----- 358 ----- Politične stvari. Deželni zbor kranjski. VI. seja bila je zanimiva, rešiti ji je bil obširen dnevni red, katerega pa ni rešila mnogo nad polovico, za to ker je deželni zbor obravnaval proračun t;ormalno-šolskega naklada, in pa zavolj 2 interpelacij, katere je v kočevskih šolskih zadevah do vlade stavila narodna stranka, prvo zavolj odstavljenja okrajnega šolskega nadzornika Komljanca, drugo zavolj postopanja kočevskega okrajnega glavarja Thomana glede vpeljave nemške službe Božje v Dragi. Tu sledite do besede obe interpelaciji in pa odgovor gospoda deželnega predsednika barona Winkler-ja na prvo interpelacijo. Interpelacija glede odstavljenja g. Ivana Komljanca od c. kr. okrajnega šolskega nadzorstva se glasi: Visoko predsedstvo c. kr. deželne vlade! Časniki so razglasili, da je bil meseca julija t. 1. c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ivan Komljanec v Ko-čevji neposredno po njega prevzvišenosti gosp. naučnem ministru od nadzorništva odstavljen, in da se je to tako zgodilo, da c. kr. deželni šolski svet ni bil prej vprašan, da se proti g. nadzorniku ni vršila prej nikaka disciplinarna preiskava, in da on prej niti na kak odgovor ni bil klican. Po deželni postavi z dne 25. februvarija 1870 o šolskem nadzorstvu ne imenuje c. kr. okrajne šolske nadzornike naučni minister, ampak le na podlogi trojega (terna) predloga c. kr. deželnega šolskega sveta, in to na šest let. Zatoraj je ta ministrov korak popolnoma nenavaden in z ozirom na deželno postavo čisto nepričakovau, ter se sodi, da so ga provzročili kočevski agitatorji nemškega „šulferajna", katerim nepristransko delovanje nad-zornikovo ni bilo po godu, z denuncijacij naravnost ministru poslanimi. Zakaj znano je, da imajo agitatorji nemškega „šulferajna" navado, kovati vsakovrstne pritožbe, na katere nalove potem od nevednih ljudij, tudi slovenskih, podpise, ter potem nadlegovati ž njimi šolske oblasti in še samega ministra. Razumljivo je, da je pri teh okolnostih napravil ta slučaj na slovensko prebivalstvo najslabejši vtis. čudno se zdi ljudem, da postopa minister za peščico Kočevarjev s toliko eoeržijo s prezirom c. kr. deželne šolske oblasti, brez kake natančneje preiskave in brez ozira na deželno šolsko postavo, v tem, ko tam, kjer gre za ustavne pravice Sloveucev, n. pr. na Koroškem Štajarskem, Primorskem in v Istriji, vlada ne kaže niti eneržije, niti prave volje. Tudi podpisani mislimo, da ministerstvo c. kr. okrajnega nadzornika, predno preteče njegova šestletna doba, brez nasveta c. kr. deželnega šolskega sveta ne more odstaviti, ker bi bile drugače dotične določbe deželne postave brez pomena. Vrh tega nam potrjujejo avtonomni zastopniki c. kr. deželnega in c. kr. okrajnega šolskega svtta, da proti g. Komljancu ni bilo nikoli nikake opravičene pritožbe v obravnavi. Zatoraj je vsa podoba, da je bil minister v kočevskih šolskih razmerah najbrž od neke nepoklicane strani silno slabo podučen, ter se spoštljivo podpisani usojamo vprašati predsedstvo c. kr. deželne vlade: Iz katerih vzrokov in po katerih vplivih je bil imenovani g. c. kr. okrajni šolski nadzornik brez disciplinarne preiskave in brez vednosti c. kr. deželnega šolskega sveta odstavljen? V Ljubljani, 31. oktobra 1890. Svetec, Kavčič, Lavreučič, Pakiž, Ogorelec, Klun, dr. Tavčar, dr. Vošnjak, Povše, Hribar, dr. Papež, dr. Blei- vveis, Detela, Murnik, Dragoš. Stegnar, Klein. (Dalje prihodnjič.) —- 365 ----- Politične stvari. Deželni zbor kranjski. C. kr. deželni predsednik baron Winkler: Prosim besede! Meni vzroki, zaradi katerih je bil t)krajni šolski nadzornik gospod Komljanec v Kočevji od službe odstavljen, niso po vsem znani, namreč vzroki, kateri so dali povod k temu gosp. ministru za bo-gočastje in uk. A če se oziram na priliko, pri kateri je bil šolski nadzornik gospod profesor Komljanec odstav Ijen, se mi vendar dozdeva, zakaj je gospod minister tako postopal zoper tega šolskega nadzornika. Odstavljen je bil namreč, kedar je došei odlok na neko pritožbo zastran učnega jezika na ljudski šoli v Dragi, in ko sem dobil ta odlog od gospoda ministra, razvidel sem, da s postopanjem okrajnega šolskega nadzornika gospod minister ni bii zadovoljen (smeh na levi iu klici: čujte! Oho!; poslanec ar. Tavčar: „zakaj pa ne?u), sloje namreč za učni jezik na ljudski šoli v Dragi. Ta ljudska šola ima svojo posebio zgodovino (poslanec dr. Tavčar: »žalostno!"). Ustanovljena je bila 1. 1855, in ta čas se je uvedel nemški jezik kot učni jezik To je trajalo do leta 1866.; v tistem letu se je stvar nekoliko spremenila v tem smislu, da se je vpeljal kot učni jezik utrakvistični, nemški iu slovenski jezik, in sicer prvo leto, to je v prvem oddelku samo slovenski, v drugem letu pa nemški jezik za nemščino kot obligaten predmet, računstvo in spisje se je poučevalo v obeh jezikih; v 3. letu poučevala se je mladina v veronauku v sloveuskem jeziku, v drugih predmetih pa v obeh jezikih, in v 4. letu so se realni predmeti in veronauk razlagali v slovenskem, vse drugo pa v nemškem jeziku. Tu je trajalo do 1. 1879., ko je namreč bil okrajni šolski nadzornik gosp. profesor Liuhardt. On od svoje strani je vplival na to, da se je stvar predrugačila, in po njegovem nasvetu je šolski svet v Dragi sklenil, naj se uvede nemški jezik 8 tem, da ostane slovenski jezik učni jezik za slovenščino kot obligaten predmet. Leta 1883. pa je bila podana od občinskega zastopa prošnja deželnemu šolskemu svetu, naj se zopet vpelje utrakvistični pouk, kakoršen je bil do leta 1879. Ta prošnja je bila uslišana dne 10. februvarija 1883. V istem letu, poleti namreč, je bil poslan tedanji deželni šolski nadzornik, sedaj pokojni Pirker v Drago, da naj pregleda, kauo se vrše stvari zaradi učnega jezika. Našel je, da je ostalo vse tako, kakor je bilo urejeno 1. 1879., namreč, da je bil prej in potlej učni jezik nemški. Deželni šolski nadzornik je poročal to deželnemu šolkemu svetu in 28. avgusta 1. 1883. je deželni šolski svet zaukazal, da se mora izpolniti prejšnji ukaz z meseca februvarija, namreč da se mora uvesti utrakvistični pouk, pa v dveh oddelkih, in je pristavil, da, ko se bodo sprejemali otroci v šolo, naj se natanko poizveduje, kateri so nemške in kateri so slovenske narodnosti, da se potem odločijo za dotični oddelek. Tak ukaz je bil izdan 1. 1883., pa to se ni izvršilo do 1. 1886., istega leta namreč, ko je bil imenovan okrajnim šolskim nadzornikom gospod profesor Komljanec, zaradi katerega se je danes stavila interpelacija. On je spremenil stvar tako, da se je uvedel slovenski jezik vsaj večjidel kot učni jezik, nemščina se je poučevala kot obligaten predmet. Zaradi tega početja se je čitalo po časnikih dovolj pri-tožeb, tako da se je pričela preiskava in našlo se je, da ukaz deželnega šolskega sveta z leta 1883. res ni bil izvršen. Tedaj je deželni šolski svet leta 1889. izdal vnovič ukaz, da se mora izvršiti to, kar je bil ukazal 1. 1883., namreč da se mora uvesti utrakvistični pouk po omenjenih oddelkih. Ali tudi to ni obveljalo, in zaradi tega je 45 so-seščauov iz Drage predložilo pritožbo naravnost nauč-nemu ministru. Naj smem nekaj stavkov te pritožbe prečitati z dovolitvijo gospoda deželuega glavarja. (Deželni glavar: „Prosim".) Na to pritožbo, katero je gospod naučni minister poslal deželnemu šolskemu svetu, bil je poslan v Drago gospod deželni šolski nadzornik Smolej, ki je našel, da se zares v nemškem jeziku ni poučevalo, kakor je bilo ukazauo, in je dalje našel, da so se res po okrajnem šolskem nadzorniku gospodu Komljancu izpraševali otroci sami, ali hočejo biti sprejeti v jeden ali drugi oddelek; gospod minister je po tem ta&em sprevidel, da je šolski nadzornik gospod Komljanec segal predaleč ; z razpisom z dne 15. julija 1. 1890. je spoznal pritožbo opravičeno in naročil, naj se natančno izpelje ukaz deželuega šolskega sveta iz leta 1883. s to spremembo, da naj se ne otroci, ampak stariši sami vprašajo, kam, v kateri oddelek, ali v nemški ali v slovenski naj se všolajo otroci. Dostaviti moram, da, ker je gosp. minister izgubil svoje zaupanje do šolskega nadzornika, se mu, če ima pravico, imenovati okrajnega šolskega nadzornika, tudi pravica ne more kratiti, odstaviti ga, kedar nvmreč do njega nima več zaupanja. V zadnjih 10 letih' je žali-hog bilo v Kočevji nič manj kot 6 okrajnih šolskih nadzornikov, namreč gospodje: Linhardt, Spintre, Hrovat, Gariboldi, Ambrož in zadnjič gospod profesor Komljanec. Gospod minister je spoznal, da zlasti zadnji ni postopal nepristransko, ampak je preveč uplival Da to, da se nemški učni jezik nadomesti s slovenskim. To so, kar se meni zdi, vzroki, ki so gospoda ministra pripeljali do tega, da je odstavil gospoda Kom-ljanca. Zdi se mi pa tudi, da skoraj ni mogoče najti tako nepristranskega šolskega nadzornika, bodisi Slovenca, bodisi Nemca, da bi zamogel objektivno postopati pri nadzorovanji takih šol, v katerih se poučuje v jeziku, ki ni jezik njegove narodnosti. Slovenski šolski nadzornik nima toraj pravega zaupanja pri Nemcih, nemški pa ne pri Slovencih, in zato namerava gospod minister — kakor lahko razodenem — tudi ločiti nadzorstvo, namreč izročiti slovenskemu nadzorniku slovenske, nemškemu pa nemške šole na Kočevskem. Jaz mislim, da sem dovolj jasno govoril, sieer pa gospod minister stvar morebiti še bolj razjasni, in če mi naznani še druge nagibe, iz katerih se je odstavil gospod Komljanec, hočem s tem ob svojem času seznaniti visoki zbor. Dr. Tavčar vpraša, Če je to defluitiven odgovor na interpelacijo ? C. kr. deželni predsednik baron Winkler: Omenil sem že, da jaz za svojo osebo mislim, da so to pravi nagibi, zaradi katerih se je odstavil okrajni šolski nadzornik od službe. O tej stvari bodem poročal gospodu ministru in gospod minister bode morebiti mogel navesti še druge nagibe. Sicer je razprava o odgovoru na interpelacijo dopuščena po opravilnem redu. Nato stavi dr. Tavčar predlog, da se v prihodnji seji prične razprava o tem odgovoru. Ta predlog pri glasovanji obvelja, in je dotičen razgovor na dnevnem redu jutršnje seje. Interpelacija zastran nemške pridige v Dragi se glasi: Visoko predsedstvo c. kr. deželne vlade! V dragarski fari — po nemško Suchen — kočevskega okraja, prikazale so se zadnji čas od nekih ljudi, kakor se pripoveduje, nahujskaaih in podkupljenih od nemškega „Schulverein-a", agitacije za nemške pridige. Po zadnjem ljudskem popisu šteje ta fara 1495 prebivalcev in sicer 1243 Slovencev in 252 Nemcev, oziroma Koč varjev. Ti poslednji govore med seboj neko narečje, katero sami imenuje o „K6čebariš", ter se baje precej loči od govorice druzih Kočevarjev, od pismene nemščine pa tako, da oni ne razumejo človeka, ki bi z njimi govoril pismeno nemščino in on njih ne. Le nekateri možki, ki hodijo po svetu kupčevat, znajo tudi pismeno nemščino. Nasproti pa znajo in prav dobro govore vsi ti Ko-čevarji slovenski jezik. Zatorej so bile v cerkvi , odkar ljudje pomnijo, vedno slovenske pridigo in do najnovejšega časa, ko j& začel rovati nemški „Schulverein", ni bilo zastran tega nobene pritožbe. Vsled omenjenih agitacij zdelo se je c. kr. deželni vladi in knezoškofijskemu kouzistoriju potrebno poslati mešano komisijo v Drago, ter na samem mestu poiz-vedeti dejanske jezikovne razmere in potrebe. Ali kaj se zgodi? Gospod okrajni glavar kočevski pl. dr. Tho-maun, ki je bil od vladne strani odmenjen za to komisijo, ni čakal prihoda knezoškofijskega odposlanca, ampak je prišel 9. septembra t. 1. sam v Drago in ondi, kakor se pripoveduje, začel nabirati podpise za nemške pridige; hodil je v ta namen od vasi do vasi, on se ni ustavil pri gosp. župniku, kot cerkvenem predstojniku; tudi ne pri županu in podžupanu, kot občinskem zastopniku, ampak po kočah znanih agitatorjev nemškega „Schulverein-a", po katerih je dal zganjati ljudi skupaj, ter jih na vse načine pregovarjal, da naj prošnjo za nemške pridige podpišejo: kjer ni bilo gospodarjev doma, silile so se ženske ali sinovi za podpis in naposled je neki gospod okrajni glavar naročal vsem, da kadar pride knezo-škofij-ki komisar, naj ostanejo pri tem, kar so pred njim govorili. Ako je tedaj vse to res, kar se pripoveduje, potem bi bil c. kr. okrajni glavar zapustil stališče nepristranskega c. kr. uraduika in postal sam najhujši agitator nemškega „Schulverein-a". Tako ravnanje bi bilo ne le samo nedostojno, temveč tudi nevarno, ker po eni strani vznemirjuje ijudstvo in budi v njem nezaupanje do gosposke, ter je, kakor se pripoveduje, res prišlo med razdraženim ljudstvom zavoljo podpisov do velikih prepirov in celo do resnih izgredov, po drugi strani pa se lahko zavodijo višje gosposke, da jednostransko podučene, store napačne, morebiti celo krivične korake. Podpisani smo trdno prepričani, da gosp. c. kr. okrajni glavar od c. kr. deželne vlade ni imel naloga loviti podpise za nemške pridige, temveč, da se je on samovoljno podal v službo nemškega „Schulverein-aa. Podpisani si torej usojamo vprašati vis. c. kr. deželno vlado: a) Ali je gosp. deželnemu predsedniku znano, da je bil okrajni glavar kočevski dne 9. septembra 1890 brez knezo-škofiJ8kega komisarja v Dragi in da je tam nabiral podpise za nemške pridige? b) Ali je to omenjeni glavar storil po naročilu deželne vlade ? ------ 366 ------ c) Kaj namerava deželno predsedstvo ukreniti, da se omenjeni okrajni glavar ne bo več vtkal v dragarske cerkvene zadeve in ne motil miru, ki je v tem oziru dozdaj vladal v tej fari? V Ljubljani, 31. oktobra 1890. Svetec, dr. Tavčar, Kavčič, dr. Vošnjak, Povše, Hribar, tir. Ble»wei8, Mumik, Stegnar, Klein, Lavrenčič, Pakiž, Ogorelec, Dragoš. 367