Steo. 141 , o M, dne 30. Mo 1908. Leto xxxvl Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26"— ta pol leta „ * 13-— ■ta četrt leta » „ 6-50 na en mesec „ » 2*20 V upravniStvu: celo leto naprej K u pol leta H „ \a ?etrt leta „ » ui en mesec „ „ 22'40 11-20 5-60 190 ta poiilj. na dom 20 H na mesec. ^osamezne Jtev. 10 h. (Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ____ dvorlS?e nad tiskarno). — Rokopisi sr >*e vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Cnostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsts ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — •- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. M\ shodi in prireditve. SlavHost na Vrhniki. Na včerajšnji vrhniški slavnosti se je zbralo na stotine navdušenega naroda. Praznik katoliških rokodelskih pomočnikov je prihitela poveličevat tudi »Slovenska krščansko-socialna zveza« s svojimi društvi in telovadci. V impozantnem slavnostnem izprevodu je plapolalo štirinajst zastav. Vrhniški župan dr. Marolt je navdušeno pozdravljal ljudsko organizacijo »Slovenske krščansko-soeialne zveze« in katoliška rokodelska društva. Navdušenja je bilo veliko, pri ljudski veselici sc je razvila krasna tekma naših pevskih zborov. Bil je lep dan, ki je odlično našo vrhniško postojanko utrdil in somišljenike navdušil za nadaljno delo. Obširneje poročilo sledi. Radomeljski shod. Shod je imel 28. t. m. popoldne v Radomljah državni in deželni poslanec dr. .lanez Ev. Krek. Govoril je o državno- in deželnozborskih zadevah ter o potrebah domače občine. Predavanje je priredilo 28. t. toes. v Loškem potoku društvo »Tabor«. Predaval je gospod dr. V. Sch\veitzer o razmerju kmetskega stanu do države. Kršansko-socialno gibanje v Primorju. — Skedenjski mrtvorojenček vstal! Š k e d e n j, 29. j u n. Da vzdržujeta liberalno edinjaško politiko na Primorskem edinole terorizem na eni in ljudska nezavednost na drugi strani, to je jasno vsakomur. Že davno bi se bilo to samodržtvo tržaških solzislavih politikov strlo, ako bi se ne bili iz idealno-na-rodnih ozirov na deželi vpregli v edinjaške gare tisti, ki drugače niso pristaši tiste breznačelnosti, ki je izprva. kakor je to nedavno nepobitno dokazal oficieini »Glasnik pravoslavne dalmatinske cerkve«, priganjala Ricmanjce, da so prosili za sprejem v pravoslavje, potem pa jih sredi pota pustila popolnoma na cedilu. Toda zdaj se kažejo na obzorju boljša znamenja. Ne samo, da snuje mlajša duhovščina, ki je izšla iz nove šole, vsepovsodi ljudske or- ganizacije, tudi vzorna starejša se je vnela za to prekoristno delo, zlasti ko vidi, kako se mladina vedno bolj po oficielnih na-rodnjaških veselicah in plesih demorali-zuje in izgublja smisel za resno delo. Prava trdnjava edinjaštva je bil dozdaj Skedenj (Scrvola) pri Trstu. Ljudstvo so tu voditelji uprav sistematiško tiščali v nevednost; posirovelost velikega dela moške in ženske mladine je zapisati na rovaš lažinarodnjaški politiki. To je ojunačilo krščansko misleče može, da so ustanovili nedavno »Krščansko izobraževalno društvo« zlasti tudi zato, ker so edinjaški krogi jeli z veliko vnemo razširjati najhujše brezverske cunje. Kako so na ustanovnem shodu neizobraženi pristaši liberalnega tabora žvižgali in rjuli, o tem čitatelji »Slovenca« žc vedo. Prav to rjovenje in ta terorizem pa je naši stvari neizmerno koristil. Najboljši možje in mladeniči so k nam pristopili. Nasprotniki se našega gibanja strahovito boje. Zadnje tedne so neprestano zborovali, vabili naše mladeniče k svojim sestankom, da jih pregovore, pretili in žugali in ko je bil shod zaradi tržaške volivne reforme, bobnali ljudi skupaj, jih na zbirališče prav s silo vlekli itd., da bi se pokazali. Vzlic veliki muji pa shod vendar ni bil sijajen in Ic malo boljši, kot oni v Sv. Ivanu, kjer je prišlo skupaj --dvajset mož, zaradi česar se je moral shod preložiti! Nič ni pomagalo. Nas loči od edinjašev nepremostljiv prepad. Duhovi so ločeni jeli so samostojno misliti. Včeraj — 28. junija — smo priredili predavanje, na katerega smo povabili iz Ljubljane g. F. Ter-seglava, ki ga Škedenjei že davno dobro poznamo. Prišli so naši člani — pol stotine polnoštevilno. F. Terseglav, prisrčno pozdravljen, izvaja v daljšem govoru sledeče poglavitne misli: Obhajamo čuden praznik, ki ga ni v krščanskem koledarju. Slavimo namreč obniesečnico tistega mrtvorojenčka, ki se imenuje »Sloven. krščansko izobraževalno društvo«, katerega so nasprotniki, komaj se je rodil, pokopali in mu še dolgo potem peli v »Edinosti« ginljive bilje. Ampak še v grobu ter ta mrlič strašil svoje sovražnike, kaj še zdaj, ko se je od mrtvih zbudil. (Veselost.) Kar se nasprotnikov tiče — tako je večkrat povdarjal predavatelj — jih ignorirajte. Bodo že oni skrbeh. da bomo morali proti njim delati. To pa ne tako, da bi jih izzivali, sirovost s siro-vostjo vračali, temveč tako, da se bomo ne glede nanje, izobraževali v naši čitalnici, ki jo danes ustanovimo, ter potom knjižnice. Pravega vzroka nasprotniki nimajo, da bi se v nas zaganjali. Ne vtikamo se v njihove zadeve. Oni nam le to zamerijo, ker drugače mislimo kot oni. Tega pa nam seveda prepovedati ne morejo, drugače, ako nas vse pobijejo ali pa po-zapro, kar pa je v modernem stoletju nemogoče. Nasprotniki so sicer v Skedenj zanesli »Svobodno misel«, toda nobenega svobodomiselnega društva. Svobodomiselno društvo smo mi ustanovili. (Veliko odobravanjem.) Gg. najbrž tudi ni prav, ker smo »klerikalci«. Toda v tem oziru se motijo. Duhovnik igra pri nas ravno isto vlogo, kot najmanjši naš član. Nima nobene večje pravice. Spoštujemo ga pa, ker je najizobraženejši. Kar se inteligence tiče. je pri naših nasprotnikih presneto žalostno. (Burna veselost.) Pravijo tudi, da smo ne-edinost zasejali. Pa ni res. Edini so bili v Skednju ljudje le v toliko, v kolikor so slepo verjeli nekaterim magnatom. Resnična edinost pa to ni, ker se opira na nesaino-stojnost na eni, terorizem na drugi strani. Prava edinost bo tedaj zavladala, kadar se bomo vsi, dasi nismo enega ter istega mišljenja, med seboj spoštovali. Za to smo mi pripravljeni — če nasprotniki niso, ne moremo nič za to. Menijo, da nismo dobri narodnjaki. Govornik razloži obširno pojem narodnosti, za katero so potrebni vernost. gospodarska samostojnost in samostojnost mišljenja. Drugače imamo na eni strani gospode, ki imajo od narodnosti profit (Odobravanje), od druge pa backe. ki se dado na volišče vleči in Lahe na cente požirajo —- v mislih. (Veselost.) Še mnogo nam je predavatelj razložil, posebno, kako potrebna je izobrazba. Tudi anti-alkoholno gibanje je omenil, in da z njim tudi v Primorju treba začeti. Vabi mladeniče v Škofjo Loko 26. in 27. julija. (Klici: Pridemo, pridemo!) Tako se je izvršil ta lepi društveni shod. Po zborovanju so izvrstno izvežbani pevci zapeli nekaj krasnih pesmi. Mladeniči so se vneli za škofjeloško prireditev upamo, da bomo kmalu videli tudi v Skednju sadove mladeniškega zbora. Tudi orkester se že snuje. V čitalnici imamo mnogo časopisov. Veseli in ojunačeni smo sc od predavatelja, ki nas bo gotovo šc mnogokrat obiskal, poslovili. Prihodnjič predava gospod kaplan Piščanc o francoski revoluciji. Bog živi sodelavce, Bog živi naše napredujoče društvo! ••> * * Slavnost v Planini. V Planini pri Rakeku se je včeraj vršila prav lepa ljudska veselica. Tarnošnje prostovoljno gasilno društvo je slavilo trojno slavnost. Proslavljalo je (lOletni vladarski jubilej presvetlega cesarja, 201etni svoj društveni obstanek in ob tej priliki je bila slovesno blagoslovljena nova društvena zastava s podobo sv. Florijana, krasno delo gospe Hofbauerjeve v Ljubljani. Ob It), uri je bil pred gasilnim domom sprejem deputacij gasilnih društev in drugih gostov. Po sprejemu so vrli gasilci korakali iz Gorenje v Dolenjo Planino in nazaj z godbo iz Sv. Križa na Primorskem. V sprevodu je bilo domače gasilno društvo, broječ 30 mož, dalje 15 gasilcev z zastavo iz Postojne, 16 z zastavo iz Idrije, 12 z zastavo iz Dol. Logatca, iz Ljubljane deputacija 6 mož, iz Dolenje vasi pri Cerknici 9 mož, iz Studenega pri Postojni 10 mož, popoldne so došla še bratska društva iz Gor. Logatca 16 mož, iz Godoviča 14, iz Verda 24 in iz Hotedršiee 14 mož. Ob 11. uri je v cerkvi sv. Roka s primernim cerkvenim govorom državni in deželni poslanec dr. Žitnik daroval sveto mašo, katere so se udeležili kuinica presvetla kneginja Matilda NVindischgraetz, družica ji gospa Gartnerjeva, vsi gasilci in več domačega občinstva. Med sveto mašo jc izborno pel moški zbor. Po sveti inaši je pred cerkvijo, kjer so sc zbrale množice domačega prebivalstva in iz okolice, poslanec Žitnik blagoslovil novo zastavo, na katero je presvetla kuinica pripela dva dragocena črno-bela traka s slovenskim napisom »Kneginja Matilda \Vindischgraetz Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!« Žeblje so zabili v drog nove zastave poslanec Žitnik, presvetla kneginja kot kuinica, gospod Petrič iz Postojne kot zastopnik »Žveze kranjskih gasilnih društev«, domači gospod župan Kovšca in načelnik planinskega gasilnega društva gospod Gartner. Gospica Kovšca, hčerka žit- LISTEK. Skrivnost prelaza Gemml. (Konec.) No, do tedaj mu je šlo vse dobro izpod rok. Umevno, da vdovec petinštiridesetih let pač na drugi način ni mogel snubiti osemnajstletnega dekleta. Pričakoval je boječe moj odgovor. »Gospod,« mu pravim, »jaz si ne želim nič boljšega.« Žarek radosti šine preko njegovega obličja. »Bravo! To me izredno veseli.« »Ampak dovolite, da stavim svoji privolitvi en pogoj.« »Ce le ne presega mojih moči,« odgovori zopet vznemirjen ... »Morda se vam ne dopade življenje na Nemškem ... Mislil sem si, da bi nemara nakana, zapustiti Vašo teto ...« •laz ga prekinem. »Ne, tega ne zahtevam. Rada bi znala, kam pojdeva na ženitbeno potovanje.« Bučno se je zasmejal, vzradoščen in očaran od moje naivnosti. »Torej na ženitbeno potovanje... Kamorkoli izvolite ... Nemara v Italijo, domovino klasicizma in lepih umetnosti.. Ali pa na Špansko, zemljo mantil in pavk.« »Kakor nalašč. Tudi jaz se najbolj di-vim krasni Švici.« »Najin cilj bo bernski Oberland.« »Brez dvoma!« »Prekoračila bova prelaz Gemmi.« Začuvši to ime, je mož osupnil, .laz pa sem nadaljevala: »Na stezi, ki drži navzdol v Loueche, jc neki prostor, in tam se bova ustavila. Tam je mala jasa, čisto blizu vrhunca. In jelka stoji tam. Pa tudi plani tik je dovelj!« M. Scnwarzmann je obledel; nervozno so se mu pregibale trepalnice. Jaz pa sem govorila naprej: »Meni so ljubke in mile planinke. in rada bi tam gori v Vaši družbi odtrgala si jih nekaj. Rastejo prav ob robu prepada; a mislim da - in tu sem sc poslužila ravno istih besed in istega jezika, kakor ona nesrečnica nekoč če mi podaste roko, ni nevarnosti.« Sch\\ arzmann-u je bušila kri v lica. »Dne 15. avgusta I. 18... sem bila tarn gori in odtrgala ravno tam zadnjo cvetlico. Nekaj trenotkov popreje je neka druga oseba hotela odtrgati ravno isto cvetlico, a zares prezaniniiv slučaj je hotel. da se ji ta nakana ni posrečila... Jaz bi vatii znala, monsieur, raztolmačiti celo dogodbo.« »Kaj. vi ste bili tedaj tam?« zajeclja s komaj, komaj čutnim glasom. »Da gospod, bila sem tudi jaz gori... Pokazati vam hočem ono planinko. Goto- boste prijetno iznenadeni, če jo zopet vidite ... no, hotela sem reči samo: vidite. Skrbno jo hranim v knjigi les Crimes inconnus, ki je zelo zanimiva in kateri bi se nemara še lahko prrdodalo nekaj poglavij.« Obrnila sem mu hrbet in šla ven iz salona. Minuto pozneje se zopet prikažem z ono knjigo v roki. a glejte, moža ni bilo več tam. Izginil je brez sledu. Stric in teta sta zvedela takoj o begu. Vprašata me takoj zlovoljno: >Kaj si imela z gosp. Schvvarzmann-oin, da je mahoma odšel?« »Pogovarjala sva se o zelo nedolžnih stvareh: o naravni lepoti, o potovanju, o cvetlicah . . . Hotela sem mu pokazati neko planinko ter jo šla iskat, a ko pridem nazaj, ga ni bilo več.« »Saj se povrne.« pripomni moja teta. A ga ni bilo nikdar več. Ni mi znano, kako je raztolmačil stricu svoje obnašanje. Ampak od tedaj ne dvomim več. Veste, kaj Vam pravim, bojim se, da jc šc nebroj takih ljudi na svetu, čijih hudodelstva ostanejo prikrita in ki vzlic temu umirajo splošno spoštovani in slavljenj, in na njihovih grobovih se dvigajo spominske plošče, ki v dolgi vrsti naštevajo vrline in čednosti menda navadnega tolovaja. Tako se je gotovo dogodilo M. Sclnvarz-mann-u saj tako sem ga jaz imenovala ki si je, umevno, bil spremenil ime.« »Oprostite, madame, pa ste se potem poročili, kakor vam je narekovalo srce?« »Da. vzela sem mladega umetnika, ki sem ga odkrito imela rada.« Povedala mi je njegovo ime, in jaz sem se spomnil, da jc bil ta njen mož nia-lodane slovit, ko sem bil šc otrok. »Moj soprog je doživel krasne vspe-he na različnih razstavah; pridobil si je celo prvo nagrado. Da bi mu smrt ne pretrgala življenja, bi se bil podal na kak višji umetniški zavod. Imela sem dva otroka — tu pa je nakrat zastal njen miloben in živahen glas a izgubila sem oba. Sedaj pa sem sama. Pred sedemdesetimi leti, ko sem bila še otrok, sem bila mala divjaki-nja in sedaj, ko sem stara samica, sem še vedno divja. Ampak doletela me je, čeprav za kratek čas, vsaj ta sreča, da nisem postala in še danes hvalim ljubega Boga za to — žena lopova.« »Morda sc vam čuduo zdi, da sem vam jaz. neznanka, zaupala to dogodbo? A čula sem, da ste pisatelj. Pisatelji niso ravno preveč diskretni. No dobro! Pa podajte nekega lepega dne, ko boste dobro razpoloženi, to dogodbo širši javnosti... Stvar ni malenkostnega pomena in marsi-kak čitatelj se bo pri tem zamislil. Jutri končani svoje zdravljenje in odrinem. Ne veni, bi Vam li želela »na svidenje« ali ne, ker pri meni ta formula nima nikakega pomena.« Podala mi je roko, ozrla se še enkrat na Gemmi-jev prelaz in vstopila za tem v hotel. Nisem je videl potem nikdar več. panova, je z ljubkim nagovorom ljudomili in blagosrčni kumici poklonila prelep šopek cvetic z napisom na trakovih »Presvetli kumici iz hvaležnosti gasilno društvo v Planini«. Gospodična Draga Gartnerjeva je v lepo izbranem, živahnem nagovoru pripela na zastavo dva lepa trakova z napisom: Vrlini planinskim gasilcem — poklonile planinska dekleta.« Z razvito zastavo iu godbo na čelu so društva napravila obhod po trgu. Ob 1. uri ie bil pri gospodu županu Kovšci skupen obed. med katerim se je vršilo več umestnih napitnic. Neumorno za prospeh in razvoj gasilnih društev delujoči načelnik postojnskega društva iu pod-načelnik »Zveze kranjskega gasilnega društva«, g. Petrič, je v navdušenem govoru priporočal gasilcem vojaško disciplino v plemeniti službi za blagor bližnjega, edinost in slogo, požrtvovalnost in bratovsko ljubezen, ko je treba dušiti in gasiti divji element uničujočega požarni. Pri tem koristnem in neumornem delu krščanskega usmiljenja ne velja vprašanje, kdo govori, ampak kdo molči in kdo izreka srčno zahvalo pogumnim junakom v ognju. Hil je presvetli cesar sam, katerega 60letno vladanje letos praznujejo vsi zvesti narodi v državi, ki je nekoč neki deputaciji izrekel pomenljive besede: »Gasilna in rešilna društva so v pravem pomenu besede ple-menika i:: dobrodelna.« Oklenite se torej tovariši, zvesto nove zastave bližnjemu v pomoč! (Živahna pohvala.) Ker je predgovornik tudi omenil, da bi najlepše proslavila gasilna društva vladarjev 60Ietni jubilej z ustanovitvijo zaklada v podporo onemoglim in ponesrečenim gasilcem ter njihovim rodbinam, oglasi se k predmetu gospod Smole, načelnik do-lenjelogaškega društva, rekoč: Gasilna društva se prostovojno žrtvujejo za bližnjega blagor, ko divji ogenj poželjivo sega po domovju prestrašenega in obupajočega prebivalstva. Gasilci torej žrtvujejo zdravje svoje in večkrat tudi življenje za splošno, ljudsko korist. Dolžnost bi bila torej tudi vseh poklicanih faktorjev, zavarovalnic, dežele, države in imovitejših slojev, da izdatneje podpirajo prepotrebna gasilna društva. (Splošno pritrjevanje.) Poslanec dr. Žitnik odgovarja med drugim: Govorili ste meni in gotovo tudi vsem mojim poslanskim tovarišem iz srca, ko ste izražali opravičeno željo, naj bi zavarovalnice, dežela, država, občine in drugi takozvani boljši« krogi izdatneje podpirali gasilna društva, ki so vojaki v miru za obrambo domačih ognjišč, ljudskega imetja in življenja. Vrlo dobro je naglašal gospod načelnik Petrič, da za politiko in strankarstvo ni mesta v gasilnih društvih. Kjer se v gasilnem društvu vgnjezdi politika, ondi ga tudi razruši in uniči na škodo prebivalstvu sploh, političnemu prijatelju in neprijatelju. Zato pa je sveta dolžnost, da javnost več stori za gasilna društva, katera prostovoljno žrtvujejo toliko truda, dela. orodja in zdravja. k*i je človeku največje bogafctvo. V prvi vrsti so pač poklicane zavarovalnice, ker tudi njih gasilna društva večkrat obvarujejo na tisoče škode. To, kar zavaruj valnice prispevajo za gasilna društva, gre z malimi izjemami na račun zavarovancev. V drugi vrsti je poklicana država, da iz svojih bogatih virov podpira tudi gasilna društva. Ako vlada, oziroma država vsako leto razdeli izdatne podpore tudi društvom. ki so preje športna, nego dobrodelna, potem je gotovo umestna in opravičena zahteva, da se spomni tudi gasilcev. Najlepša prilika za to je pa ravno letos, ob vladarski 601etnici našega presvetlega cesarja, da more »Zveza« pomnožiti svoj zaklad v podporo onemoglim in ponesrečenim gasilcem in njihovim revnim družinam. I )ežela pa in skoraj vse občine so sedaj preobložene z dolgovi in rednimi izdatki za javna kulturna dela in dobrodelne zavode. Upanje pa je, da še letos država izdatno zviša svoje prispevke deželam, ki so skoraj brez izjeme v vedni denarni stiski. Ko pa si kranjska dežela uredi svoje finance, gotovo se bode tudi deželni zbor spomni! preveč pozabljenih gasilnih društev. (Živahne odobravanje.) Po 4. uri se je razvila živahna ljudska veselica na prostoru gospoda župana. Prostor, kjer je koncertovala društvena godba Lira«, je bil okrašen z zastavami, balončki, zelenjem, cesarjevo podobo in grbom kranjske dežele. Veselice se je udeležilo tudi več odličnejših gostov iz Postojne, Unca in drugih krajev. Na pomoč! Kn. šK. zound u Jt Vidu nad LluDJflno. Ker se je letos za I. gimnazijski razred zglasilo nepričakovano mnogo u č e n c e v, moramo radi pomanjkanja prostorov jeseni 1908 priprav- ljavni tečaj opustiti. — Na to se opozarjajo starši, ki so mislili svoje sinove dati v pripravljavni tečaj. V Š t. V i d u nad Ljubljano, dne 30. junija 1908. Vodstvo kn. šk. zavoda. AVSTRO-OGRSKA. Gosposka zbornica je odobrila v soboto proračun. V imenu desnice je ostro govoril grof Tinin z ozirom na rešitev \Vahrmundove zadeve. Desnica ni zadovoljna z Wahrmundovo premestitvijo v Prago. Dr. Grabmayr je izjavil, da gosposka zbornica nima pravice, da odkloni proračun. Govornik dasi liberalec nič ne zagovarja VVahruiunda. Ministrski predsednik Beck govori daljši govor. Naglaša z zadovoljstvom, da je rešila poslanska zbornica proračun kljub hudim narodnim bojem in nič manj ostremu spopadu svetovnih naziranj. Hvalil je uspeh svojega sistema, vse v vladi združene moči združiti v mirno sporazumljenje. Spominja se tudi volivne reforme kranjskega deželnega zbora s sledečimi besedami: »V Ljubljani je mirna rešitev volivne preosnove rešila kranjski deželni zbor obstrukcije, vsled katere je jako trpelo avtonomno življenje dežele.« Govorili so šc Czaykovvski, pl. Skene, grof Pinin-ski, baron Rhomberg, Baernreiter, baron Plener in opat Helmer. Ob 10. uri ponoči se prične glasovati o proračunu. Velika večina članov desnice razven baron Ber-gerja iu štirih čeških gosposko-zborničnih članov desnice zapusti zbornico kakor tudi osem članov srednje stranke. Ostali člani so glasovali za proračun. Svobodomiselni študent tat. Ob sobotnih kravalih na graškem vseučilišču so nastopili svobodomiselni dijaki kot pravi tolovaji. Kradli so katoliškim vseučiliščnikom članom »Carolinet in Traungau« kar čepice in jih pretepali. Tudi na dunajskem vseučilišču so svobodomiselni dijaki, na čelu jim j udje, napadli in pretepli katoliške dijake. Rektorju, ki jih je miril, so klicali »pfuj«. Rektor Ebner je zagrozii, da ostro nastopi, če se ponove izgredi. Graško vseučilišče je zatvorjeno in semester zaključen. Ministrstvo določi, če se semester graškim študentom vračuna. V nedeljo zvečer so imeli graški katoličani shod, na katerem jc govoril glavni urednik »Reichspošte« dr. Funder in urednik Neuntcufel. Po shodu pa jc gra-ška svobodomiselna sodrga napadla katoličane. Po ulicah so se vršili pravcati boji do I. ure ponoči. Policija je zaprla šest oseb. Svobodomiselno dijaštvo dela po načrtu, ker hoče prisiliti nemške svobodomiselne poslance, da bi pričeli kulturni boj proti katoličanom. KONFC OBRAVNAVE PROTI ČRNOGORSKIM ZAROTNIKOM. Dne 27. t. ni. je cctinjsko sodišče izreklo razsodbo nad obtoženci radi veleiz-dajstva v aferi bomb, naperjeni proti vladajoči dinastiji in obstoječemu redu v Čr-nigori. Ozirom na veliko število obtožencev in ua glasovanje mnogočlanega sodnega dvora je posvetovanje za razsodbo trajalo \ eč dni. Na smrt sta bila obsojena Vaso Čuraiič, bivši narodni poslanec, in vseučiliščnik Vojvodič. Ta dva se nahajata v cetinjskih zaporih. Od neprisotnih so bili na smrt obsojeni Marko Dakovič, dovršeni pravnik, Todor Božovič in .lovan Djonovič, belgrajska vseučiliščnika, in bivši pisar oblastvenega sodišča na Ce-tinju. Ostali, od katerih je večina prebežala na srbska in avstrijska tla. so bili obsojeni od šest let zapora do dosmrtne ječe. Raj-kovič in bivši ministrski predsednik Au-drija Radovič sta dobila po 15 let težke ječe. Trinajst jih je bilo obsojenih na osem in dva na šest iet zapora. Trije so bili oproščeni radi pomanjkanja dokazov. Eden je bil oproščen. POSLANEC ODSTOPIL ZARADI ČASNIKARJEV. Odstopil je italijanski poslanec San-tini, ki je zaupil nad časnikarji v italijanski zbornici, da so bojazljivci. Zbornica odstopa ni vzela na znanje. BOMBNA EKSPLOZIJA V BARCELONI. Dne 27. t. m. je razpočila v Barceloni bomba v nekem stranišču. Dve osebi sta ranjeni, med njima agent Pereda, ki je že umrl. Nastala je panika. Aretirali so neko osebo, ki je prišla iz stranišča. Ce bi ga ne bila ščitila policija, bi ga bili linčali. Zaprli so pozneje šc devet oseb. PORTUGALSKI REPUBLIČANI ZAHTEVAJO KRALJEV ODSTOP. Na republičanskcm shodu v Lizboni je zahteval Aifonzo Costa, naj kralj prostovoljno odstopi. ANGLEŽI PROTI RUSIJI. Več angleških listov napada Rusijo, češ da je kršila revalski dogovor, ker sc je le z rusko pomočjo posrečilo šahu. da je izvedel državni preobrat. PERZIJSKA GROZODEJSTVA. O grozodejstvih v Perziji so došla sledeča poročila: Dne 27. t. m. je obsodilo vojno sodišče na smrt 12 dosedanjih poslancev. Teheransko prebivalstvo je obupano, ker vojaštvo vedno pleni. Ljakov obvlada položaj. Palača Zill ed Sultana izgleda jako žalostno. Priričevo škodo cenijo na 200.000 funtov šterlingov. Šahovo taborišče neprestano narašča in šteje že 10.000 mož. V Tebrisu je vladala 27. t. m. popolna anarhija. Sodrga se je polastila v arsenalu pušk in patronov. Revolucijonarji so iz maščevanja na grozen način usmrtili brata nekega vplivnega moža. Položaj v mestu je velikritičen. Na posredovanje generalnega konzula so 27. t. m. podnevi ponehali streljati. Zvečer se je zopet pričel boj. Kristjani niso v nevarnosti. Obrtniki iu trgovci imajo vsled ropanja veliko škodo. V Urmiji in okolici je mirno. Šah je razpustil državni zbor iu razpisal nove volitve za državni zbor in senat. Izdal je amnestijo, ki izvzema le tri osebe. Province so mirne. Drugo poročilo pa objavlja, da je razglasil šah vojno stanje v celi Perziji in dal popolno prostost polkovniku Ljakovu. Shodi in nošenje orožja so prepovedani pod smrtno kaznijo. V torek je malo manjkalo, da niso porazili vstaši vojakov, ki so zmagali šele nato, ko so prav uspešno pričeli delovati šrap-neli. Šah jc dovolil, da sme priti v Teheran nekaj ruskih čet v obrambo Evropejcev. Dnevne novice. + Umri je včeraj, 29. junija, zjutraj č. g. Frančišek Mekinec. župnik v Črnučah. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani 2. avgusta 1845 in v mašnika posvečen 31. julija 1871. Služboval je kot kaplan v Srednji vasi na Kočevskem, Brezovici, Dobrovi, v Dolu, v Dobu, pri D. M. v Polju, v Št. Juriju pri Kranju, v Št. Vidu nad Ljubljano, kot župnik pa v Ihanu in v Črnučah. Vedno rahlega zdravja je moral svoje službovanje trikrat prekiniti, vendar je vedno komaj čakal, da je mogel nastopiti svojo službo. Delo ga je zelo veselilo, čeprav so mu moči pogostoma pojemale. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bil jako slab, vendar je še vodil procesijo. Po procesiji pa se je čutil zelo slabega. Teden pozneje je prejel sv. zakramente za umirajoče in ponedeljek zjutraj je v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva! Gasilni in kmetijski dom v Št. Vidu nad Ljubljano bo blagoslovljen prihodnjo nedeljo. Blagoslovil bo dom veleč. gosp. šentviški žup. duh. svetnik Malovrh. Gasilno društvo v Št. Vidu obstoji že 20 let. Lastnega dorna še ni imelo, svoje orodje je imelo dosedaj shranjeno v dobri shrambi rokodelskega doma. Ima tudi večje briz-galne razdeljene po vaseh n. pr. v Ga-nieljnih, Stancžečah in Podutikom. Kmetijsko društvo jc bilo ustanovljeno pred tremi leti ter si je v tem kratkem času nabavilo več potrebnih strojev, pred dobrim letom pa tudi bencin motor. Razumno je. da dve tako močni organizaciji kot sta naše gasilno in kmetisko društvo, potrebujete lastni doni. Previdnost iu pa požrtvovalni delavnosti našega župana g. Belca se imamo zahvaliti, da bo dom žc prihodnjo nedeljo otvorjen in da je združeno vse s tako malimi stroški. Gasilna shramba stane v denarjih 1299 K 36 vin., drugo pa 2944 K 97 vin., skupaj 4244 K 33 vin. Kmetijska shramba pa v denarjih 1425 K 96 vin., drugo 2584 K 97 vin., skupaj 4010 K 93 v. Celi dom torej samo 8255 K 26 vin., kar je gotovo malo za tako lepo in praktično urejeno stavbo. Po pravici pričakujemo, da bo nedeljska slavnost v resnici prava slavnost za vse poštene Šentvičanc iu naše sosede. -r Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se vrši v četrtek dne 9. julija 1908 ob devetih dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. + Št. Jernej. Baklada na čast Brezmadežni devici v nedeljo večer je nad vse pričakovanje sijajno uspela. Udeležili sta sc jc požarni hrambi iz Št. Jerneja in Ocel-sovice korporativno. Bilo je morje luči in lampijončkov! Vse hiše so bile krasno razsvitljene, razven T. in nadučiteljevega stanovanja. To jc bilo res kaj izvanred-nega! Posebno so imponirali »mladi vojaki« v uniformah in trobentami, 300 na številu. + Imenovanje. Višjemu tržaškemu deželnemu sodišču kakor prezidijalni tajnik prideljeni dr. Teodor Stegu je dobil naslov in značaj dcželnosodnega svetnika. + Z Dovjega. Gospod kaplan Janez Medved nas je zapustil in že odšel za župnika v Zlato polje. Začasno pa biva sedaj tu žirovski kaplan g. Matija Okorn, da si ' utrdi zdravje. + Eksportni akademik Vladislav Derč bo v četrtek, 2. julija, promoviran na Dunajskem vseučilišču doktorjem prava. + Imenovanja pri državni železnici. C. kr. železniško ministrstvo je imenovalo v področju tržaškega ravnateljstva vsled Najvišjega dovoljenja :za višjega inšpektorja: Opitz Teodorja, načelnika tras. ekspoziture v Novem mestu; za inšpektorje: Schindler Roberta, načelnika stavbenega nadzorstva v Kranju, \Vissiak Josipa pri ravnateljstvu odd. III. v Trstu, Schmidt Rudolfa, načelnika odd. Vili. pri ravnateljstvu v Trstu, Mauthner Hugona, načelnika kurilnice v Trstu: nadalje za višje stavbne, oziroma strojne komisarje: Luzzato Hek-torja pri obratnem vodstvu v Trstu, Hen-riquez Karla, vit. pl., načelnika železnico-vzdrževalne sekcije v Pulju, Pin Friderika pri ravnateljstvu odd. III. v Trstu, Schuli Rudolfa, podnačelnika kurilnice v Trstu; za žel. tajnika: dr. Sauter Roberta, vit. pl., podnačelnika odd. VI. pri ravnateljstvu v Trstu; za višje revidente, oziroma višje oficijale: Golob Rajkota, tarifkontrolorja pri ravnateljstvu v Trstu, Preveč Alojzija, postajenačelnika v Škofji Loki, Lorenz Karola, sub-referenta za telegraf pri ravnateljstvu odd. III. v Trstu, Carminati Josipa pri ravn. odd. VIII. v Trstu, Bierhandl Ri-harda, podnačelnika odd. V. pri ravnateljstvu v Trstu; za stvabne, oziroma strojne komisarje: Morpurgo Pavla, Pfanner Ivana, Franz Rud., Bild Gustava, pri ravnateljstvu v Trstu: za geometra i. razreda: Bischoff Oresta; za revidente, oziroma oficijale: Unger Franca, pri c. kr. železu, obrat, uradu v Ljubljani, Putz Josipa, pri ravnateljstvu odd. VI. v Trstu, Fink Leop.. pri ravnateljstvu odd. IV. v Trstu; za žel. koncipiste: Valentinitsch Karla, pri odd. VI. in Levičnik Pavla pri odd. Vlll.a pri ravnateljstvu v Trstu; za strojnega pristava: Bodenstorfer Ivana pri kurilnici v Gorici; za pristave: Lanner Viktorja, pri odd. IV. in Krepela Antona, pri odd. VIII. pri ravnateljstvu v Trstu. Velika nezgoda na državnem kolodvoru v Divači. — Dva delavca težko ranjena. Težka nezgoda se je včeraj zjutraj pripetila v Divači. Na onem kolodvoru južne železnice sta bila uslužbena kakor težaka Josip Stok, star 32 let, in Karol Stok, star 26 let, oba oženjena in stanujoča v Povirju. Oba sta včeraj zjutraj ob 7. uri delala na progi pri kolodvoru. Nista pri tem zapazila, da so se bližali vagoni, premikanj od drugih delavcev. Naenkrat sta bila oba stisnjena med vagoni, ki so stali na progi, in onimi, ki so se urno približali. Dočim niso poškodbe Josipa Štoka posebno težke narave (bržkone se mu je strla leva lopatica in dobil je razne bunke po vsem telesu), se je Karolu Stok zlomila hrbtenica, radi česar bržkone ne bo okreval. Oblast poizveduje, komu jc pripisati krivdo na nezgodi. Umrl je v Malovšah trgovec z lesom g. Simon Cigoj. Za steklino je umrla omožena Marija Zima iz Radolne, občine Dovje. Dne 10. maja jo je vgriznil njen lasten psiček, ko mu je odvzemala nagobčnik, da mu da hrane. Pa se za to ni dosti zmenila. Roka ji je sicer nekoliko otekla, potem pa zopet splahnila. Navidezno zdrava, jc po navadi hodila na polje. Preteklo sredo je pa nana-gloma zbolela, hudo jo je vilo, imela je divji pogled, srce je zelo močno utripalo in bele pene je tiščala iz ust. Bila je drugi dan pre-videna. Poklicani g. dr. Kogoj iz Jesenic je konštatira! steklino. V groznih mukah je v petek, dne 26. junija zjutraj umrla. Bila je sodnijsko raztelešena. Okoli Velike noči se je tu gor zatekel stekel pes iz kranjske okolice, ki je nekaj psov ogrizel. Eden izmed teh se je zatekel v Radolno, kjer je zopet druge pse ranil in tako povzročil nesrečo. Ljudje še pomnijo, da je i. 1889 nek tak pes popadel več živine na planini, ki je vsled tega poginila, zato so sedaj prestrašeni in pasji konturnac bo podaljšan. Vežbanje pijonirjev. V Gorici nastanjeni oddelek pijonirjev izvršil je v sredo dopoldne ob Soči prav zanimive vaje svoje stroke, katere so privabile obilo ljudstva na oba brega. Na Podgorsko obrežje prišla je namreč vsa posadka iz Gorice, katero so pijonirji malo pod novim železnim mostom prepeljali v čolnih na goriško stran. Potem so pa komaj v tri četrt ure položili vojaški most preko Soče. po katerem je zopet vsa posadka, pehota, top-ničarstvo in konjenica, marširala na podgorsko obrežje in se vrnila potem po cesti v svoja stanovanja. Poizkušen umo^ in samoumor. Dne 25. t. m. jc Alojzija Zecchini, soproga poštnega kontrolorja v Kotom, skušala spečega moža zastrupiti s karbolno kislino, ki mu jo je ulila v usta. Ko je videla, da se vije mož v bolečinah, je izpila ostanek strupa ter je umrla dan pozneje v groznih bolečinah. Nesrečna žena jc bila ljubosumna. Moža so rešili. Žalostna resnica, (ilede na »Narodovo« poročilo od pretekle sobote o umo- iu kanonika M. Erjavca pojasnimo to-le: d. kanonik M. Erjavec je bil skrajno radodaren, kar ve vsak Vipavec in kdorkoli ga je poznal. Zapustil ni skoro nič premoženj?, ampak je vse sproti razdal v dobre namene in za dijake. In še to, kar je preostalo, odločil je v korist vipavski dolini sploh, za ustanovitev dekliške šole. Vsakemu je z veseljem pomagal, če je le mogel. Glede umora bi bilo za Slovence sploh, za Vipavce posebej manj grozno, ako bi se bilo res tako zgodilo, kakor piše »Nar.« Le žal, da je bridko resnico, kakor jo je poročal »Slovenec«, videlo takoj po umoru na stotine ljudi, jo konstatovala sodnija na lici mesta in jo dognala zdravniška obdukcija. Ce »Narodov« dopisnik prej noče spoznati, spoznal bo, ako bo sploh hotel, o priliki porotne obravnave, kako daleč je s tem poročilom namenoma zašel od resnice. — Sumljiv natakar. Dne 23. t. m. je zagrebško redarstvo aretiralo nekega moškega, ki je bil zelo glasan in je razsipal denar. Rekel je, da se piše Ilija Marinič, natakar in kamnosek iz Binja. Pri njem so našli okolo 700 K gotovine, zlatnine itd. ter amerikanski revolver. Ko so ga vprašali, odkod ima toliko premoženja, se je zapletel v protislovja. Zato so ga obdržali v zaporu. Vabilo k šolski veselici, ki jo priredita kamniška deška in dekliška šola v proslavo 601etnega vladanja Nj. Velič. cesarja Frančiška Jožefa 1., in ki se vrši v nedeljo, dne 5. julija 1908 v veliki dvorani »Gasilnega doma« v Kamniku ob 5. uri popoldne. Živi, svetli cesar naš! Spevoigra, sestavil Emil Adamič. Spevoigro vprizore učenke in učenci obeh ljudskih šol. Ob sklepu živa slika ob bengalični razsvetljavi. Med predstavo svira slavna mestna godba. Cisti dohodek je namenjen revnim šolskim otrokom. Cene prostorom: Prvi sedeži 1 K, drugi sedeži 80 vin., ostali sedeži 60 vin. Stojišča -41) vin. —• Veselica sc ponovi 12. julija. —■ Želeti je. da se slavno meščanstvo in okolica v obilnem številu udeleži šolske veselice. Ljubezen do presv. vladarja, ljubezen do . otrok ter blagi namen naj napolni dvorano »Gasilnega doma« v Kamniku. Vsem kličemo: Na svidenje 5. oziroma 12. julija in dobrodošli! Vpokojen jc na lastno prošnjo predstojnik računskega oddelka na goriškem gozdnem ravnateljstvu g. višji računski svetnik Ivan Pirjevec. Ob tej priliki mu je podeljen naslov računskega ravnatelja. — Gostilne na Brezjah (pri Mariji Pomagaj), ki so naše stranke, nimajo še sedaj naših vžigalic! Kje pa naj jih še iščemo? Tista restavracija na Otočah, kjer se oglaša največ romarjev, bi menda izhajala tudi brez bogomrzkega »Naroda«, ki je že toli-krat opsoval Marijo in se norčeval iz njenih romarjev! Ne norčujte se iz tistih, ki vas rede! Opomnimo pa, da ima ta restavracija tudi »Slovenca«, toda »Narod« je na tem kraju čisto odveč, če ga res imajo, kakor čujemo. Grozen požar na Bledu. V vasi Grad nastal je na praznik sv. Petra in Pavla ob 2. uri popoldne ogenj, ki je v pol uri uničil 35 hišnih številk. Desetim posestnikom so pogorele le hiše, vsem ostalim tudi vsa gospodarska poslopja. Zgorelo je mnogo prašičev, par krav in več drugih živali. Rešiti se ni dalo skoro ni, ker so hiše tesno skupaj in pokrite večinoma vse z deskami. Par minut po izbruhu požara nikdo ni mogel v obližje gorečih hiš. Poleg tega pa še taka suša in pomanjkanje vode. Prav mnogim je zgorelo vse, obleka, živež, pohištvo, celo denarja je ostalo precej v ognju. Nekateri hodijo bosi okrog, ker niso mogli rešiti drugega, kakor obleko, ki so jo imeli ravno na sebi. Človek ni zgorel nobeden. Pri Matevževcu so bili speči mali otroci zaklenjeni v hiši, ker je šla mati z doma. V zadnjem trenotju jih je rešil iz goreče hiše stražmojster z nevarnostjo lastnega življenja. Ogenj je nastal po otrokih pri Kaj-ževcu. Odtod sc je razširil z neznansko hitrostjo na obe strani. Ob stari cesti so pogorele prav vse hiše do gostilne Potočnik, od katere je ostal samo vrtni salon, ob cesti proti Zasipu pa hiše do Krevljiča. To hišo so s težavo obvarovali zaspiški gasilci. Zgorele so naslednje hiše: Kajževa, Tonceljeva, Klemenceva, Šimnekova, Zrimčevo gosp. poslopje, Zakoparjeva Kapsova, kjer je zgorelo 800 K, občinska ubožnica, Pogačarjeva, Bartmanova, Bu-lovčeva, Zveglova, Lovrinova, Piberčeva, Tonceva, Flegarija, Rodarjeva, Beškolova, Kosmačeva, Porova, hiša in kajža, Gro-gorjeva, Štofova, Jozelnova, Znidarjeva, Gromova, spodnja Porova, Zvanova, Otavnikova , Matevževčeva , Pikčeva , Pavčkova, Tavčarjeva, Kapsova kajža in Filejeva. Med temi so štiri trgovine in dve gostilni. Požarnih bramb jc prišlo poleg domače do dvajset iz vseh krajev: Z Boh. Bele in Sela, iz Ribnega, Radovljice, Kranja, Lesec, Breznice, Gorjan, Zaspega, Ja-vornika, Kor. Bele, Save, Jesenic, Hrušice, Begunj, s Kupljeuka, Dobrave, Boh. Bistrice in od drugod. Delo je bilo težavno, ker je bilo treba od daleč nositi vodo, nekatere brizgalne pa so dobivale vodo celo iz jezera. Pri gašenju in omejevanju požara so se posebno trudili letoviški gostje. Imenitni gospodje, visoke gospe in gospodične v lepih belili oblekah, so od vseh krajev nosili vodo, gonili brizgalne, reševali pohištvo, da so jih vsi s hvaležnostjo občudovali. Nevarnost je pretila tudi delu vasi proti cerkvi in cerkvi sami. Ako bi se ne bilo posrečilo rešiti Tišlarjcvo hišo, izgubljeno bi bilo tudi to. Nevarnost za ta del je bila tem večja, ker se je od gorečih hiš vnel hrib nad vasjo, gorela je z visokim plamenom stara stelja, suha trava, troh-neli štori. Razbeljeno kamenje in goreči štorovi so se valili s hriba in grozili še ostalim hišam. V nevarnosti je bila tudi cerkev. Zvečer ob 10. uri je prišel iz Ljubljane oddelek vojakov, 35 mož, s stotnikom Brandlom, da so pomagali, ker je bilo treba gasiti iu varovati celo noč. Zlasti na strmi in težko dostopni hrib so morali paziti. Ves čas so ga gasili domačini in tuji ognjegasci. Iz mnogih hiš so znosili obleko, pohištvo itd. v cerkev, okrog cerkve, v župnišče iu okolico,, ker se je tu zdelo najbolj varno, toda če bi ne bili pogasili hriba, prišel bi bil ogenj z vrh hriba šc na to stran hriba proti cerkvi. Obč. reveže so spravili v staro župnišče. Ob 3. uri zjutraj se je pripeljalo tri kompanije vojakov in oddelek pi-jonirjev. Prišel je tudi dvorni svetnik grot Chorinsky. Okrajni glavar pl. Detela je bil že popoldne pri požaru. Srčna hvala gospodi in požarnim hrambam za pomoč. Še vedno gase razbeljeno skalovje, med katerim je še ogenj. Obupni jok in krik jc bil tako silen, da se je slišal četrt tire daleč. Tujci, ki so imeli najeta stanovanja v gorečih hišah, so preplašeni begali semtertja in nosili svoje reči seboj. Očividec, ki je tam pomagal gasiti in ki nam je prinesel to poročilo, nam je zatrjeval, kako grozni prizori so se vršili ob tej strašni katastrofi, ki je zadela Blcjce. Kaj naj sedaj počno oni, ki so živeli samo od tujcev, kaj naj dene v usta oni, ki ga je e^mo najemnina hiše preživljala? Kaj bo z onimi, ki so doslej ob tem času za celo leto prislužili kruha pri tujcih, sedaj bodo morali skrbeti, da si vsaj postavijo streho! Ubogo ljudstvo! Kam naj se dene, kaj mu je storiti drugega, kakor potrkati na usmiljena srca iu prositi darov v svoji nesrečni bedi. Na pomoč nesrečnim Blejcem! Revščina mnogih družin je velikanska, brez strehe so, brez hrane, brez denarja, še od preje zadolženi in večinoma prav nizko zavarovani. Prosimo usmiljena srca, naj se spomnijo nesrečnih prebivalcev s kakršnimikoli darovi. Vsak dar bo prav prišel, denar, obleka ah živež. Darovi naj se blagovoljno dopošljejo župnemu ali občinskemu uradu, ki jih razdelita med najpotrebnejše. Imena darovalcev z zahvalo se objavijo po časopisih. Ernest knez \Vindischgratz. Gustav pl. Pongratz. Fr. Rus, župan. J. Oblak, župnik. Za pogorelce na Bledu so darovali: BI. g. pl. Millcr 100 K, vlč. g. župnik Mrak 10 K, vlč. g. župnik Piber 10 K, neimenovana gospa 2 K. Srčna zahvala! Bog daj mnogo' velikodušnih posnemovalcev! StalersRe noulce. š Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko zboruje danes v Celju. Glavni poročili imata dr. Oton Ambroschitsch in poslanec Markhl. Shoda se udeležuje tudi dež. odbornik Stallner. š Mladeniški shod pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Kakor mogočno va-lovje, se vzdikuje naša mladeniška organizacija, katere sad je nad vse krasno uspeli mladeniški shod v Ljutomeru. Temu mladeniškemu shodu sledi dne 5. julija drugi in sicer pri Sv. Trojici v Slov. Gor. Mladeniški shod sc bo pričel že predpol-dne v ccrkvi s sv. mašo iu cerkvenim govorom za mladeniče. Zborovanje se začne ob 1. uri popoldne in sicer ob lepem vremenu na prostem pred cerkvijo, ob slabem v prostorih g. Rojka. Po zborovanju bo v cerkvi kratek nagovor in litanije z blagoslovom. Govorili bodo na tem shodu Zebot, drž. poslanec Roškar, pos. taj. Kramberger, kajilan Bosina in drugi. Mladeniči iz Slov. Gor., Dravskega in Murskega polja, prihitite 5. julija k Sv. Trojici, da tam proslavimo naša slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Natančnejši spored prinesemo prihodnjič. š Boj za slovensko šolo v Karčovini-Leitersbergu pri Mariboru dosegel jc po- polni poraz zagrizenih naših nasprotnikov. Slovenskih glasov 97; uemčurjev le 77. Po tem ljudskem glasovanju upamo, da se verne v občino zopet ljubi mir. Senekovič zopet vdrugič žaluje na razvalinah svoje »štajercijanske« politike. Slava vsem, ki so sodelovali pri tem krutem boju. š Smrtna koja. Iz Cvena pri Ljutomeru se nam piše: Danes v petek je je tukaj umrl Jožef Rajh, po domače Hajnž. Na Alojzijevo ga je zadela kap v Cezan-javcili. V ponedeljek so ga prepeljali na dom. V Cezanjevcih so mu še podelili sv. poslednje olje. Potem se ni več zavedel. — V Mariboru sta umrla lesni trgovec g. Abt in skladiščni mojster južne železnice g. Anton Hawatschek. NOVE TISKOVINE ZA CC. DUHOVŠČINO. »Katoliška B u k v a r n a« v Ljubljani jc izdala ravnokar sledeči tiskovini: Pregledna tabela o porokah po zakonskem dekretu »Ne temere« s potrebnimi pojasnili o uporabi te tabele. Vse podrobnosti jc objavil zadnji »Škofijski List«. Cena vsaki tiskovini jc 10 vin. (Tiskovina i m a š t e v. 10 9.) »Pobotnica za mesečno dvignjenjc dotacijske doklade in petletnice«, številka tiskovine 106. 1 lega (20 izv.) velja 60 vin. Pri naročilih zadostuje, čc sc objavi številka tiskovine. Prijateljem lepega petja priporočamo III. zvezek mešanih in moških zborov, uglasbil Jakob Aljaž. Cena 60 vin. Ta zvezek obsega same nove kompozicije, ki niso bile še nikdar natisnjene, in sicer: za mešan zbor: I. Psalni 118. 2. Ti veselo poj! Z a m o š k i z bor: I. Na dan. 2. Divna noč. Besede so povsod Simon Gregorčičeve. O teli krasnih skladbah bomo ob priliki več izpregovorili; potrditi pa nam mora vsakdo, da tako lepih, za ijudsko petje primernih skladb še nismo imeli nikdar v rokah in še nobenih nismo s tolikim veseljem priporočali, kakor Aljaževe. — Tudi prvi in drugi zvezek teh skladb se še dobi v »Katoliški B u k-v a r n i'< v L j u b I j a n i. Slovenska sveta maša za mešan zbor s spremljavo orgel, zložil Janez Laharnar. Cena 1 K 20 vin. Založila »Katoliška Bukvama- v Ljubljani. — Slovenskih maš nam primanjkuje, zato bodo naši cerkveni zbori / veseljem segli po tej, sicer pri- prosti in lahki, a zelo melodijozni skladbi. * * * * Za cerkvene zbore. Ravnokar je izšel II. natis lahke, a zelo melodijozne in lepe »Slovenske sv. maše« za mešan zbor s spremljavo orgelj, zložil Janez Laharnar. Ker nam manjka slovenskih maš, bi ta skladba našim cerkvenim zborom prav dobro došla. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Bolj obširna ocena sledi. L!ubl]ansRe noulce. lj Stavka sekundarijev v deželni bolnici? V deželni bolnici so »čedne« razmere. Sekundariji nameravajo vsled neznosnih razmer stavkati. Skrajni čas bi že bil, da bi se odločno, brez ozira na kako osebo, posvetilo v razmere v bolnici iu jih pravično uredilo! lj Slavnost »Ljubljanskega zvona« se je včeraj vršila, a jc bila tako brezpomembna, da sc ne izplača o nji kaj posebnega poročati. Slavnosti se jc udeležilo samo par društev: »Delavsko bralno društvo« iz Idrije. »Lira« iz Kamnika, »Zarja« iz Rožne doline pri Ljubljani, »Olepševalno društvo« od istotam, »Slavec«, »Slovan« ju »Slov. zidarsko in tesarsko Jru-štv« i/, Ljubljane, »Čitalnica« m ŠiškV.1. Skupaj z zastavo »Ljubljanskega Zvona« jc bilo v sprevodu samo pet zastav. Fiasko je bil popoln! Naznanjenih dveh koroških pevskih zborov ni bilo, kakor tudi ni bilo še marsikoga, katerega so »Zvonaši« |)ri-čakovali. Več v resnem delu lista o tej veliki blamaži »Zvonove« svobodomiselnosti nc bomo pisali. Blamaža jc bila toliko večja, ker jc »Narod« skrbel za to. da se jc slavnost vršila v imenu liberalne stranke. Nekoliko več bo morda o slavnosti poročal Boltatu Pepe. Ij Župan Hribar sc jc udeležil v nedeljo cerkvenega počaščenja v Trnovem. V cerkvi sc je pustil kaditi in je poljubil podane m li svetniške svetinje. Ubogi Zirkel-bacli. kako »klerikalnega« gospodarja ima! Ij V stolnici je bila danes ob desetih sveta maša zadušnica za pokojnim cesarjem Ferdinandom. Navzoč je bil tudi deželni glavar in dvorni svetnik Šuklje, zastopniki vlade, predsednik deželnega sodi šča Levičnik, ravnatelji srednjih šol, zastopniki drugih c. kr. uradov, mnogo vojaštva z generalom na čelu, župan Hribar i. dr. Zadušnico je opravil mil. g. stolni prošt Jan. Sajovic. Ij Na oklicih so bili: (i. Emanuel Ko-rinek, asistent c. kr. tobačne tovarne, z gdčno. Frančiško Suk, zasebnico; g. Ivan Režek, odvetniški kandidat, z gdčno. Leo-poldino Elizabeto Zdešar, učiteljico. Ij Državni poslanec Ste!nwender se je v soboto mudil v Ljubljani. lj Ljudska šola iz Krke jc danes priredila izlet v Ljubljano. Šolarji so prisosto-vali sv. maši v cerkvi sv. Florijana, kjer so krasno prepevali, opoldne pa so imeli obed v »Ljudski kuhinji«. Ij Nov poštni urad v Mostah pri Ljubljani začne poslovati s 1. julijem I. I. S tem bo ustreženo že več let gojeni želji velikega dela ljubljanske okolice. Posebno sc bodo razveselile nove pošte one vasi, ki so dobivale do zdaj korespondenco in časnike le trikrat na teden, a jim bo dostavljal poštni sel odslej poštne pošiljatvc slehern dan. K novi pošti v Mostah bodo pripadale naslednje vasi: Moste, Selo, Novi Vodmat, Tomačevo, Jarše, Obrije, Šmartno, Hrast-jc, nadalje hiše v Zeleni jami, ob Pokopališki cesti, potem tvornica za lep, kemična tvornica G. Giulini, in Sv. Križ. Kakor je videti, bo promet nove pošte dokaj močan, zakaj v Novem Vodmatu sta trgovina in obrt sploh jako živahna, v drugih vaseh pa zlasti na Posavju oživi promet posebno jeseni, ko se prekupujejo poljski pridelki, kakor: zelje, krompir itd. Tedaj oživi vsa korespondenca in naraste vsota nakazanega denarja. Na Rožnik, Drenikov vrh. Čadu, Conžku, vili Zora, se doslej ni dostavljalo, a z jutrišnjem dnem stopijo prebivalci omenjenih bivališč v redno dotiko z ljubljansko pošto. Do zdaj so morali sami hoditi po poštne pošiljatve v mesto, a od-sihdob jim bo dostavljal taiste selski pi-smonoša. In ako še omenimo, da bosta oba selska pismonoša ljubljanske glavne pošte dokaj razbremenjena vsled novega poštnega urada v Mostah, si lahko mislimo, kako živo ga jc bilo treba! lj Iz prisilne delavnice v Ljubljani je bil ušel 41 letni Peter Ivančič iz Vižinade v Istri. Prijela ga je policija ter poslala nazaj v Ljubljano. Ij Most čez Gradašico. Srednji tnostič čez Gradašico v Trnovem stoji Ic še na treh strohnelih stebrih, in čc gre tri pare težkih topničarjev čez, se trese kot stara veja. Ali čaka občinski svet, da ga burja podere iu se prej par ljudi pod njem ubije? lj V Stritarjevih ulicah postavijo za plinove svetilke ob cesti kandelabre in ne bodo — kakor po Mestnem trgu — svetilk na stene pribijali. V ta namen so imeli posebno posvetovanje pred frančiškanskim mostom gospodje Duffč, Senekovič in Ciu-ha. Pritožbe vendar Ic nekaj pomagajo! Ij Za ljubljanski Grad bo jeseni veselica. Cisti dobiček se bo porabil za restav-riranje poslopij in olepšanje parka. Ij Prvo ljubljansko delavsko konsum-no društvo je priredilo preteklo nedeljo izlet na Homec pri Kamniku. Nad vse prijazen griček z lepo cerkvijo je nudil izletnikom kar največ zabave. Maševal in pridigal jc naš poslanec g. dr. Krek, ki nas je naravnost navdušil s svojim vznesenim govorom. Je pač pravi užitek čuti duhovitega govornika. Posebej pa moramo omeniti /, največjo pohvalo ondotni cerkveni pevski zbor, ki je močan jn tako iz-vežban kot malokateri na Kranjskem. Za prireditev prijetnega izleta, s katerim smo bili nad vse zadovoljni, ima največ zaslug delavni odvetniški solicitator gosp. Alojzij Kocmur, ki mu gre vsa naša zahvala. Posebej sc še zahvaljujemo državnemu poslancu g. dr. Kreku in domačemu gospodu župniku za prijazen sprejem. — V nedeljo popoldne je imel poslanec g. dr. Krek tudi shod volivcev v bližnjih Radomljah. Ij Cesar jc dovolil, da sme nositi zaslužni skladatelj g. ravnatelj Anton Foerster vitežki križec Sv. Silvestrovega reda. Ij Vojak ustrelil vojaka. Ko je danes ob pol 2. uri zjutraj poseben vlak peljal vojake na Bled, je pri Vižmarjih neki četo-vodja 27. pešpolka kazal svojemu sovojaku revolver. Revolver se je nakrat izprožil in kroglja jc šla vojaku v desno stran prsi. Težko ranjenega vojaka so prepeljali v Ljubljano. Ij Domobranski pešpolk št. 27 jc odkorakal včeraj zjutraj na južni kolodvor na strelne vaje v Begunje pri Cerknici. — Polk jc spremljala skozi mesto vojaška godba pešpolka št. 27. Peškolk št. 27. se jc povrnil s strelnih vaj v Ljubljano. Ij Podraženje piva in ljubljanski gostilničarji. Dne 2b. t. in. so zborovali med seboj ljubljanski gostilničarji v Iliriji. Odobrili so povišanje cen pivu in nastavili ceno vrčku piva v Ljubljani s 2-1 vinarji. Cene hI pivu bodo na debelo zdaj znašale 34. 32 in 30 K in tako nižje po kakovosti. Ker bodo prodajali liter piva gostilničarji na drobno po 48 h, bodo šc vedno imeli precej dobička, kljub povišanju pivnih cen. Dobiček si lahko naši bravci sami izračunajo. Danes dopoldne so zborovali okoličanski gostilničarji na Koslerjevcm vrtu. Značilno je to, da na shodu v Iliriji ni g. Tosti nič udrihal po kartelu in prav nič grozil z zadružno pivovarno gostilničarjev. Danes zvečer prirede na vrtu »Narodnega doma« soc. dem. protestni shod proti podraženju. S protesti se pa ne bo odpravilo podraže-nje. Edino rešilna bi bila gostilničarska zadružna pivovarna, postavodajalni boj proti kartelom in pa, če bi postali vsi pivopivci abstinenti vsaj glede na pivo. Glavno pa je. da prične postavodaja boj proti kartelom. — Ij Na II. državno gimnazijo v Ljubljani prideta prof. Anton Petelin iz Kranja in prof. Alojzij Vrbnik iz Novega mesta. Ij Shod gostilničarjev ljubljanske okolice. Na mnogoštevilno obiskanem sestanku gostilničarjev ljubljanske okolice na Koslerjevem vrtu danes, se je soglasno sklenilo ustanoviti gostilniško zadrugo za ljubljansko okolico in se je že izvolil pripravljalni odbor. Na istemu sestanku se je sklenilo tudi z dnem L julijem prodajati pivo v sodčkih in steklenicah po 24 kozarec a.'»> pa 16 v, in to radi tega, ker so pivo-varnarji s ceno pivu poskočili za 2 K pri lil. Ij Rep je odrezal predvčerajšnjim ponoči neki neznanec Lukmanovemu konju v hlevu v Igriških ulicah št. 3 in s tem napravil gospodarju 60 kron škode. Ij Izgubljene in najdene reči. Gdčna. Frančiška Etnajer je izgubila ženski pas. Šolska učenka Berta Maroltova je izgubila žensko površno jopico. Šolska učenka Albina Možinova je izgubila bel svilnat ženski pas, neka dama pa rumenega. Šolska učenka Irmina Gogaiova jc našla denarnico z manjšo svoto denarja. Razne stvari. Kam pridemo? Severoameriške zjedinjene države so sklenile uvesti stalno vojsko 250.000 mož, angleški koloniji Kanada in Avstralija se oborožujeta; prva bo nastavila sto tisoč mož deželne brambe in lastno tor-pedno f lotilo, druga hoče uvesti splošno brambno dolžnost in zgraditi nekaj kri-žaric. Angleška zdaj resno misli na močno povečanje armade na kopnem, Švedi zgrade novo brodovje in pomnože armade na kopnem za 33%. Danska naročuje topove in gradi trdnjave, Nemčija gradi ladjo za ladjo in vsako leto pomnoži armado za 5—8 bataljonov, Italija hoče pol svojega nacionalnega premoženja porabiti za brodovje in utrdbo meje, Rusija hoče v kratkem spraviti skupaj 6 milijonov vojaštva — torej, kam pridemo? . . . Sadovi svobodne šole. »Ostravsky kraj« poroča: Blizu Moravske Ostrave sta se neki oče in sin z drugimi igrala na keglje. Sin je dobil partijo, oče pa mu ni hotel plačati, rekoč: »Ali se ne bojiš Boga. ko od svojega starega očeta denar zahtevaš? Sin pa je očetu prismolil zaušnico in dejal.: »Saj si me ti učil, da Boga ni in zdaj, ko bi moral plačati, se nanj sklicuješ!« . . . Žalostna usoda hrabrega vojaka. V Hotnolki pri Plznu se je obesil prosta, k 35. pešpolka, Pccka. Zakaj? Pecka jc šel, ko jc izbruhnila rusko-japonska vojska, v Sibirijo za prostovoljca. V Mandžuriji se je tako odlikoval, da si je zaslužil red sv. Jurija in avanziral za častnika. Ko je pa po vojski prišel v Plzen na obisk, so ga kot dezerterja prijeli in, dasi je prosil, naj ga vzamejo kot prostovoljca, so ga vtaknil: za tri leta v vojaško suknjo. Mož, po pravici užaloščen, je hotel pobegniti, pa so ga prijeli in zaprli. Ko so ga iz zaporov izpustili, se jc obesil. Poleg njega so našli na robcu Jurjev red. Praško jubilejno razstavo je doslej obiskalo 559.107 oseb. Predvčerajšnjim jc bil v razstavi »jubilejni dan«. Sviralo je pet vojaških godb. Praški listi poročajo, da je občinski zastop kijevski sklenil odpo-slati v Prago odposlanstvo, da si ogleda razstavo. Kokošje mesto. Približno 80 km severno od San Francisca leži malo mestece s 6000 prebivalci. Temu mestu ni jedna-kega na svetu. Kajti teh 6.000 meščanov imenuje lahko nič manj kot en milijon dobro oskrbovanih kokoši kot svojo last. Zneso te kokoši na leto »samo« 120 milijonov jajec. To mestece zalaga z jajci cel San Francisco in polovico vzhoda Zjedi-njenih držav. Od prebivalcev se jih peča tri četrtine z rejo kokoši, torej okrog 4000. Drugi so obrtniki in trgovci. V celi Peta-lumi, tako se imenuje to srečno mesto, ni ne enega dvorišča, ne enega vrta, iz katerega se ne bi slišalo petje petelina in marljivo kokodakanje kure. telefonsko in nrzolavna poročila prvi letošnji shod na vele-hradu. Velehrad, 30. junija. Tu je imela dne 29. t. m. svoj prvi letošnji shod katoliška kmečka mladeniška mladina. Shoda se je udeležilo 5000 oseb. Udeleženci so bili z Moravč in iz Šlezije. Navzoči so bili poslanci dr. Stojan, Kadlčak, Šamalik in drugi. ceško-slovansk1 katoliški shod Praga, 30. junija. »Čeeh« objavlja oklic za splošen češko-slovanski katoliški shod, ki se vrši od 29. avg. do 2. sept. v Pragi. Pripravljalnemu odboru načeljuje grof Adalbert Schonborn. shod Čeških realistov. Praga, 30. junija. Na shodu čeških realistov dne 28. t. m. sta govorila Masaryk in Drtina. Vseučiliški profesor Masaryk je napadai klerikalce, plemstvo in Lueger-ja, ker drugega menda ne zna več. Drtina je pa pral sebe in Masaryka, ker sta glasovala v zbornici za ustanovitev nemške umetniške akademije v Pragi. shod čeških nemcev. Schonlinde, 30. junija. Ob obilni udeležbi se je tu vršila včeraj glavna skupščina »Zveze čeških Nemcev«. Udeležili so se shoda tudi Nemci iz »rajha«. pobegli poštni ekspeditor. Zagreb, 30. junija. Iz Orjavca jc pobegnil 201etni 'poštni ekspeditor Frančišek Mazek, ki je poneveril 60.000 K. beg slovitega vlomilca. Zagreb, 30. junija. Iz Rogatice je pobegnil nevarni vlomilec Badnjevič. proti hrvaškemu podbanu. Zagreb, 30. junija. Neki nadporočnik se je pritožil pri poveljništvu zagrebškega armadnega zbora, češ da ga je pozval podban Czernkovich, naj nastopi proti trem vojakom, ki so ga fiksirali na ulici. Nadporočnik mu jc rekel, da ni povoda za posredovanje. Korno poveljstvo se ie pa pritožilo na Dunaj. hrvaška koalicija med parlamentarnimi počitnicami. Zagreb. 30. junija. Hrvaška koalicija jc sklenila, da priredi med parlamentarnimi počitnicami veliko shodov. velik tat prijet. B u d i m p e š t a , 30. julija. Policija je prišla na sled veletatu Gotfridu Bela, sinu znanega borzijanca. Bela je izvršil več tatvin v Pulju, Zadru, na Voloskem, v Budimpešti in Temešvaru. V slednjem mestu je ukradel nad 28.000 K. na Voloskem 4000 K itd, portugalski kralj odstopi? Lizbona, 30. junija. Voditelj republiča-nov Alfonz Costa je na nekem shodu povedal, da je čisto naravno, da kralj Manuel, ki uvideva svoj prekeren položaj, v kratkem odstopi. nunzio nasi. Rim, 30. julija. Velikega kavalirja Nunzia Nasi so včeraj izpustili iz zapora. V Trapaniju so ob tej priliki slovesno razsvetlili mesto. Listnica uredništva. »G 1 a s b e n i Matici«: Blagovolite svoje pojasnilo poslati »Narodu«, ki je poročal o korporativni udeležbi pevskega zbora »Glasbene Matice« pri slavnosti »Ljubljanskega Zvona«. Preklic. Podpisani naznanjam, da Franc Koa:ina peč. moj na Glincah ni opravičen sprejemati plačila in naročila na moje ime. Ivan Pirnat 1590 2-1 posestnik in trgovec na Glincah pod Ljubljano.' V lastnem imenu in v imenu Črnuških župljanov naznanim častitim sobratom in znancem žalostno vest, da je moj gosp. sosed čast. gospod Frančišek Mekinec župnik na Črnučah danes, 29. junija, ob '/28 zjutraj, previden s sv. zakramenti, 63 let star, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo 1. julija zjutraj ob 9. uri. Blagega gospoda soseda priporočam v pobožno molitev. Na Ježici, dne 29. junija 1908. S. Zupan, župnik. 1592 Zahvala. 1- Za vse tolažilne dokaze globokega srčnega sočutja povodom prebritke izgube našega nepozabnega, iskreno ljubljenega brata, gospoda Franca Jug duh. svetnika, dekana, župnika, uda okr. Šolskega sveta i. t. d., kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika izrekamo vsem udeležencem mrtvaškega sprevoda iskreno zahvalo. Posebno pa se še prisrčno zahvaljujemo veleč. kn. šk. duhovnemu svetniku in prof. g. Janezu Vrcže za vodstvo pogreba, velečastl-temu žup. g. Alojziju Kreft za ginljiv govor, in sploh vsem častitim dohov-nikom za tako obilno udeležbo. Prisrčna hvala tudi slavnemu županstvu, blagorodnim gospodom uradnikom, spoštovanemu učiteljstvu za vodstvo šolske mladine, požarni brambi za vzdrževanje reda, vsem gosp. pevcem za lepo tolažbe polno petje v cerkvi in pri odprtem grobu, ter tudi darovalcem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so spremljali blagega rajnega k večnemu počitku. Šmarje pri Jelšah, 24. junija 1908. Žalujoči bratje. Častiti duhovščini, gosp. katehetu, g. profesorjem, g. pevcem za ginljlvo petje in darovalcem venca, sošolcem in vsem tistim, ki so spremljali na potu k vtčnemu počitku nam nepozabnega sina, oziroma brata, blagega 1598 Frana Leopolda Izreka najsrčnejšo zahvalo žalujoča rodbina Krajnc. Ljubljana 29. junija 1908. Za mnogobrojne toli ginljive dokaze srčnega sočutja in tolažbe med boleznijo in povodom prebridke izgube našega nepozabnega, iskrenoljubljenega očeta, gospoda Andreja Albrecht meščana, posestnika in trgovca, odbornika hranilnice in posojilnice na Šutni v Kamniku, predsednika političnega društva za kamniški okraj itd. [•! kakor tudi za častno spremstvo dra-j gega pokojnika, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter ostalim udeležnikom mrtvaškega sprevoda iskreno zahvalo. Posebno se pa prisrčno zahvaljujemo preč. duhovščini, 00. frančiškanom, usmiljenim sestram zlasti za požrtvovalno postrežbo med dolgotrajno boleznijo rajnega, zastopstvu občinskega odbora mesta Kamnik, društvu Kamnik, gg. pevcem za ginljivo petje na domu in ob grobu, telovadnemu odseku, slov. kat. polit, društvu za kamniški okraj, požarni brambi kamniški, delavcem c. kr. smodnišnice, deputa-ciji vojaš. veter, društva, slavni godbi in vsem darovalcem krasnih vencev, ter sploh vsem, ki so spremili predragega k zadnjemu počitku. Kamnik, dne 23. junija 1908. [J Poslano. 1594 1-1 Na petkovo notico, da je zaprl mestni magistrat delavnico Oroslava Dolenca, ker se ni ravnal po predpisu mestnega magistrata, pojasnjujem tole: Moj mož se po predpisu mestnega magistrata ni mogel ravnati, ker je na tem mestu veliko premalo prostora. Ta zadeva se bode uravnala v najkrajšem času. Obenem pa naznanjam prečastiti duhovščini, slavnim župnim uradom ter cenjenemu občinstvu, da se bodo i nadalje dobivale garantirane čebelno=voščene sveče in zavitki, vosek in med ter da se slej kot prej kupuje vosek, voščine in med po možno visoki dnevni ceni. V Ljubljani, dne 27. junija 1908. Antonija Dolenec. Podružnica 1 v Spljetu. t Ljubljanska kreditna banka»Ljubljani, s,rlfar|e*«uHtce s,ew-2 promese na dun. komunalne srečke promese na kreditne srečke po K 18. po II 15 1/2- Žrebanje 1. julija. Glavni Žrebanje dne 1. julija. Glavni dobitek dobitek K 400.000. K 300.000. Obe promesi skupno le K 32. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po 2°„ Podružnica i v Celovou* 1 1 K 2,000.000. 1 1 1 Scinpvni fontS s i t t 200.000. b i * Slovenci In prmodtm unrevn Covor poslanca »Slovenskega kluba« dr. iločevarja v seji državnega zbora dne 25. junija 1908. (Po stenografskeni zapisniku.) Visoka zbornica! Naša državna uprava ima mnogo delov, glede na katere bi morali zavzeti Slovenci svoje stališče in na v posebnih razmerah le kratko določeni čas se hočem zdaj pečati le z onim de-I m, ki postopa z nami Slovenci neprestano zelo krivično in nam v narodnem oziru neizmerno škoduje. Kakšna naj bi b'la sodna uprava. Sodno upravo mislim. Imela naj bi sodna uprava nalogo, vplivati na to, da v onem državnem organizmu, ki mu pripada v širšem in ožjem oziru dolžnost, da skrbi za pravosodje, tudi gospodari popo-len red. enakomernost in zaupljivost do najbolj oddaljenih državnih meja glede na državljanom razglašene postave in odloke ne samo za podanike, marveč tudi za državne funkcionarje, osobito pa bi se jih morale držati in izvajati one osebe in oblasti, ki jim i>j poverjeno, da izvajajo pravosodje. Sa> aorajo podati prisego, ki velja po svoji .cndenci in besedilu brez omejitve na kategorije državljanov in narodnosti. Prekrši prisego vsak funcionar, ki iz kakršnih koli razlogov, bodisi narodnih ali politiških, ne uporablja za vse državljane enako veljavnih postav enako, marveč različno. Največ upravičenih pritožb proti pravosodni upravi ima slovensko ljudstvo. Toliko in tako upravičenih pritožb proti avstrijski pravosodni upravi nima noben avstrijski narod, kolikor jili ima slovensko ljudstvo. (Pritrjevanje.) Potruditi se hočem, da jih tu navedeni, in sicer po dejstvih in strogo stvarno. Morebiti se bo zdelo enemu ali drugemu, da ni umestno, iu primerno v zadnji uri obrazlagati moja izvajanja. Prisiljen sem pa. da se podam v javnost in nastopim to pot. da odkrito govorim o kričečih krivicah, ki nam jili vedno prizadevajo, ker se na naše vloge, prošnje in pritožbe na pravosodno ministrstvo in na druge oblasti ne ozirajo. (Tako je!) Ne nameravam odgovarjati na običajne napade poslanca Marklila in koroških nemških poslancev, ker je to nepotrebno in predalekosežno. Držati se hočem Ic tega, kar moram povedati, in prosim za to Vašo pozornost. Veljavne so za slovensko ljudstvo one postave in odloki javnega in zasebnega prava, kakršne so veljavne za vse ostale avstrijske državljane. Za uporabo slovenskega jezika po uradih pa obstoji po deželah, kjer stanujejo, še posebne jezikovne postave in odloki, ki jih pa tiste pravosodne oblasti dosledno ignorirajo, se jih izognejo in teptajo z nogami, ki bi jim morale biti svete vse druge postave. (Dalje.) Kmetijske m\l Pretekli teden vršila so se razna posvetovanja pri poljedelskem ministrstvu. Zborovali so kmetijski .;vet, osrednji ko-njerejski odbor in veterinami svet. V kmetijskem svetu, kateremu je kmetijski minister dr. Ebenhocli sam predsedoval. se je med drugim razpravljalo o nasvetih in poročilu posebnega odseka, ki je imel proučevati o sredstvih za izboljšanje deželne kulture v Dalmaciji. Poročilo jc bilo razdeljeno v štiri skupine: a) splošno kmetijstvo, vinarstvo in živinoreja: b) sadjereja in vrtnarstvo, pridelovanje cvetlic; c) gozdarstvo; d) rudarstvo. O prvi skupini je poročal poslanec Povše, ki je tudi za ostale tri skupine bil glavni poročevalec. O drugi skupini jc poročal vladni svetnik ravnatelj Lauche, o gozdarstvu baron Berg, o rudarstvu vrhovni direktor montanist liker, ki je razkril splošno malo poznato bogastvo Dalmacije tudi na rudninah in osobito na premogu. Vsi nasveti so bili soglasno sprejeti. Vlada pa hoče v izvršitev tega programa uporabiti več milijonov kron. \ tej se.ii je stavil član gospodarskega sveta gospod Schohna.vr nasvet, da se izbere poseben pododsek za proučevanje, kako bi se izboljšali pašniki po kraških tleh. Nujno potrebno je. da sc ne izboljšajo le planinski pašniki, ampak tudi na stotisoče hektarov zanemarjenih dolinskih in kraških pašnikov. S tem bi se dalo na stotisoče centov več dobre krme pridelati iu tako povzdigniti živinorejo. Minister dr. Ebenhocli je temu predlogu pritrdil in se bo izvoljeni pododsek sklical k posvetovanju. Važen jc bil tudi sklep, da se zakonitim potom prepreči razkosavanje kmetij, osobito pa. da se špekulacijske parcela-cijske prodaje najostreje kaznujejo, lsto- tako se bode napravil zakon, ki zabranjuje razkosanje zemlje, kupljene pred manj kot petimi leti. S tem. da ne bo kupec pet let mogel razprodati kupljene kmetije, se bodo vsaj deloma omejile take špekulacije. Izvolil se je tudi odsek za proučevanje vprašanja, kako bi omejil beg kmečkih delavcev s kmetij v mesta in k industriji. Konečno je omeniti še nadaljnega sklepa, s katerim kmetijski svet zahteva, da se starostno zavarovanje raztegne tudi mi kmetijske delavce. Zboroval je tudi osrednji konjerejjki odsek, ki je razpravlja! o razdelitvi dežel v pasmine pokrajine. Zastopnik Kranjske, poslanec Povše je osobito svaril, siliti male kmete k reji vročekrvnih lahkih konj, ker kmetje v današnjih gospodarskih razmerah že zaradi dragih poslov in pomanjkanja istih ne morejo baviti se s to rejo, ki se le zelo slabo izplačuje. Zato naj vojna uprava ne sili na to. ampak uvažuje, da mora kmečki gospodar rediti Ic tisto pasmo, ki mu zagotavlja primeren dohodek, in to je le reja težkih noriških konj. Govornik je tudi priporočal, da naj ministrstvo konjerejskim družbam deli tudi za nakup kobil primerne podpore, ker le tako je upati, da bomo v doglednem času izboljšali našo konjerejo. Izvolil se je potem ožji odbor, ki bo vršil razpravo in pripravlja! za skupni odbor primerne predloge. Za skupino (Štajersko, Koroško, Kranjsko. Primorsko in Dalmacijo) izbran jc v ta ožji odsek g. vitez Jlaupt, predsednik konjerejske družbe Štajerske. Preden se bo novi pasmini načrt sklenil, zaslišale se bodo vse konjerejske družbe, da morejo k načrtu staviti svoje zahteve in nasvete. Temu predlogu zastopnika Kranjske je ves odbor pritrdil. Zbran jc bil tudi veterinami svet, da se jc izrazil o zakonskem načrtu proti kužnim živalskim boleznim. Dotična razprava je trajala v pozno noč, a uspeli ni mogel biti povoljen, ker so bili v načrtu izpuščeni ravno oni paragrafi, ki določujejo odškodnine. katere bo morala država plačevati onim, katerim se pobije žival. Toliko je zagotovljeno, da se bodo plačevale odškodnine prizadetim gospodarjem, ako bodo pravočasno prijavili bolezen živali. Tudi k o n .i s k i s m r k c I j je sedaj v novem zakonu sprejet med one kužne bolezni, pri katerih nastopi dolžnost države, da gospodarju plača odškodnine za okužene aii sumljive smrkave konje. S tem jc mnogoletna zahteva živinorejcev vendar konečno uslišana. Bil pa jc tudi skrajni čas, ker le tako bo mogoče to konjsko nevarno kužno bolezen, ki je pogostoma za dotič-nega posestnika bila osodepolnili posledic, pravočasno omejiti in zatreti. e. istrske r mm.. I/ Pazina se nam z ozirom na neko notico v »Piccolu« od 22. t. m. piše: Dne 19. junija popoldne je bila v frančiškanski cerkvi v Pazinu napovedana spoved za , italijansko deško in dekliško ljudsko šolo, ! 20. junija pa je bilo prvo sv. obhajilo v i župni cerkvi. Ravno ta dva dneva je imela j tudi italijanska realna gimnazija svojo spo- : ved iu obhajilo; ker je frančiškanska cer- | kev premajhna, vodstvo realne gimnazije pa ni hotelo prenesti spovedi na 20. junij, so poslali italijanske gimnazijce v župno cerkev. Veroučitelj je naprosil za pomoč dva italijanska frančiškana i/ Rovinja, ki sta prišla v petek zjutraj v Pazin in že predpoldne spovedovala v župni cerkvi, i eden v prezbiteriju. drugi v zakristiji, ker so pripravljali stranski oltar >:a prvo sveto obhajilo. Dopoludne jc bilo vse mirno; ker jc moral cerkovnik večkrat iti v zakristijo po reči, katere je rabil pri oltarju, ki ga jc pripravljal za iutraišnjo slovesnost, sc mu neki gimnazijci rekli, da mu ni treba v zakristijo hoditi. Cerkovnik pa ni prav nič nedostojnega opazil v zakristiji. Popoludne se ic spovedovanje nadaljevalo Sesti in sedmi razred se je odtegnil spovedi. Na pazinski kolodvor niso prišli samo radovedni italijanski gimnazijci, temveč tudi ravnatelj italijanske gimnazije, profesorja Tedeschi in še eden drugi, ter otroci, po-balini. socialisti, kakih 201) oseb. Ker so /:vižgaii. sikali, kričali iu pljuvali na frančiškana. ki sla se odpeljala IU. junija zvečer ob 7. uri 2-1 min. v Rovinj, je postaje-načelnik spravil vse, ki niso imeli voznega listka, s perona. Zraven jc bil c. kr. komisar iu redar. Pripoveduje se. da so iz Paziua brzojavili Italijanom v Kanfanar in Rovinj, kjer so frančiškana zopet insulti-rali. Imenovana patra sta frančiškana iz Italije, ki sta dobro vedela že prej, kaki dijaki so na italijanski gimnaziji v Pazinu. ! !'u sc namreč goji brezverstvo. Letošnjo : zimo Je opomnil katehet te gimnazije di- ' 'ake, da naj pri povzdigovanju pri sveti maši pokleknejo. Dijaki so se uprli, profesorji so jim pritrdili iu zdaj grdo in nedo- stojno stojijo celo mašo. Pred Veliko nočjo so profesorji te gimnazije govorili, čemu duhovne vaje? čemu siliti za sv. spoved? zakaj hoditi ob nedeljah in praznikih k sv. maši? Naj gre, kdor hoče; naj se spo-vc, komur drago ... 19. junija so storili še en korak dalje. Nekdo je moral vse to, kar se je zgodilo, inscenirati. Sv. spoved hočejo odpraviti. Kako more profesor (jud) spovedovanje v cerkvi ustaviti na svojo roko? Slučajno, da so istrski Italijani prava Italijana iz Italije insultirali; kaj bi bilo šele, ko bi bila dotična patra Hrvata ali Slovenca? ali ko bi dijaki s hrvaške gimnazije tako sramotili dva italijanska državama! V Rimu bi že bila interpelacija stavljena! Uettta Okrajna učiteljska konferenca v Ribnici ie bila letos v marsičem prav zanimiva ni poučna. Vršila se jc po sledečem vzporedu: 1. Slavnostni govor gosp. Ant. Maieria, c. kr. okr. nadzornika; 2. uda-nostna izjava učiteljstva, ki jo je bral g. nadučitelj Štefančič; .). cesarska pesem, kojo je zapelo vse učiteljstvo. Nato otvori gosp. nadzornik konferenco ter imenuje za podpredsednika Št. Tomšiča, nadučitelja v Ribnici, ki se je nekaj obotavljal, vendar z veseljem prevzel dano mu čast. Potem sta se izvolila dva zapisnikarja in overovatelja. Sledilo je temu nadzorniko-vo poročilo. Reči pa moramo, da nas je kar presenetilo. Gosp. nadzornik je menili prvi ki se je vendar enkrat žc postavil na edino pravo stališče, tla se imajo šole po deželi ločiti od mestnih. Prav in res je. da so iu morajo biti v ljudski šoli glavni predmeti: verouk, branje, računstvo, pisanje. Glede ostalih predmetov nam je svetoval, da se naj nikar ne spuščamo v podrobnosti in malenkosti, ampak ozirati se nam ie bolj na splošno in bistveno. Glede podrobnih učnih načrtov omeni, da jih morajo izdelati na vsaki šoli zase, ker vsak kraj ima svoje posebne lokalne razmere. Edino pravilno! Podrobni učni načrti naj se izdelajo v domačih lokalnih konferencah. Končal je svoje rek temeljito poročilo z zlatimi pravili starih Rimljanov: Non milita sed multum, repetitio est mater studiorum, non scolac sed vitae disci-mus. Opomnimo še. da nam je tudi odkrito povedal, da bode strogo nadzoroval, ven, dar pa tudi vpošteval razmere na vsaki šoli iu pa dobro voljo učiteljstva. Glede izbora učnih knjig za bodoče šolsko leto ni bilo nikakih predlogov, zato jc ta točka bila takoj končana. Poročilo knjižničnega odbora .ie bilo še dokaj ugodno. Ker knjižnica šc ni bila naročena na »Slovenskega UčitcTa . predlaga tovariš Štrukelj, da se naroči tudi Slovenski Učitelj«, kar je bilo po kratkem posvetovanju skoraj enoglasno sprejeto. Končno sc izvolijo šc člani knjižničnega in stalnega odbora. Po zaključku Konference gosp. Tomšič v iskrenih besedah zahvali gospodu nadzorniku za tako vestno iu spretno vodstvo konference ter za njegovo biserno poročilo. Omenim;) šc. da je počastil konferenco tudi c. kr. okr. glavar baron Schonberger, ki se je v svojem slavnostnem pozdravu spominjal Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Kranca Jožefa I. in pa učiteljskega delovanja, ki goji in neguje ljubezen do dinasti:e. Počastil je konferenco s svojim prihodom tudi veleč, gospod dekan Doli-nar. Gospod nadzornik je v pozdravu nanj izjavil, da mu je njegov prihod dokaz, da učiteljstvo in duhovščina složno delujeta v tem okraju. Prišel je na konferenco tudi gospod sodnik Toporiš in šc nekaj drugih ribniških veljakov, ki so se udeležili tudi skupnega obeda, pri katerem so sc odlikovali že znani govorniki: Tomšič, Štefančič, Verbič in pa tudi dr. Schifrer Zanimivo je tudi dejstvo, da je letos delil dijete gospod okrajni glavar in sicer v gostilni gospoda Arkota. No. končno to ni nič čudnega, le nerazumljivo nam ie dejstvo, zakaj so nekateri bližnji več dobili, kakor pa oddaljeni. Tako na primer je dobil iz Ortnega Id K. iz oddaljenih Strug pa tudi Id K! Iz Vel. Lašč so dobili po 15 K, iz Roba le I.? K. iz Turjaka tudi 15 K in iz Dobrepoljj pa po II K. In kdor krajevne razmere pozna, vendar ve, da so kraji Rob. Turjak, Dobrepolje mnogo boli oddaljeni od Ribnice kakor pa Velike Lašče. Društun, — Za cerkvene uslužbence. Podporno društvo cerkvenikov in organistov v Ljubljani naznanja, da bo letošnji društveni občni zbor dne 2X julija v Ljubljani v prostorih Slovenske kršč.-socialne zveze«, Frančiškanske ulice (hotel »Union«). Začetek ob ln. uri dopoldne. Na dnevnem redu je: Poročilo predsednika, tajnika, bla- gajnika. volitev novega odbora, premem-ba plačevanja članarine iu raznoterosti. Vabljeni so k temu važnemu zborovanju vsi člani kakor tudi prijatelji društva, ter preč. gg. duhovniki. Posebno je pa želeti, da se v velikem številu udeležijo stanovski tovariši, katerim je kaj do izboljšanja njih stališča ter boljše prihodnjosti. Vedno se povdarja iu priporoča snovati strokovna društva, ker že tek časa to zahteva, toda vkijub temu, da se uvidi neobhodna potreba organizacije, so nekateri tako uebrižni, da se prav malo, ali pa celo nič ue brigajo za to, kar je njihova sveta dolžnost, podpirati tako koristno iu pre-potrebuo društvo. Naj vsak stori svojo dolžnost ne glede na to, če ni tako potreben, da bi bil samo na društveno podporo navezan, pomisli naj pri tem, da so nekateri stanovski tovariši v tako žalostnem položaju, najsibodi vsled bolezni ali kake druge nezgode, da so iz srca hvaležni ako se jim s kako podporo na pomoč priskoči. In to tudi zahteva naša stanovska zavest. Poleg tega ima pa društvo v programu razne koristne, za cerkveniško iu organistovsko službo prepotrebne zadeve preurediti. Vse to se lahko izvrši, ako postane društvo močno; to se pa doseže, ako se /uvedemo in vsak brez premisleka pristopi k društvu ter položi tisti mali prispevek na društveni žrtvenik. Omeniti je še, da se bo pri letošnjem občnem zboru razpravljalo iu poročalo o nekem uspehu, katerega je dosedanji društveni odbor dosegel. kar bo gotovo vse iznenadilo. Torej odzovite se, cenjeni tovariši, temu vabilu, ter udeležite se v velikem številu tega sestanka. kateri Vam napravi najboljši vtis. Vsak udeleženec naj prinese seboj društveno knjižico, ako je že član, da sc mu popravi naslov; mesto »Podporno društvo cerkvenikov« se bo glasilo »Podporno društvo cerkvenikov in organistov« s sedežem v Ljubljani, ter da se tudi vpiše že vplačana članarina. Odbor društva se trudi že par let in žrtvuje pri tem mnogo časa, da skuša društvo postaviti na pravo stališče ter v' prid temu lepemu stanu, oziroma službi ugled pridobiti in svoje člane v potrebi po možnosti gmotno podpirati, zato naj se tudi drugi tovariši ne pomišljajo nekaj žrtvovati v ta blagi namen. Na veselo svidenje! Odbor. Železniki. Binkoštni ponedeljek je tukajšnja Marijina družba v proslavo jubileja Brezmadežne priredila igro: -Turška pastarica«. Gledalcev jc bilo toliko, da se jc igra prihodnjo nedeljo morala ponoviti. Igralke, večinoma novinke, so svoje vloge pogodile prav dobro. Vsem je ugajala zlasti okusna lurška votlina delo domačih mladeničev iz Marijine družbe (eden teh je bil v Lurdu) in sklepna procesija romaric, deloma v narodnih nošah. Tudi petje, kolikor ga je bilo, je prav ugajalo. Vsem dobrotnikom družbe, ki so kakorkoli pripomogli družbi do popolnega uspeha pri igri, bodi tem potom izrečena javna zahvala zlasti preblag. gg. Globoč-nikom. Egerjevi in dr. Hierscheju. Iz selške doline. Odkar je bralno društvo v Železnikih, po zaslugi g. učitelja Štupicc iz Dražgoš, pokazalo svobodomiselne roge, je zavladalo med nami klerikalci« veselo življenje. Prvi sad jc katol. slov. izobraževalno društvo v Železnikih. Dalje se bo dvignil k ponosnemu poletu planinski Sokol« po vsej dolini. Svobodomiselci bralnega društva tega »klerikalnega Sokola« seveda ne morejo mirno gledati; ustanovijo si svojega »Sokola«. Bilo srečno! Kmalu pridejo v našo dolino svobodomiselni študenti: svoj brlog imajo v Železnikih, kjer menda po gostilnah prodajajo svojo učenost, ki jo črpajo iz Svobodne Misli«. Kaj bodo delali sami zase, nas ne briga — to jc stvar staršev a v javnosti naj bodo previdni, to jim svetujemo, ker pred njihovo učenostjo nimamo prav nič rešpekta«. Da so pa naši svobomiselci vzlic temu bolj »klerikalni kot mi. priča to. ker se bahajo. češ: Mi bomo igrali Divjega lovca«, ki ga je spisal katoliški duhovnik«! Kaj ne, lep dokaz?! Kdor nc verjame, naj jih gre vprašat! Im*™ na razpolago okolo 50 hI. belega domačega vina. Črna je 33 K franko postaja Roč, Istra, ali 35 K franko postaja Ljubljana. Jos. Maljanai, Roč, Istra. Velika serijska prodala! Z1; "S kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigue in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke. »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC 1326 22 SuJem.l^lJ.Mam.«, MCMtuH « Trgovina v vso opravo, blizu tovarne se ^o ceni odda v najem. — Več se poizve pri lastniku Ivanu Mencinger najavorniku št. 93, Gorenjsko. 1575 2 | K 330.000 | glavni dobitek m 7 letnih žrebanj 7 pri nakupu treh gotovo izžrebanih ^ : originalnih srečk : || ki se vedno zopet lahko prodajo: fll I srečka avstr. rdečega križa, ! srbska drž. tobačna srečka, 1 Josziv „Gutes Herz" srečka. g Prihodnje žrebanje že I. julija 1908. £ Vse tri orig. srečke skupaj K 96*25 w ali v 36 mesečnih obrokih a K 3* — . Že prvi obrok zagotovi igralno pravico ||| ti o vseh originalnih srečk pod oblastv. nadzorstvom. — Zaznamek izžrebanja .Neuer Wiener Mercur" zastonj. oj^S Menjalnica OTON SPITZ, Dunaj, I, Schottenring 26, ogel Gonzagagasse. r« .^sm estavracija 3 nalogo piva v večjem mestu Istre, jc odda v najem. Podjetnici morajo razpolagati 3 večjo v^oto denarja. Ponudbe pod ,.Podjetje", poste ^ restante, Ljubljana. rnrnmmmmMmmM Lepa poletna stanovanja ima še za oddati z vso opravo, kopa« liSčem itd. 1577 3-2 Fran Jarc v Medvod jh. mmwtfWnfmwmrnmmm Išče se služba za pridno, v trgovini mešanega blaga popolnoma veščo in popolnoma zanesljivo prodaj Iko. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 1522 5-5 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Hitu itd. 1tnj6 c tj. kosm. Z0b0^ čistil, sredstvo ___ __ __ , Izdelovatelj 0. &ydl ""Ljubljana, Spltal.-Stritar, ul. T Zahtevajte zastonj Ic franko mn| vallkl. bogato lluitri»var glavni c«nlk 1 nad inoe slikami »s«b »r« »ikrlnaellb, srel.rnlb In ilatlb or, kakor tod; voh vrst aolldnlb zlatnln In arabrnln, e»d bcnv|>a urudja, leklcntga In aso|alcfa blss-p o livlrnlb tovarniških ccnah Mik«I remout. ura......® i"— fvit Izvir „Koekopl" pat. ara . „ » — » kur^K ' ' <0. badtlka K 2 90, kubhi| ara K J — i.»»rtir»id»>ia trt K 2'80 £a r>-.*> jinn* pioniios Jm:<.|»«I v.ie» Ml: cl*rott«na, »II drnar ns«a|l " !»)«» tovHi-Hi« " »'ie S?aKe!'»> Kor»r*d, 4,» « „ ., tO fll Razpis del za zgradbo vodovoda na Savi, občina Jesenice na Gorenjskem. Ponudbena obravnava se vrši dno 4 ulijn 1908, ot> 13. uri opoldan v občinskem uradu in se do tega dne sprejemajo pismene ponudbe. Položiti je 20o/o vadij stavbene svote. — Občinsko gerentstvo si pridrži odlo čltev o tlošlih ponadrobnih ponudbah. — Oradba vodovoda se začne takoj. Županstvo Jesenice na Gorenjskem, dne 23Junija 1908. 1569 (2 -2) Anton Čebulj, gerent. C. kr. prva državna gimnazija v Ljubljani, Tomanove ulice štev. 10, zraven ^Narodnega doma << v ponedeljek, dne 6. julija Na c. kr. državni gimnaziji bodo sprejemne izkušnje za I. razred Veliko zDlogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za niašna vina, ima Kmetijsko društvo j v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter iina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50- 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino, izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K. j Prevara izključena, ker je klet pod ' nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne ! cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi, MM Havre New-York Francoska prekomoraka dražba. Odpotuje se Iz Ljubljana vsak torek. Vokho liata in pojaanlla daje same Ed. Šmarda obl. konc. potovalna pitama Ljubljana«, 3«asiajakis cesta tt. 18, nasproti znuiu gostilne pri „Figovou". 1878 26—10 KM m Najboljše izvirno, dvojno vležano « 645 30-31 prozdroj (Urquei!) in črno po (Bockbier) :: iz meščanske budjeviške pivovarne se tof i :: v SodnijskiH ulicah 4 in na Rimski c zlato , ................ , 1-20 Molitvenik. Spisal dr. Gregorij Pečjak, doktor bogoslovja, gimn. katehet v. Ljubljani. Ta molitvenk je namenjen bolj odrasli, posebno Itednješolski mladini. Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo.............K l-?0 » „ zlato , ............. 1-60 Mi it L.' '-ifMTlI Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in I V.H K OUJ^U. Cerkvenega molitvenika. To jt najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo...................K 1-20 . . zlato „ .................... lvO Bogu kar je božjega Sp sal župnik Fr. S. Finžgar. To je najfinejši slo- enski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki. Pri naročilih zadostuje, di se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske: Vezava št. 1: navadne črne platnice, rdeča obreza.........KI — M N N M N 2 : umetno usnje, vatirane platnice 3: šagreno usnje, zlata obreza............ 4: fina teletnina, „ , ...... . .... 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernišimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse iinajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno 6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba.............. 1-80 2'20 3- 4-80 460 Vodite j v srečno večnost Molitvenik. Spisal A. M., duhovnik ljubljanske škofije. Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom. Umetno usnje, mehke vatirane platnice............ , K 2' — Šagrin usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice.........,2 60 ► ► ► ► ► ^ Katoliška Bukaaraa v Ljubljani. ^ i j Delniška družba ^ORUŽEMIH PIlfOVAREN" Žalec iR Laške priporo-ca svoje izborsio pivo. — Speciaiiteta: »Safivatoe«1 (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). dum 5prej€me r«stauret«r MJ