surovl odIltw Pri znano dobri in solidni postrežbi se orodaja vsake vrste pomladanskega oziroma poletnega modnega, manufaktarnega blaga s 1 majem 1926 po znatno reduciranih 1HL & KUHAR prej KARL SOSS Prešernova ulica 2 MARIBOR Aleksandrova cesta 9 ronnh v modni mannfaktnr ni CC/f Uit trgovini Kdor si hoče nabaviti solidno in poceni pohištvo 99 1 naj se obrne na tvrdko ^ ladrugo mizarjev v ¥šc?m nad Mublfano. Imamo vsdno v zalogi več vrst SPALNIC — JEDILNIC — KUHINJSKIH OPRAV — itd. iz trdega in mehkega lesa — Za vsak izdelek jamčimo! — Cenc brezkonkurenčne! C e n i ki na razpolago! ja?- OGLEDA SE LAHKO TUDI OB NEDELJAH! ZAHVALA. Vsem onim, ki so nas tolažili ob AllfnnSI HoJmi trpljenju in smrti našega ljubega očeta, gospoda MlIlUllU LUUdj st tem potom najprisrčncjc zahvaljujemo. Posebno se zahvalimo preč duhovščini, v prvi vrsti našemu domač. preč. g. župniku, ki je pokojnika tolažil v zadnjih urah, da je mirno in Bogu vdano zaspal. Iskreno se zahvalimo nar. poslancu g. Franju Žebotu za njegov prisrčen nagrobni govor; zahvaljujemo se nadalje vsem pevcem za ginljive žalostinke in sploh vsem, ki so pokojnika počastili s krasnim cvetjem in ga v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poli, Svcčina pri Mariboru, dne 7. maja 1926. Žalujoča obitelj. Mamami® preselitve! »STAVBNA DRUŽBA« d. d„ preje v Levstikovi ulici 19, posluje od 1. maja t. 1, v svojih lastnih prostorih, Mrteca itev. 5« Družba prevzema vsa v njeno stroko spadajoča dela, kakor stavbena, mizarska, tesarska, ključavničarska in kolarska. — Nadalje prodaja razni stavbni material, kakor zidno in strešno opeko, škrilj, kamen lomljenec, mavec, vsakovrsten stavbni les itd. — Točno in solidno delo pri izredno ugodnih cenah! p PREMOG illani | Prometni zavod m premog d. d. v Uublgani prodaja iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja iu razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čelio-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete I Nasi IU, ov: Prometni zavod 23 prsmeg v LJubljani, MlkloSICeva cesta Stev. 15. II. J Edino naj večie in m najmodernejše podjetje sp cielno te vrste v Sfoveniši velepražarna Hemariž Rado, Maribor, Glavni trg 21 Telefon interurban 476 Brzojavi; Meznarit Maribor Trgovci, zahtevajte ponudbe! ' raehahicno umetno vezen je f: znstorov, pregrinjal, perlln, ninnogramov, oblek Itd., i{, lino belo In barvasto entlan Je, ažur Iran je, predt Iskan Je Maaeh & Mlheš, Ljubljano Dalmatinova ulica Stev. 13 »ILIRIJA«. Kralja Petra trtf it. 8, tel. 220. premog, drva, KOKS, CEMENT. 1241 Edinobrezkonknrenfno podjetje,najfinejša IzvrSItev. najnižje cene In liaJkulantneJAn postrežba, i» t ■ ■ '*V; , sm?<&i< - Mi) ■ Cpf'i r]!:' v. •' •.-..•* >A<.».'-V -V iii • A.AMANN TR SPALNICE,]EDILNICE, OPREMA STANOVANJ PRVOVRSTNA IZDELAVA-CENjE ZMERNEfl KTOVARNAPOM$?W Pozor, teci! Izredna prilika se nudi. Imam naprodaj na periferiji mesta lepo, krasno VILO s takojšnjim stanovanjem. - Stanovanjske HIŠE in trgovske, v mestu in na periferiji, kakor tudi v Mariboru, Celju in Ptuju. — Pojasnila daje MARIJA JANČAR, najsolidnejša posredovalka skozi 18 let, prej Kozjek. Vsak kupec naj se zanesljivo obrne pismeno ali ustmeno na naslov: Seio Stev. 28, pošta Moste pri Ljubljani. 3184 Lahko hojo lina in polno torbo denarja bI prihrani vsak, kdor kupuje Čevlje v veletrgovini Lastni izdelek, kakor tudi izdelek najsloviteJSih tu-in inozemskih tvornic. Cene silno znižane: moSki ali žeftskl iz kravine 150, iz teletine 155. iz boksa 185, nizki iz boksa 175. iz Sevr. 205. iz laka 270, otroSki iz kozine 30. iz teletine 41, Iz boksa SO Din. Vzorci od razne matrafakture »epoštjejo v pogled. Ilustrirani cenik z Cez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje Trgovci engro cene. K. SiEHMEGKI. Celje il18 le z ;"J Na javni sodni dražbi se bo prodala v pondeljek dne 10. maja ob 10 dopoldne pri sodišču v Ljubljani, soba št. 16 dvonadstropna hiša na Marijinem trgu št. 2 v Ljubljani Hiša leži v sredini mesta nasproti frančiškanski cerkvi in ima dva lokala. Naznanilo preselitve! Mehanična delavnica in trgovina F. Floriancic ee je preselila iz S^lsnburgeve ulice St. 6 in se nahaja sedaj sprejemna pisarna v Nunski ulici št. 3 (hiša g. Polaka), m«»h?n'?na dalavn"ca pa na Viihzirjevi cesti za glavnini kolodvorom (vhod tudi s Pokopališke ulice). L llrč, zifeinino, sreuirnifiG kupite najcenejše pri E1 flOSS L^CKlIlS, CeKe.SlaonHrfi* Največja zaloga švicarskih ur, lastDa delavnica Kupuje staro srebro, kovan star denar, zlato, briljaute in drage kamene po najvišji ceni 9 pečata oraverotvo. etikete v SITAR & SVETEK , ljubljana PREDTISKARIJE lajmoderneje sestavljene, trokovno sortirane, dobavlja najceneje Samuilo Leopold, Senta (Bačka). Francoska linija, Cie. Gle. Transatlantique, Havre-Newyork, samo © dni čez morje - dobra hrana in pijača brezplačno. - Cie. Chargeurs Reunis, Sud Atlantique, za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado. Za družine poljedelcev je brezplačen prevoz v Sao Peolo Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik IV9N KRUHEK, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 35. Strojne tovarne in livarne d. d. potrebujejo železostrusarje in strojne ključavničarje. Oglasiti se je na Dunajski cesti štev,i 35. Popolnoma varno naložite svoj danar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i, t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Vsakovrstno '.hi* po najvišjih cenah Ccrne, juvellr, Ljubljana \VoIfova ulica štev. i J*r- ANGLEŠKA v Žveplo najfinejše vrste se dobi po najnižji ceni pri Ivan KORAŽIJA ŽELEZNINA Maribor pri kolodvoru. •g™i« pla&nene čeuije po Din 95 - sledečih barv: bele, sive, rujave, drap in črne z leseno ali usnjeno peto dobite pri tvrdki M. TREBflH, Ljubljana, Sv. Petra cesta B Pošilja se tudi po poštnem povzetju Proda se posestvo obstoječe iz 45 oralov njiv, travnikov in neposekanega gozda. — Poizve se pri Mef Tomitz, Dolgo vos 11 pri Kočevju GRIČRR&ME3 T\C Samo Selenburgova ul. 3 najsolidnejša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. 3*- NA VAGONE in NA DROBNO -ac bukova in hrastova DRVI) ter BUKOVO OGLJE lastne produkcije, vsakovrsten OKROGLI LES, dalje TRBOVELJSKI PREMOG, MAVEC po konkurenčnih cenah pri tvrdki D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. Zakaj? Zato! opažate, da se Vašemu podjetju od strani občin-* stva posveča mnogo manj pozornosti, kot ste pričakovali v začetku? ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka: Kdor ne oglaSuje, ne napreduje! Razglas. V četrtek dne 13, maja 1926 se vrž< dražba oddaje krovskih in zidarskih del za zvonik in gospodarsko poslopje župnije Loka. Dražba se vrši v občinski pisarni ob pol 9 naprej. Kavcijo 30 odstotkov je pri dražbi položiti. Pogoji so do tega dne na vpogled v občinski pisarni Loka pri Zidanem mostu. Župan: Franc Koren. Sem:išs 8ak sivi, rujavi ia črni. Din k« Edino pri ..VOSKA" LjubMana W Razpošilja se tudi po povzetju • .•••••-.•• i Tovarna trikotaže in perila MARIBOR, Ruška cesta štev. 15 B>rlporo(a svoje Izdelke letnega kakor: otroške veslarske majice in inoske mornarske mafe v različnih vrstah m izdelavah. soko&ke male. mrežaste m lalne hlače ter Kopalne oblehe za moške In Ženske In damske reform trlkot hlače Nadattc obveščamo naSe cenlene ilce. do Izdelulemo že zimsko trikotažo v naiholism vrstah ter sprejmemo lahko naročila za vsako količino In dob za avgust ali september mesec Prodala se samo trgovcem V SLUŽBAH JAVNOSTI Prizadevanje tovarne Je posluziti odjemalcem ac rimi In cenenim! čevlji iu II SS iS ■ I 15 IS i iS i I! iS Poselite prodajalno v ulici št. T iS Mu B'S m s Znižane ccne in največje skladišče dvo-koles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneu-Posebni oddelek za popolno popravo, emai-in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „THIBUN A" - F.B, L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana Karlovska 4 Sarajevo Osijek Movi Sad Snmbor Brod n/S. Marllbor V. SlcopUJe Dubrovnik Zemun Split rnalike. liranje R0YAL flMl ■jKkti ;•» i < i umm n r* ZM mscKosca-^tJm-u.. Trg-s&na z hsisishs K« Pečenko, Sv. Psšra egsta S!. 13 sedal Sli. Fefri cesta It. 32 priporoča zalogo vseli vrst usnja po zelo znižani ceni, na debelo in drobno mp Kr. angleška uošlnoperobrodDo linija. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreli, Trjj I. štev. 17 Kcdni potniški promet: Hamburg — Cherbourg—Southampton v IVovi York in Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janciro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odprava potnikov 1,, 2„ 3. razreda. — Kabine 3. rarred.n z 2 in i posteljami. — Udobnost. — Sigurnost. — Brzina. Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Veraja. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bcčkerek, Princese Jelene obala št. 7, Brzoi- naslov na vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC" Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Naslov za brzojavke: Prometna banlu. silna dr nekdanjega Jaruoviičevega posestva v Dramljab pri Sv. Juriju ob južni žel. se vrši dne 28. maja 1926. pri Okrajnem sodišču v Celju ob 9 uri dopoldne. Družba posestva sc vrši v treh skupinah in znaša najnižji ponudek za prvo skupino Din 42.011.15, za drugo skupino Din 16.629.70 in za tretjo skupino Din 19.108.85. Posestvo ima jako lepo in ugodno lego. Poleg gospodarskega poslopja in lepe hiše, v kateri je trgovina in gostilna, se nahajajo obsežni travniki, njive, gozdovi iu lep vinograd. Priporoča se Vam za nakup in izvršitev spalnic, jedilnic, gosposkih sob pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohištva, katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmarje. Št. Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik! Modne kamgarne in Sevijote v veliki izbiri po ugodni ceni pt najdete n v obče znani nad 50 let obs&ojeEi manufaktarni trgovini R. Miklauc, „Pri Škofu", Ljubljana Zunanjim naročnikom se pošlje tudi po pošti Ponos vsake gospodln|e tvori lepa sobna oprava i1——B— —■ .......... —i.....»m ni, i ki jo dobi v prvovrstni i»Trtbl po zmernih eenah pri tvrdld Peter Kobal Ljubljana - KoHzef zaloga pohištva, Ume. morshe trave m. Lastno tapetništvo Pozor: nodroet. lepo izdel. Din 200 — Zadružna gospodarska banka a. a. Brzoiav. naslov: Gospobanka LJublfana, Miklošičeva cesta lO Račun poštno ček. urada št. 11.945 Telefon štev. 57, 470 in 979 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura: Bled Kapital ln rezerve skupno nad Din 15,000.000-—, vloge nad Din 200,000.000-— Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposils, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice, — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami- Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. 1 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Cef« izdajatelj, dr. Fr. Kulovec. Urednik; Franc Tersefilav,