o 1 i 1 —I PRIMORSKEGA DNEVNIKA Trst, 28. dec. 1950 St. 50 - Leto II. :=) VSEBINA: 1- Pregled petega zasedanja gene- ralne skupščine OZN 2- Bibliografija F. Bevka 3. Varšavski paradoksi 4. Kazalo Tedenske priloge Primor- skega dnevnika _ 393 — HINA3NO IHSHOMHd Pregled petega zasedama generalne sne ozn Sprejeti predlogi Sprejet je bil 3 37 glasovi proti 7 in 12 vzdržanimi predlog Komiteja za socialna, humanitarna in kulturna vprašanj', ki pravi, da naj Komisija za človečanske pravice izdlela do VI. 'rednega zasedanja besedilo konvencije o človečanskih pravicah. Po predlogu jugoslovanske delegacije se morajo vnesti v to konvencijo tudi odredbe o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Skupščina je priporočila komisiji, da najde ipota in načine, ki bi omogočili vsem narodiom pravico d0 samoodločbe in da bi ta pravica bila priznana tudi za nesamo-u.pravne teritorije. Ta konvencija stremi za tem, da dobi deklaracija o človečanskih pravicah pravni značaj in da postane zakon obvezen za vse države. Sovjetski blok je glasoval proti. Skupščina je odlredila s 47, proti 9 vzdržanim glasovom 10. december kot dan človečanskih pravic. Tega dne je bila namreč v Parizu podpisana deklaracija o človečanskih pravicah. Generalna dfcupščlna je na predlog posebnega političnega komiteja s 52 glasovi proti 5 in 12 vzdržanimi obsodila bolgarsko, madžarsko in romunsko vlado, ker kršijo v svojih deželah osnovne človečanske pravice in svobode. Ta predlog je sprožil avstralski delegat. Sprejeta je bila resolucija petih di-žav, da se vprašanje sprejema 14 držav v članstvo OZN vrne Varnostnemu svetu. Za to resolucijo je glasovalo 44 delegacij, 8 jih je bilo proti, a 2 sta se glasovanja vzdržali. Plenum je sprejel predlog 14 držav, da se bivša italijanska kolonija Eritreja priključi Etiopiji. Slklep j« bil sprejet s 46 proti 10 In 4 vzdržanimi glasovi. Po tej resoluciji bo Imela Etiopija določeno avtonomijo v notranji politiki, obrambne, finančne in zunanje zadeve bodo pa spadale v pristojnost federalne vlade. Novoosnovana eritrejska skupščina bo izglasovala ustavo v 1952 letu. Do tega dne bo s pomočjo komisarjev ZN upravljala Etiopijo Velika Britanija. Delegacija FLRJ je glasovala za federacijo Eritreje in Etiopije. Generalna skupščina je sprejela z veliko večino na priporočilo Skrbstvenega sveta več resolucij o nesamoupravnih teritorijih. Obenem je »prejela več predlogov pravnega značaja. Eden izmed njih priporoča ustanovitev mednadnega kazenskega sodišča. Plenum je odobril letno poročilo Ekonomsko-socialnega sveta. Sovjetski delegat je skušal dokazati, da sklepi niso veljavni, in to zato, ker je pri njih sodeloval kuomintanški delegat, ni pa sodelovala delegacija ZSSR, Poljske, CSR in LR Kitajske. Sprejeli so na predlog ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade s 48 proti 5 in 3 vzdržanimi glasovi resolucijo o osnovanju razširjene razorožitvene komisije. Ta komisija bi morala proučiti spojitev Komisije za atomsko energijo in Komisije za klasično oborožitev. Plemium je odločil z veliko večino, da se odlikujejo borci ZN v Koreji. Samo sovjetski blok jc glasoval proti temu sklepu, če* da se ne morejlo odlikovati oni, ki so »postali agresorji*. Na priporočilo Komiteja za administrativna vprašanja je bil soglasno sprejet statut osebja ZN. Bil je tudi odobren proračun ZN za 1951 leto v znesku 47 milijonov dolarjev. Z 41 proti 6 in dvema vzdržanima glasovoma je bilo odo- breno revidiranje članarine za leto 1951. Od skuipnega Proračuna mora plačati ZDA 38,92 odstotkov, Velika Britanija 11,37 SZ 6.98 odstotkov. Sovjetski delegat se je upiral povečanju deleža in utemeljeval svoje pritožbe z veliko škodo, ki jo je SZ pretrpela v vojni. Kominformski delegati so se strinjali z mnenjem sovjetskega delegata in glasovali proti odležhairf S 43 proti 5 in 6 vzdržanimi glasovi sio sprejeli kompromisni predlog Indije in Iraka na eni strani, Avstralije, ZDA in Velike Britanije na drugi, da se preišče usoda 1.500.000 vojnih ujetnikov v SZ. Skupščina je pooblastila generaliK-ga tajnika, da s sodelovanjem Mednarodnega Rdečega križa osnuje posebno preiskovalno komisijo. Ce do 30. aprila 1951 leta komisija ne dobi poročila o usodi teh ujetnikov, bo tedaj pričela z delom. Predstavnik; SZ so s svojim glasovalnim strojem na-stopJlj proti tej odločbi, trdeč, da to vprašanje ne spada v delokrog ZN, temveč da morajo o njem odločati velesile same. Generalna skupščina je odločila, da se ukine do oktobra 1951 Mednarodna begunska organizacija. Njene dolžnosti bo postopoma prevzel visok} komisar ZN za begunce. Za komisarja je sedaj za dobo treh let izvoljen holandski delegat van Gothart. Na predlog predsednika Generalne skupščine Entezama so odločili s 53 proti 6 vzdržanim glasovom, da bodo v posvetovalnem komiteju za obnovo Koreje, ZDA, Kanada, Indija, Velika Britanija in Urugvaj. Z ogromno večino, 52 za, 5 glasovi sovjetskega bloka proti in 1 vzdržanim (kuomlntanški delegat) so sprejeli poziv 13 držav, ki govori Q ustavitvi ogijja na Koreji. Predlog 13 držav predvideva ustanovitev tričlanske komisije, ki bi za to našla osnovo. Za predsednika te komisije je plenum takoj izbral predsednika Generalne skupščine OZN Entezama. On je izbral za člane indijskega delegata Benegala Raua in kanadskega ministra za zunaidje zadeve Pearsona. Skupščina je odločila s 44 glasov; proti 12 vzdržanimi, da se ustanovi poseben 15-članski komite, k[ bo proučeval možnosti za sklicanje svetovn,e konference, na kateri bi se sestavila konvencija o svobodi informacij. V ta komite so izvolili tudi Jugoslavijo. Bkonomako-socialni svet je priporočil Generalni skupščni, da opozori svoje člane, da ne bi motili radijskih postaj. Plenum je s 46 proti 5 glasovom, sprejel resolucijo, ki prepoveduje vsako motenje radijskih prenosov. Resolucija zahteva od vlad — članic ZN, da dovolijo svojim državljanom poslušati vse radijske postaje, ne glede od kod one izvirajo. Sovjetski blok je priznal, da moti poslušanje tujih radijski postaj, zato je glasoval proti temu predlogu in to motiviral s tem, da na ta način preprečuje širjenje lažnih informacij. Plenum Generalne sgkupščine je razveljavil sklep iz 1946. leta, ki pravi, da ne smejo imet; države — članice ZN diplomatskih predstavnikov v Francov; Španiji. Poleg tega je dovolil Španiji, da se včlani v specializirane ustanove ZN. Ta predlog so podale države latinske Amerike. Skrbstveni svet je sprejel odlok proti ukinitvi telesnih kazn; na ozemljih pod skrbstvom. Svet je sprejel ta slklep na predlog Kube in Filipinov. Odolbren je bil sklep Socialnega komiteja, ki predlaga, da se nadaljuje z delom Mednarodnega otroškega fonda. Ta pred« log je dala avstralska delegacija, podprle so ga vse male države. — 394 — Po te} resoluciji bo Mednarodni otroški fond nadaljeval ■vaje delo v današnji obliki, a istočasno b; se proučila možnost, d« s« fond spremeni v stalno organizacijo za pomoč otrokom. Jugoslovanska delegacija je navedla konkretne predloge, da se podaljša delo Mednarodnega otroškega fonda in tudi o tem vprašanju prispevala k utrjevanju mednarodnega sodelovanja. Fond bi posvetil posebno skrb otrokom v manj razvitih deželah. Z 31 proti 16 in 11 vzdržanimi glasovi je plenum odločil, da bo prihodnje zasedanje generalne skupščine (VI. redno) V Evropi. Predsednik V. zasedanja in glavni tajnik ZN se bosta sporazumela o mestu zasedanja. Meni se, da bp to Pariz ali 2eneva. Na predlog predstavnika malih in srednjih držav je socialni komite generalne skupščine sprejel resolucijo s 35 proti 15 vzdržanim glasovom. Cilj te je čimprejšnja uzakonitev konvencije zsi svobodo informacij. Za Izdelavo načrta konvencije je izvoljen specialni komite 15 članov, med katerimi je delegat Jugoslavije. Ta komitp bo pričel najpozneje do 1. marca svoje delo. O svojem delu bo obvestil ekonotnskosocialni svet ZN in priporočil, da se skliče mednarodna konferenca za sprejem te konvencije. V pogledu reševanja palestinskega problema so sklenili tako, da rešujejo vlade zainteresiranih držav svoje spore z direktnimi sporazumi ali s posredovanjem komisije ZN za Palestino. Predvideno je, da komisija OZN za Palestino ustanovi urad, ki bo palestinskim beguncem izplačeval odškodnino. Nadaljeval se bo posvet v pogledu zaščite imetja in koristi palestinskih beguncev. Do repatriir&nih beguncev ne smejo oblasti uporabljati diskriminacije. Plenum je sprejel s 46 proti 6 vzdržanim glasovom odločbo, da se uprava nad Somalijo prepusti Italiji. Po desetih letih bo postala Somalija neodvisna. Ta odločba je sprejeta na priporočilo Skrbstvenega sveta. Sovjetski blok in Etiopija sta se vzdržala glasovanja. Skupščina je sprejela predlog Sirije in Iraka, s katerim ugotavljajo soglasnost petih velikih sil in jih pozivajo, da pričnejo razgovore o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih in da poročajo skupščini o njih. Plenum ni sprejel sovjetski dodatek, da bi v teh razgovorih sodelovala tudi LR Kitajska. Z 53 glasovi proti 6 vzdržanim glasovom so sprejeli sovjetski predlog, da prevzame Varnostni svet potrebne korake za ustanovitev oboroženih sil pod njegovo kontrolo. Čilski predlog, s katerim se obsoja vojna propaganda in zahteva svobodna izmenjava idej in informacij, je bil tudi sprejet z veliko večino. S 50 proti 5 vzdržanim glasovom sovjetske skupine je plenum sprejel predlog za ustanovitev specialnega organa za obnovo Koreje. Ta bo dobival direktive od komisije ZN za združitev in obnovo Koreje. Komisija mu bo določila kraj delovanja, označila njegov delokrog ter ga napotila do onih oblasti, s katerimi bo sodeloval. Naloga njegovega vodstva bi bila zbiranje podatkov o potrebah Korejcev, zbiranje materiala in kontrola v razdeljevanju. Predsednik Generalne skupščine je predlagal, da sodelujejo v posvetovalni komisiji za obnovo Koreje Kanada, Indija, ZDA in Velika Britanija. Predlog je bil sprejet s 53 glasovi proti 6 vzdržanim. Ker vprašanje Koreje še ni rešeno, se bo Generalna skupščina ponovno sestala čim bo politični komite predlskutiral vprašanje intervencije LR Kitajske na Koreji, pritožbo Sovjetske zveze zaradi (agresije ZDA proti Kitajski* in problem Formoze. Odbiti predlogi Takoj na prvi seji plenuma Generalne skupščine so odbili s 33 proti 16 in 10 vzdržanimi glasovi predlog indijske delegacije, da se LR Kitajska sprejme v članstvo ZN in da se njena delegacija takoj pokliče na peto zasedanje. Za indijski predlog so glasovale vse države, ki so priznaj LR Kitajsko. Velika Britanija je glasovala za, ZDA proti, a Francija se je glasovanja vzdržala. Z 38 proti 10 in * vzdržanimi glasovi Je bil odbit podoben sovjetski predlog, s katerim je Višinski v resnici onemogočit rešitev kitajskega vprašanja že na prvi seji Plenuma, ko je za svoj predlog zahteval prednost razpravljanja. Na priporočilo skrbstvenega komiteja je bil odbit predlog Etiopije, da ZN Odvzame Italiji skrbstvo nad Somnlljo. Tudi predlog skrbstvenega komiteja, da se nad upravo Južnoafriške unije v Jugozahodni Afriki takoj postavi stalna kontrolna komisija, je bil odbit. Z 32 proti 5 in 16 vzdržanimi glasovi je bil odbit sovjetski predlog, da izdela komisija za atomsko energijo dve konvenciji., s katerima se prepoveduje atomsko orožje in vzpostavlja mednarodna kontrola nad proizvodnjo atomske energije. Skupščina ni sprejela belgijske resolucije za internacionalizacijo Jeruzalema, ker resolucija rti dobile potrebne dvotretjinske večir.e. Sovjetska delegacija je predlagala, da za člane ZN sprejmejo 13 držav kandidatk, toda brez Južne Koreje. Skupščina je odbila ta predlog predstavnika Sovjetske zveze. Tako Je odbila tudi predlog Salvadorja, da se v ZN sprejmejo Irska, Portugalska, Italija, Avstrija. Finska, Hašemitski Jordan, Ceylon, Nepal in Južna Koreja in da se ne sprejmejo kandidati, na katerih sprejem veže SZ sprejem ostalih, t, j.: Albanija, Bolgarska, Romunija, Madžarska in Mongolija. Po ostri kritiki je bilo odbito pojmovanje miru sovjetske vlade, ki ga je kombiniral Višinski s Trygve Lievim dvajsetletnim programom miru. Ta predlog je bil odbit že v posameznostih in tako niti ni prišlo do glasovanja v celoti. Z veliko večino je skupščina odbila predlog sovjetske delegacije, da se podeli samostojnost Eritreji in da se najpozneje v roku treh mesecev odpokličejo tuje čete z eritrejskega ozemlja. Tudj predlog Iraka, da Eritreji imenujejo komisarja ZN. ni bil sprejet. Ta komisar naj bi januarja 1952 leta sklical eritrejsko državno zbornico, ki naj odloči o bodočnosti Eritreje. Ko-ialni komite Je odbil ameriški predlog, da se odloži sprejem konvencije o svobodi informacij. Za odložitev so glasovale vse velike sile razen Francije. Odbit 1e bil sovjetski predlog, da Generalna skupščina apelira na grško vlado, da prekliče smrtne obsodbe 19 grških demokratov,, da se ukine Balkanska komisija in da se razpustijo koncentracijska taborišča v Grčiji. Grški delegat je označil ta predlog sovjetskega delegata za čisto navadno obrekovanje, ki naj hrani ir.formbirojevsko propagando. Ni bil sprejet sovjetski predlog, ki nosi zveneče ime »akcije za mir in varnost*. Ta predlog je predvideval prepoved uporabe atomske bombe, pakt petih velikih sil, vključno LR Kitajsko, zmanjšanje oborožitve na eno tretjino in obsodbo propagande za novo vojno. Delegati ZN so ta predlog ostro kritizirali in ga označili za licemerstvo. Isto usodo je doživel predlog Višinskega, da se odgodi razprava o imenovanju generalnega sekretarja ZN in da pride ta predlog ponovno pred člane Varnostnega sveta. Iranski predlog za ustanovitev kcmisije. ki naj prouči vprašanje imenovanja generalnega sekretarja ZN, je skupščina takoj zavrgla. Tudi ni sprejela sovjetskih amandmanov v obliki resolucije na predlog o ukrepih kolektivne varnosti. S to resolucijo je n. pr. Višinski zahteval, da se generalna skupščina skliče k izrednemu zasedanju v teku 14 dni, a ne 24 ur, da se ohrani pravica veta, itd. 2e v pravnem komiteju je bil odbit beloruski predlog, da se [loročilo o formulaciji nuermberških principov vrne komisiji za mednarodno pravo za ponovno proučitev, o kateri naj poroča na VI. zasedanju. Odloženi predlogi Jugoslovanska delegacija je predlagala, a generalna skupščina tudi dala na dnevni red in razpravljala o tem, da se v ZN ustanovi stalna komisija za dobre usluge. Prizadevanje jugoslovanskega predloga J« v tem, da m ustanovi % ZN organ, Id naj posreduje v sporih med državami in se trudi, da bi se rešil na miren način. Ker ta predlog zasluži, da ga proučijo, ga plenum ni zavrgel, temveč ga je dal začasnemu odboru (mala skupščina) v proučitev. Komisija za mednarodno pravo je formulirala na temelju statuta mednarodnega vojnega sodišča v Nuernbergu sedem principov, nanašajočih se na zločine proti človeštvu. V pravnem komiteju generalne skupščine so razpravljali o tej zadevi toda končnega sklepa niso sprejeli. Na dnevnem redu generalne skupščine je bila tudi kuo-mintar.'gova pritožba proti Sovjetski zvezi. Cangkajškov delegat je obtožil SZ zaradi kršitve sovjetsko-kitajskega sporazuma in zaradi ogrožanja neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti Kitajske. Plenum je s 35 glasovi proti 17 in 5 vzdržanimi izročil ta predlog mali skupščini v nadaljnji postopek Vprašanje pomoči beguncem je odloženo na VI. redno zasedanje. Vsem državam so poslali apel za pomoč Mednarodni organizaciji za begunce. Sovjetskim predlog o definiciji agresije, ki je bil sprejet na varšavskem kongrescu «miru», so prepustili mednarodni pravni komisiji, da se ona bavi s to komplicirano definicijo, Pravni komite je odgodiii vprašanje objavljanja diplomatskih dokumentov. Poročilo o tem bo podano na VI. rednem zasedanju. Sovjetski delegat zahteva, da take argumente objavlja vsaka država zase in ne Združeni narodi. Iz taktičnih razlogov so odložili vprašanje vdora kitajskih čet v Tibet, in sicer zato, da ne bi spravili v nejevoljo kitajske delegacije, kj je prispela v Lake Success ravno v trenutku, ko je bilo treba o tej zadevi razpravljati. Generalna skupščina je torej na svojem V. zasedanju raz-pravijalži mnoge važne mednarodna vprašanja in sprejela koristne sklepe. Medtem js pa takoj na prvi seji plenum napravil veliko napako, ko je odbil indijski predlog. Izgubljena je bila ugodna priložnost, da bi LR Kitajsko vključili v mednarodno sodelovanje in da se okrepi njena odgovornost za mir in varnost v svetu. To je bilo vsekakor potrebno napraviti, kakor pa dovoliti državam članicam ZN, da vzpostavijo diplomatske odnose s Francovo Španijo, ali pa dopustiti, da Španijo sprejmejo v specializirane agencije ZN. ; M. B. (Iz «Vjesnika») Bibliografija F m Bevka COb pisateljevi 60-letnicO Pastirčki pri kresu in pleisu. Mladinska knjižnica, 1. zvezek. Ljubljana 1920. Izdala in založila Slomškova zveza v Ljubljani. Tiskala tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Ovitek in vinjete je narisal K. Kralj. Strani 64. Pesmi. Gorica 1921 Tiskala tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Opremil Fran Kralj. Str. 62. Faraon. Trst 1922. Izdala in založila Naša založba. Tiskarna Miroslava Jasperja na Dunaju. Opremil Tone Kralj. Str. 128. Rablju. Gorica 1923. Izdala in založila Narodna knjigarna. Knjigo je opremil Lojze Špacapan. Tiskala Nar. knjigarna, Gorica. Str. 109. Tatič. Trst 1923. Izdala in založila Naša založba. Knjigo je opremil Tone Kralj. Tisk tiskarne Hinko Sax v Idriji. Str. 87. Smrt pred hišo. Roman. Gorica. 1925. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Naslovno stran in vinjete je risal Franjo Kopač. Natisnila odlikovana Narodna tiskarna v Gorici. Str. 135. Bedak Pavlek. Otroške igre. Trst 1925. Izdala ir.< založila Naša založba. Glasbene točke je zložil Vinko Vodopivec. Tisk Zadružne tiskarne v Gorici. Str. 101. Kajn. Drama v 3 dejanjih. Nova založba Ljubljana 1925. Str. 69. Brat Frančišek. Gorica 1926. Izdala ir.1 založila književna zadruga Goriška Matica. Tiskala odlikovana Narodna tiskarna v Gorici. Str. 94. Jakec in njegova ljubezen. Trst 1927. Tiskala, založila in izdala tisk. Edinost, Trst. Str. 135. Hiša v strugi. 1927. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani. Portretno študijo pisatelja je narisal Mirko Šubic. Natisnila Delniška tiskarna v Ljubljani. Str. 120. Kresna noč. Trst 1927. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna Edilnost v Trstu. Str. 120. Krvavi jezdeci. Prva knjiga romana iz XIV stoletja ((Znamenja na nebu». Gorica 1927. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Natisnilo odlik, tiskarsko podjetje L. Lu-kežič v Gorici. Str. 206. Vihar. Ribiška . zgodba. Trst 1928. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna Edinost v Trstu. Str. 152. Škorpijoni zemlje. Druga knjiga romana iz XIV. stoletja «Znamenja na ne|ou#. Gorica 1929. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Natisnila tiskarna Edinost v Trstu. Str. 220, Crni bratje in sestre. Tretja knjiga romana iz XIV. stoletja ((Znamenja na nebu». Gorica 1929. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Tiskala tisk. Edinost, Trst. Str. 272. V zablodah. Roman. Knezova knjižnica. XXIII. zvezek. Izdala in založila Slovenska Matica v Ljubljani 1929. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Str. 223. Krivdai. Povest. Trst 1929. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna Edinost v Trstu. Str. 135. Muka gospe Vere. Trst 1929. Književna družina Luč. Tiskala tisk. Edinost, Trst. Str. 104. Jagoda. Gorica 1930. Ta knjiga je izšla v lastni založbi Ilustracije za to knjigo je izvršil kipar France Goršč. Natisnila Ti-pografia Consorziale v Trstu. Str. 76. Gospodična Irma. 1930. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani. Natisnila Delniška tiskarna v Ljubljani. Str. 115. Julijan Sever. Trst 1930. Književna družina Luč. Tiskala tiskarna Edinost v Trstu. Str. 112. Umirajoči bog Triglav. Gorica 1930. Izdala ir.< založila književna zadruga Goriška Matica. Ovitek je risal France Gorše. Natisnila tiskarna Edinost v Trstu. Str. 171. Človek proti človeku. Gorica 1930. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica .Natisnila Tip. Consorziale v Trstu. Str. 336. Vedomec. Romar.'. Gorica 1931. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale v Trstu. Ovitek je narisal Julče Božič. Str. 230. Burkež gospoda Viterga. Spisal Tone Cemažar. Gorica 1931. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale v Trstu. Knjigo je opremil kipar France Gorše. Str. 142. Kamnarjev Jurij. Spisal Fr. Seljak. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 1931. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Str. 227. Lukec in njegov škorec. Povest za mladino. Knjižnica Mladinske Matice, 13. Naslovno risbo narisal M. Gaspari. 1931. Izdala in založila Mladinska Matica poverjeništva UJU v Ljubljani. Tiskala Učiteljska tisk., Ljubljana Sti, 96. Lukec išče očeta. Povest za mladino. Knjižnica Mladinske Matice, 17. Naslovno risbo narisal M. Gaspari. 1932. Izdala in založila Mladinska Matica. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 96. Žerjavi. 1932. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani. Natisnila Delniška tiskarna v Ljubljani. Str. 104. Železna kača. Roman. Gorica 1932. Izdala ir.' založila književna zadruga Goriška Matica. Ovitek je narisal Julče Božič. Na. tisnila Tipografia Consorziale v Trstu. Str. 287. Gmajna. 1933. Književna družina Luč. Založila književna zadruga Goriška Matica. Tiskala Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 123. Veliki Tomaž. Povest. Mohorjeva knjižnica 55. 1933. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Str. 234. Zastava v vetru. Povest. Spisal Jože Jeram. Izdala Kmetijska Matica. Ljubljana 1928. Natisnila Delniška tiskarna v Ljub- ljani. Str. 126. Kozorog. Pripovedka. 1933. Izdala «Sigma». Knjigo je ilustriral Milko Bambič. Natisnila Katoliška tiskarna, Gorizia. Str. 122. Povesti o strahovih. 1933. Književna družina Luč. Z lesorezi opremil Jože Srebrnič. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Natisnila Tip. Consorziale, Trieste. Str. 100. Dedič. 1933. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica — Unione Editoriale Goriziana. Ovitek in vinjete risal Milko Bambič. Natisnila Tip. Consorziale, Trieste. Str. 84. Ljudje pod Osojnikom. Krivda. I. 1934. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Str. 318. Tovariša. Povest za mladino. Ilustrirala Ksenija. Frunkova. Knjižnica Mladinske Matice 26. 1934. Izdala in založila Mladinska Matica v Ljubljani. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 80. Kresna noč. Vihar. II. 1935. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Str. 314. Samote. 3 povesti. V Ljubljani 1935. Izdanje Kmetijske Matice. Tiskala Tiskarna Slatnar v Kamniku. Str. 126. Huda ura. 1935. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Mohorjeva knjižnica 74. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Str. 175. I mortt ritornano (Mrtvi se vračajo). 1935. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Književna zbirka Luč. Tip. Consorz. Trieste. Str. 136. Pastirci. Ilustriral Nikolaj Pirnat. 1935. Knjižnica Mladinske Matice 30. Izdala in založila Mladinska Matica v Ljubljani. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 87. Srebrniki. 1936. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Str. 120. V mestu gorijo luči. 1936. Založba «Evalit», Ljubljana. Tiskala Delniška tiskarna v Ljubljani. Str. 84. Izlet na Špansko. Potopisne črtice. 1936. Unione Editoriale Goriziana — Gorizia. Književna zbirka Luč. Tipografia Consorziale, Trieste, Str. 96. Človek proti človelni. III. 1937. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ubogi zlodej. Gorizia 1937. Unione Editoriale Goriziana. Tip. Consorziale, Trieste. Str. 170. Deset dni v Bolgariji. Potopisne črtice. 1938. Unione Editoriale Goriziana — Gorizia. Književna zbirka Luč. Tipografia Consorz. Trieste. Platnica je delo slikarja A. C(ernlgoja). Str. 97. S tratni ognji. 1938. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Ilustriral in ovitek orisal Milko Bambič. Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 173. Čarovnica Cirimbara. Pravljice. 1938. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Ilustriral Josip Pukl. Tip. Cons., Trieste. Str. 119, Kaplan Martin Čedermac. Spisal Pavle Sedmak. 1938. Slovenska Matica v Ljubljani. Opremil inž. arh. Mirko Kos. Tiskala tiskarna Veit in drug. Domžale. Str. 240. Pravica do življenja. Slovenskih večernic 92. zvezek. 1939. Izdala in založila Družba sv. Mohorja. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Str. 167. Huda ura. 1939. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia, Tipografia Consorziale ” Trieste. Str, 119, Dan se je nagibal. Novele. 1939. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Tipografia Consorziale — Trieste. Platnico je narisal S. Spacal. Str. 115. Pesterna. Povest. 1939. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Ilustriral Ljubo Ravnikar. Tip. Consorz., Trieste. Str. 88. Plešimož. Gorizia, 1939. Editrice «Sigma», Gorizia. Ilustriral Albert Rusjan. Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 54. Grivarjevi otroci. Povest za mladino. Vrtčeva knjižnica, zvezek 2. 1939. Izdala in založila Slomškova družba v Ljubljani. Ilustriral Milko Bambič. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Str. 87. Mlada njiva. Novele. 1940. Založba «Naša knjiga». Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Naša knjiga IV. Opremil arh. Vlado Gajšek. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Str. 240. Kaplan Martin Čedermac. Trst 1946, Izdala in založila Gregorčičeva založba. Leposlovna knjižnica 2. Tiskala Katoliška tiskarna, najemnik: Založništvo «Primorski dnevnik«, Gorica. Str. 201 + 5 (Ob drugi izdaji «Kaplana Martina Čedermaca« —: Andrej Budal). Železna kača. Roman. 1946. Založila in tiskala tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celju. Risal in opremil Drago Vidmar. Str. 288. Morje luči. 1947. Izdala in založila Gregorčičeva založba. Trst. Natisnila Zadružna tiskarna v Trstu. Naslovno stran narisal akad. slikar Bogdan Grom. Str. 112. (Besedilo isto kakor «V mestu gorijo luči«. Uvod «France Bevk« spisal Andrej Budal, str. 5—23. Slovarček str. 106—122). Tonček. Povest, Mladinska knjiga. Ljubljana 1948. Ilustriral Riko Debenjak. Opremil Janez Trpin. Izdala »Mladinska knjiga«. Predstavnik: Zorka Peršič. Tiskala «Tiskarna Slovenskega poročevalca«. Str. 171, Otroška leta. 1949. Založba Mladinska knjiga, Pionirska knjižnica. Ilustriral Marij Pregelj. Ljubljana. Str. 93. PREVODI IN PRIREJENI SPISI Enodejanke. Uredil France Bevk, Gorica, 1921. Natisnila. Narodna tiskarna v Gorici. Str. 119. Malčki in palčki. Zbral in priredil France Bevk. Gorica 1921. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici, Izdalo in založilo Katoliško tiskovno društvo v Gorici. Str.lll. Mlada Zora. Naiodne pripovedne pesmi. Izbral in priredil France Bevk. Gorica 1924. Izdala Goriška Matica v VI. letu. Tiskala in založila Narodna tiskarna. Naslovno stran je naslikal Maksim Gaspari. Str. 95. Fedor Mihajlovič Dostojevski. Spisal France Bevk. Trst 1927. (V knjigi: Tuja žena in mož pod posteljo. Prevedel C. Cej. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna Edinost v Trstu). Str. 17. Vladislav Stanislav Reymont: Tomek Baran. Poslovenil France Bevk. Trst 1928. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna Edinost v Trstu. (Z Bevkovim člankom: Vladislav Stanislav Reymont). Str. 67. Ivan Minčov Vazov: Hadži Ahil in druge povesti. Iz bolgarščine prevedel France Bevk. Trst 1929. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna Edinost v Trstu. (Z Bevkovim člankom: Ivan Minčov Vazov). Str. 104. Vladislav Stanislav Reymont: Pravica. Povest. Prevedel France Bevk. Gorica 1929. Izdala in založila književna zadruga Goriška Matica. Tiskala tiskarna Edinost v Trstu. (Z Bevkovim člankom: Vladislav Stanislav Reymont). Str. 124. Miklavž BJedrich: Ponesrečena zaroka in druge povesti. Iz lužiške srbščine prevedel France Bevk. Trst 1930. Književna družina Luč. Tiskala, izdala in založila tiskarna Edinost v Trstu, (Z Bevkovo razpravo: Črtice o Lužiških Srbih). Str. 107. Ivan Franko: Pantalaha. Poslovenil France Bevk. Trst. 1931. Književna družina Luč. (Z Bevkovim člankom: Ukrajina, Ukrajinci, njihova zgodovina, ukrajinsko slovstvo in Ivan Franko). Str. 99. EUza Orzeszkowa: Kmetavzar, Roman, Poslovenil Franca Bevfc Opremi! julfie Botič. Gorica 1931. Mala m založila Knjižna zadruga Goriška Matica. Natisnila Tipografia Consorziale V Trstu. Str. 239. Aleknnder Petoetl: Krvnikova vrv. Roman. Iz nemlčine prevedel France Bevk, 1934. Književna družina Luč. Ovitek in ilustracije je risal Milko Bambič. Založila književna zadruga Goriška Matica. Tiskala Tipografia Consorziale, Trieste (Z Bevkovim člankom: Aleksander Petoefi). Str. 126. John Godyn: Naseljenci, divjaki in otroci. Povest. Priredil Jerko Jermol. Izdala in založila Unione Gditoriale Goriziana. Gorizia 1935. Natisnila Tipografla Consorziale — Trieste. Slikal Milko Bambič. Str. 135. Vesele zgodbe. Zbral in prevedel Tone Cemažar. 1936. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Stampato r.ella Tip. Consorziale, Trieste. Platnico je risal Spacal; knjigo so ilustrirali: A. C(ernigoj). J. Verls, Jožef Lada, Feliks Timmermans, N. Rodio-nov, L. Janška. Str. 132. Poljski pripovedniki. Novele. Prevedel in uvod napisal Ivan Lesjak. 1937. Unione Editoriale Goriziana, Gorizia. Knjižna zbirka Luž. Tipografia Consorziale, Trieste. (Zastopani so: Mihael Baluckl, Viktor Gomullcki. B. Czemeda, Ostoja, Marija Rodzie- wlcz, Henrik Sienkiewlcz, Kazimir Przervva-Tetmajer, Vladislav Stanislav Reymont, Stefan 2eromski, Julij Kaden-Bandrowskl): Str. 103. Lepo vedenje. Sestavil Jerko Jermol. Gorizia 1938. Unione Editoriale Goriziana. Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 100. Ivan Vazov: Pod jarmom. Prvi del. 1938. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ljudska knjižnica 64. Prevedel France Bevk. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani — podružnica v Novem mestu. Str. 250. Ivan Varov: Pod jarmom. Drugi del. 1938. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ljudska knjižnica 65. Prevedel Frar.ee Bevk. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, podružnica v Novem mestu. Str. 269. Karel Capek: Hordtibal. Roman. 1939. Unione Editoriale Go- riziar.a, Gorizia. Prevedel France Bevk. Ovitek risal Josip Srebrnič. Tipografia Consorziale, Trieste. Str. 185. Franc. KranewWter: Ivane. Zaloigra v enem dejanju. Nova Talija, 34. Prva Izdaja Gorica 1924 ali 1925. Druga izdaja Gorica 1946. Izdala in založila Narodna knjigarna. Tiskala tiskarna L. Lukežič. Str. 20. VARŠAVSKI PARADOKSI Varšavski «Svetovni kongres pristašev miru* Je svoje delo začel tn zaključil v istem znamenju. Vse priprave, tako tiste za dozdevno organizacijo kongresa N Shefieidiu, kakor tudi tiste baje na hitro roko storjene v Varšavi, so govorile svetopisemsko očitno: mi smn pristati ZSSR-ovakega miru in ne pri poznavamo drugega miru razen tega. Številni «izbrani» udeleženci, kakor tisti iz Madžarske, ki so za njihove vizume za potovanje v Anglijo zaprosili, preden so delegate izbrali, so že pred kongresom izjavljali, da je soaj očitno, d« je politika Sovjetske zveze politika miru in torej tudi politika (Kongresa pristašev miru*. V to, ali je ta politika ret politika miru, se niso spuičali. Ali je potemtakem čudno, da je (Kongres* delal in zaključil delo s tem, d« je spravil na svet nedonošenčka, polnega paradoksov? (Nobeni politični, strateški ali gospodarski razlogi«, je rečeno v točki 4. Apela Kongresa pristašev mini, naslovljenega za OZN, (nobeni nagibi v zvezi z notranjim položajem in notranjimi spopadi v kaki državi ne morejo biti opravičilo M oboroženo vmešavanje katere koli države v zadeve kake druge države*. Tako je rečeno v Apelu. V noti sovjetske vlade, glavnega prireditelja varšavskega kongresa, poslani vladi FLRJ 22. avgusta 1949, pe najdemo med drugimi (miroljubnimi* sporočili tudi tole: (Sovjetska vlada opozarja v svoji notl jugoslovansko vlado, da ni zadovoljna s takšnim stanjem in da bo primorana uporabiti druga učinkovitejša sredstva, da zaščiti pravice in koristi sovjetskih državljanov v Jugoslaviji in poiove k redu faMstične nasilnike, ki so šU predaleč«. Mar ni to paradoks? Toda paradoks je ves kongres v Varšavi. Vsi sprejeti sklepi, manifesti in apeli niso nič drugega kakor poskus moskovske vlarie in njenega propagandnega aparata, da bj znova postavila na dnevni red pred narode sveta vprašanja, spričo katerih je vlada Sovjetske zveze tako klavrno izgubila svoj ugled. OZN, nadbolj poklicani forum, da se bije v njem boj za mir v svetu, za voditelje Sovjetske zveze nd dovolj primerna. V njej ZSSR-ovskega miru ne istovetijo s svetovnim mirom. Besede predstavnikov Sovjetske »veze, ki se praviloma ne ujemajo z dejanji, so izgubile v njem sleherno veljavo. Zato ni nič čudnega, da prihaja (Apel* pristašev miru na pomoč in zahteva, naj bi (čimprej sklicali konferenco petih velesil*. A. Višinski je namreč nedavno poudaril isto zahtevo v OZN. V (Apelu* ni izpuščena nobena propadla spletka moskovske vlade. Igra z usodo korejskega naroda se nadaljuje. Lov za nnapadalcem* naj bi obudil odklonjeni predlog Sovjetske zveze v OZN. Anatema atomske bombe je v ospredju. Vse je na svojem mestu. (Prisilimo jih, d« bodo sprejeli zakone, po katerih se kaznuje vojna propaganda*, poziva patetično apel na narode sveta, m medtem ko 1655 delegatov Kongresa pristašev miru glasuje za «Apel», trobijo informbirojevske postaje v svet pozive jugoslovanskim narodom, naj zgrabijo za orožje. Varšavski kongres je moral ostati samo brezuspešna repriza. Slabi Igralci, slabo besedilo, a kar je najbolj žalootn". prozorna krinka. Iz jagnječje kože se je reial volk. Fraa* o miru spričo dejanj, ki govore o čedalje večjih napadalnih skominah voditeljev Sovjetske zveze, so samo pripomogle, tia so varšavski paradoksi odprli oči mnogim, ki so Je verjeli, da je (Svetovni kongres pristašev miru* resnični borec za mir, ne pa uresničevalec zunanje politike Sovjetske zveze. KAZALO “Tedenske priloge Primorskega dnevnika«, Stran stran Leto dni gospodarjenja v coni a Tržaškega ozemlja , { . 1 Zakaj so leta 1866 beneški Slovenci glasovali za Italijo in S III. plenarnega zasedanja CK KPJ. Naloge KPJ v Jolstvu 3 kak° Jih je ta prevarala..........................................................159 Govor tov. Kardelja na svečani skupščini Slovenske aka- Pirinska in egejska Makedonija. Iz knjige Dimltra Vlahova, demije znanosti m umetnosti. Marksizem in znanost 6 podpredsednika prezidija Ljudske skupščine in predsed- Monografija Lojzeta Spacala g nika Liudske fronte Makedonije 160, 173 D nekaterih vprašanjih kritike in samokritike ZSSR . a . 9 Odprto pisni© politbiroju centraLiega komiteja Kotnuni- O gospodarskem planu Istrskega okrožja za leto 1950 . . 25 _ Sl>amjc '' • * • • • . • * . . 161 Pr>w^iir. ir , . , , . ,O nekaterih svetovno znanih prirodnih pojavih našega Poročilo k predlogu proračuna za proračunsko leto 1950 Tržačan ~ na 9. redni skupščini Istrskega okrožnega odbora ... 29 „ ožemi« 169 Pravila Kmečke zveze v Trstu ........................ . mo 0 m nas ^ SUtiati'4nem biltenu ZVU 176 Proračun občine Dolina . ’ ’ ’ * ’ 12 ^ *!! .mir’ demakrac|jo in socializem je Istoveten in ..............................nedeljiv.....................................................177, 197 Resolucije konference Zveze partizanov Tržaškega ozemlja Dve resoluciji izvršilnega odbora OF za Tržaiko ozemlje. januarja ............................................................ 33 Slovenci ne bodo nikdar dopustili zapostavljanja, tep- Poročilo dr. Stanka- Petei-ina • o delu javnega tožilstva na tan,ja in sramotenja svojega materinega jezika . ... 185 9. ^edni skupščini ILO 34 Spomenica Slovencev v Italiji kongresu znanstvene, vzgojne Odlok p gospodarskem Planu Istrskega okrožja za gospo- *n Kulturne organizacije (UNESCO) v Firenži, 60.000 dansko leto 1950 . . . .*........................... 36 beneikih Slovencev nima niti enega razre Flnaničn; odlok za proračun Istrskega okrožnega ljudskega _ ?°*e . K............................................................................................186 odbora za proračunsko leto 1950 .... 40 Preča vanje občinskega svetovalca tov. di\ J Dekleve, za- Jugoslavija in 4. zasedanje gener. skupščine OZN 41 ' 49 56 74 Politično poročilo tov Alme Reschitzove na II ’ kan- D. ' SV*°m 187 sre&u ASI7 7 * zn slovenske kulture, manifestacija bratstva in enotnosti gresu asizz, ................................... 57 vseh zamejskih Slovencev .... 193 Organizacijski referat tov Mari«fe Skabarjeve.............64 Delež KP Italije pri likvidaciji odporniška gibanja ! [ ; 194 Delo in naloge ASI2Z v coni B Tržaškega ozemlja . . . 70 Zgodovina Koreje . . ‘ 90 iz " Mariboru- FLRJ in STO 73 Prvo izreN®cl^n*ln>ega koiniteja ^ Stališče Jugoslavije do tržaškega vprašanja. Iz razgovora Med tržaškimi igralci ' martaiaTita z domačimi in tujimi novinarji .... 138 podrepni^ pol,tUca in'spremembe v KP Indije ' ! ' ' 232 Izjava Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih Nekatere značilnost- ti- ,, * * * sindikatov STO 140 značilnosti položaja italijanskih delavskih množic 233 Naš prvi pohod v Benečijo in Rezijo .’ 14li 150 ^ S°k°la na Mednarodna politika Jugoslavije ....; s , .... 145 Govor Borisa Kidriča zaključni slovesnosti ob 'izr'oči'tvi 236 .Spomenic^ vlade FLRJ italijanski vladi o položaju Slo- avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« prometu 239 vencev v Italiji ............................................ Slovenci v Argentini ’ 042 ^d^a?i?rS,miniiftria.;Vlade,FLRJ v odboru 28 vnanje Metode italijanske diplomacije . . . - ' . ‘ 94R zadeve ljuoiske skupščine FLRJ. Vlada FLRJ 7a neno- , , ••••»»Is 246 sredni sporazum 2 Italijo glede vprašanja JSMozS 153 . . • • 248 Tretja knjiga Vladimira Dedijera iga odbora Tržaškega ozemlja za obrambo miru . . 250 Vodstvo KP Italije sabotira borbo kmečkega proletariata' 157 ^ Ppt 270 Machiavellijeva resnica nj več edina resnica . . i • i . 271 Najdba starodavnih fresk v Istri - • i . « ( s * • • • 272 Politična laž...........................» « i « i . 274, 288, 310 Bankarstvo v Trstu v letu 1913. Silen razmah slovenskih denarnih zavodov..............................................273 Govor tov. Edvarda Kardelja na seji glavne skupščine OZN. Človeku je treba vrniti zaupanje v možnost trajnejšega demokratičnega miru ......................................280 Spomenica odlbora Združenja bivših političnih preganjancev v Trstu Varnostnemu svetu OZN ...........................290 Besolucija, sprejeta na 4. rednem občnem zboru Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu 8. oktobra 1950 . . . 298 Resolucija izvršilnega odbora OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Zahtevamo samostojno slovensko šolsko upravo .i. « « i i . • • • •*»••• 299 Grobovi ccveta i i ■ i i I ■ • l i i i ■ i i i • i 299 Stran Prve parlamentarne volitve y Istri 1848. leta t • i • i . 306 Resolucija CK KP Tržaškega ozemlja o perečih političnih nalogah na obeh področjih Tržaškega ozemlja .... 313 Organizacija združenih narodov in specializirane ustanove 314 Govor maršala Tita na III. kongresu AF2 v Zagrebu ... 321 Ali suverenost na Svobodnem tržaškem ozemlju res še pripada Italiji .............................................329 Dolžnosti držav ob izbruhu sovražnosti. Govor tov. Edvarda Kardelja v političnem odboru Generalne skupščine OZN, o sredstvih za hitr0 razkrinkanje napadalca . . 338 Osnutek zakona o zločinih proti miru in varnosti človeštva, 343 Govor Miroslava Krleže na plenumu Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru. Politika Jugoslavije je politika miru in mirne izgradnje socializma 346 Aktualni problemi v dolini Nila. Egiptsko-britarski spor 348 Lake Success in Daljni vzhod . ..................................352 Poročilo tov. Branka Babiča na konferenci Komunistične partije za Tržaško ozemlje 26. novembra 1950. . . . 353 Milovan Djilas; Sodobne teme ....... 370, 377 386 O Formozi ..........................a . : . t . . . . . 391 Pregled petega zasedanja generalne skupščine OZN • • 394 Bibliografija F. Bevka ........ i • . ( ■ i 396 Varšavski paradoksi 398 Kazalo tedenske priloge Primorskega dnevnika • i i i 399 0961 erquiaaap ‘82