Zgodovinska iztočnica
Ob vse bolj neposredm fašistični nevarnosti in obrambi skupnih dljev in in-teresov oaiširai ^udskii množic v Jugoslaviji se je reorganizirani SKOJ v letih 1937—1939 vse bolj konsolidiral in s pomočjo KP pričel uresničevati nove MMiitvc SKOJ v lem 1^40 in 1941. V tem procesu ima znatno vlogo VL dr-žanu kooferenci SKOJ, ki /e bila 8. in 9. septembra 1940 v Zagrebu.
Za tehnično pripravo konference je bil zadolžen član CK SKOJ Leo Mates, prisostvovalo pa je okoli 30 delegatov iz vseh jugoslovanskih po-krajin, med katerimi je bilo največ delavcev, nekaj manj intelektualcev, a najmanj kmetov. V imenu CK KPJ sta bila prisotna Josip Broz — Tito in Ivan Milutinovič. Konferenco je odpii sekretar CK SKOJ Ivo Lola — Ribar in poročal o delu centralnega komiteja SK.OJ, o organizacijskih zadevah in nalogah SKOJ. Drugi re-ferent je bil Leo Mates. Govoril je o nalogah SKOJ v boju za mir, Dušan Mamula pe je spregovoril o polažaju in boju mladine za boljše življenje in pravice mladine. Po referatih, tako govorijo spomini udeležencev, se je razvila žjvahna razprava. Delegati so gpvorili o uspehih in napakah orga-mzacije SKOJ v svojih pokrajinah, posebej o njeni dejavnosti ne terenu.
potrdili pa so tudi ocene, ki so jih izrekli omenjeni referati. V razpcavo sta posegla tudi Ivan Milutinovič in Tito, ki je v imenu CK KPJ izrazil po-zitivno mnenje o stališčih in ocenah, izrečenih na konferenci, o doseženih uspehih in rezultatih dela SKOJ na terenu. » Vendar naj vse to organiza-cije SKOJ ne uspava, ampak naj jih še bolj spodbuja k poglobljenemu delu, saj prav v tem zunanjem tn no-tranjem političnem položaju stojijo pred mladino še velike naloge.« Ko je Tito govoril oodnosu SKOJ in KP, je ponovil stališče, da mora biti SKOJ neodivsna organizacija komu-nistične mladine, ki jo v soglasju z usmerjitvijopartijskega vodstva vodi SKOJ, na drugi strani pa da je dolž-nost partijskih organizacij SKOJU pomagati in nadzorovati uresničitev usmeritve KP. Na koncu sona konfe-renci sprejeli resolucijo, s kaiero po-
zivajo mlade komuniste in napredne mladince, da vse svoje sile usmeri jo v organiziranje in utrjevanje enotnega gibanja vse jugoslovanske mladine, za bratstvo mlade generacije in skupni boj proti imperialistični vojni, za pravičen mir, vzunanji poli-tiki za naslonitev na SZ. Dalje so v resoluciji poudarjene zahteve po od-pravi zakona in sodišča za zaščito dr-žave, za svobodo tiska in druge za-hteve po demokratičnih svobošči-nah. Poleg zahtev so v resoluciji na-vedene nadrobne naloge, ki jih mo-rajo izvajati organizacije SKOJ na terenu.
Na koncu konference so delegati izvolili CK SKOJ s 14člani in 3 kan-didati.
Konferenca je imela velik odmev med mladino in giede njene resolu-dje in nalog prev gotovo sodi med pomembne zgodovinske iztočnice za široko, množično gibanje vse na-predne jugoslovanske mladine, ki je dobila še globljo vsebino in večje di-menzge med NOB in Ijudsko revolu-djo.
ANKA M.